P6_TA(2006)0439

Mirovni proces v Španiji

Resolucija Evropskega parlamenta o mirovnem procesu v Španiji

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 103(2) svojega Poslovnika,

1.	se pridružuje izjavi, podani na Evropskem svetu v času avstrijskega predsedstva 23. in 24. marca 2006, v kateri Evropski svet pozdravlja novico predsednika španske vlade, da je teroristična skupina ETA razglasila trajno premirje;

2.

podpira sporočilo predsednika Evropskega parlamenta Josepa Borrella z dne 22. marca 2006, v katerem je povedal, da „je to dobra novica za špansko družbo in celotno Evropo, ki dokazuje, da je terorizem mogoče premagati z močjo demokracije; zdaj je čas, da ostanemo mirni in previdni, čas je, da se spomnimo na številne žrtve terorizma in zdaj je čas za upanje, za enotnost vseh demokratičnih politični sil“;

3.	poziva Svet in Komisijo, naj se ustrezno odzoveta;

4.	obsoja nasilje, ker je moralno nesprejemljivo in v popolnem nasprotju z demokracijo;

5.	izraža solidarnost z žrtvami terorizma;

6.	podpira boj proti terorizmu kot tudi mirovno pobudo, ki so jo španske demokratične institucije v okviru svojih izključnih pristojnosti podvzele v Baskiji;

7.	naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

P6_TA(2006)0440

Postopek za evropski plačilni nalog ***II

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (7535/3/2006 — C6-0227/2006 — 2004/0055(COD))

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (7535/3/2006 — C6-0227/2006),

—	ob upoštevanju svojega stališča ob prvi obravnavi (1) predloga Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2004)0173) (2),

—	ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe o ES,

—	ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila Odbora za pravne zadeve za drugo obravnavo (A6-0316/2006),

1.	odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.	naroči svojemu predsedniku, naj to stališče posreduje Svetu in Komisiji.

---

(1)  Sprejeta besedila,13.12.2005, P6_TA(2005)0499.

(2)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TC2-COD(2004)0055

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 25. oktobra 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2006 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 61(c) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Skupnost si je zastavila cilj ohranjanja in razvijanja območja svobode, varnosti in pravice, v katerem je zajamčen prosti pretok oseb. Za postopno vzpostavitev takšnega območja bi morala Skupnost med drugim sprejeti ukrepe na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi elementi, ki so potrebni za pravilno delovanje notranjega trga.

(2)	V skladu s členom 65(c) Pogodbe bi morali ti ukrepi vključevati odpravo ovir za nemoten potek civilnih postopkov, po potrebi s spodbujanjem združljivosti pravil o civilnih postopkih, ki se uporabljajo v državah članicah.

(3)	Evropski svet je na zasedanju v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 pozval Svet in Komisijo, naj pripravita novo zakonodajo o zadevah, ki so bistvenega pomena za dobro pravosodno sodelovanje in izboljšan dostop do pravnega varstva, ter je v zvezi s tem posebej izpostavil plačilne naloge.

(4)

Svet je 30. novembra 2000 sprejel skupni program ukrepov Komisije in Sveta za izvajanje načela vzajemnega priznavanja odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (3). Program predvideva možnost, da se v Skupnosti določi poseben, enoten ali usklajen postopek za izdajanje sodnih odločb na določenih področjih, vključno s področjem nespornih zahtevkov. To je bilo upoštevano v Haaškem programu, ki ga je Evropski svet sprejel 5. novembra 2004, v katerem se poziva k aktivnemu nadaljevanju dela v zvezi z evropskim plačilnim nalogom.

(5)

Komisija je 20. decembra 2002 sprejela Zeleno knjigo o postopku za evropski plačilni nalog ter ukrepih za poenostavitev in pospešitev sodnih postopkov v sporih majhne vrednosti. Zelena knjiga je odprla posvetovanje o možnih ciljih in značilnostih enotnega ali usklajenega evropskega postopka za izterjavo nespornih zahtevkov.

(6)

Hitra in učinkovita izterjava neporavnanih, a nespornih dolgov, je bistvenega pomena za gospodarske subjekte v Evropski uniji, saj so zamude pri plačilih glavni razlog za plačilno nesposobnost, ki ogroža preživetje podjetij, zlasti malih in srednje velikih, ter povzroča izgubo številnih delovnih mest.

(7)

Države članice poskušajo rešiti problem množičnosti izterjav nespornih zahtevkov, in sicer v večini držav z določitvijo poenostavljenega postopka za plačilni nalog, vendar se tako vsebina nacionalnih zakonodaj kot tudi učinkovitost domačih postopkov močno razlikujejo. Poleg tega so trenutno obstoječi postopki v čezmejnih zadevah pogosto nedopustni ali so neizvedljivi.

(8)

Zaradi ovir za dostop do učinkovitega pravnega varstva v čezmejnih zadevah, ki so posledica zgoraj navedenega, in izkrivljanja konkurence na notranjem trgu zaradi neenakega delovanja procesnih sredstev, ki so na voljo upnikom v različnih državah članicah, je potrebna zakonodaja Skupnosti, ki zagotavlja enake pogoje za dolžnike in upnike v vsej Evropski uniji.

(9)

Namen te uredbe je z uvedbo postopka za evropski plačilni nalog poenostaviti, pospešiti in zmanjšati stroške sodnih postopkov v čezmejnih zadevah v zvezi z nespornimi denarnimi zahtevki ter dopustiti prosti pretok evropskih plačilnih nalogov v vseh državah članicah z določitvijo minimalnih standardov, katerih upoštevanje povzroči nepotrebnost vseh vmesnih postopkov v državi članici izvršbe pred priznanjem in izvršbo.

(10)	Postopek, uveden s to uredbo, bi moral biti za tožečo stranko dodatno in neobvezno sredstvo, ki ji dopušča, da uporabi postopek, ki ga predvideva nacionalno pravo. Ta uredba ne nadomešča in ne usklajuje obstoječih mehanizmov za izterjavo nespornih zahtevkov v skladu z nacionalnim pravom.

(11)	Zaradi olajšanja izvajanja postopka in uporabe avtomatske obdelave podatkov bi moral postopek v največji možni meri temeljiti na uporabi standardnih obrazcev za komunikacijo med sodiščem in strankami.

(12)	Pri odločanju, katera sodišča so pristojna za izdajo evropskega plačilnega naloga, bi morale države članice ustrezno upoštevati potrebo po zagotovitvi dostopa do pravnega varstva.

(13)	V vlogi za evropski plačilni nalog bi morala biti tožeča stranka obvezana predložiti podatke, ki zadostujejo za jasno opredelitev zahtevka in njegove utemeljitve, tako da se tožena stranka lahko na podlagi teh podatkov odloči, ali bo zahtevku ugovarjala ali ne.

(14)	V zvezi s tem bi morala biti tožeča stranka obvezana, da priloži opis dokazov, ki podpirajo zahtevek. V ta namen bi moral obrazec za vlogo vsebovati kar se da izčrpen seznam vrst dokazov, ki se običajno predložijo v podporo denarnim zahtevkom.

(15)	Predložitev vloge za evropski plačilni nalog bi morala predpostavljati plačilo vseh veljavnih sodnih taks.

(16)

Sodišče bi moralo na podlagi v vlogi navedenih podatkov preučiti zahtevek, vključno z vprašanjem pristojnosti in opisom dokazov. To naj bi sodišču omogočilo, da na prvi pogled preuči vsebino zahtevka in med drugim izključi očitno neutemeljene zahtevke ali nedopustne vloge. Za preučitev naj ne bi bilo potrebno, da jo izvede sodnik.

(17)	Zoper zavrnitev vloge naj ne bi bilo pravnega sredstva. Vendar to ne izključuje možnosti ponovne preučitve odločbe o zavrnitvi zahtevka na isti stopnji.

(18)

Evropski plačilni nalog bi moral toženo stranko poučiti o možnosti, da bodisi plača znesek, ki je bil dodeljen tožeči stranki, bodisi da v 30 dneh pošlje ugovor, če želi izpodbijati zahtevek. Poleg vseh podatkov o zahtevku, ki jih predloži tožeča stranka, bi bilo treba toženo stranko poučiti o pravnih posledicah evropskega plačilnega naloga in zlasti o posledicah neizpodbijanja zahtevka.

(19)

Zaradi razlik v civilnih postopkih med državami članicami in predvsem v pravilih, ki urejajo vročanje pisanj, bi bilo treba določiti posebno in podrobno opredelitev minimalnih standardov, ki naj se uporabljajo v postopku za evropski plačilni nalog. Zlasti se noben način, ki temelji na pravni domnevi o izpolnitvi teh standardov, ne bi smel šteti kot zadosten za vročitev evropskega plačilnega naloga.

(20)	Za vse načine vročanja, navedene v členih 13 in 14, je značilna bodisi popolna gotovost (člen 13) bodisi zelo visoka stopnja verjetnosti (člen 14), da je vročeno pisanje dejansko prišlo v naslovnikove roke.

(21)	Za osebno vročanje določenim osebam, ki niso tožene stranke, bi se na podlagi člena 14(1)(a) in (b) moralo šteti, da izpolnjuje zahteve navedenih določb samo, če so te osebe evropski plačilni nalog dejansko sprejele/prejele.

(22)

Člen 15 bi se moral uporabljati za primere, ko se tožena stranka ne more sama zastopati na sodišču, kot v primeru pravne osebe, in ko osebo, ki ga zastopa, določa zakon, kot tudi v primeru, ko je tožena stranka pooblastila drugo osebo, predvsem odvetnika, da jo zastopa v določenih sodnih postopkih v zadevi.

(23)	Tožena stranka lahko predloži ugovor na standardnem obrazcu, ki je določen s to uredbo. Vendar bi morala sodišča upoštevati tudi ugovore, ki so predloženi v drugačni pisni obliki, iz katere je jasno razvidna vsebina ugovora.

(24)

Pravočasen ugovor bi moral zaključiti postopek za evropski plačilni nalog in privesti do neposrednega prehoda zadeve na običajni civilni postopek, razen če je tožeča stranka izrecno zahtevala, da se postopek v tem primeru zaključi. Za namene te uredbe se pojma običajni civilni postopek ne bi smelo nujno razlagati v smislu nacionalne zakonodaje.

(25)

Po izteku roka za predložitev ugovora bi morala imeti tožena stranka v določenih izjemnih primerih pravico, da zahteva ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga. Taka ponovna preučitev v izjemnih primerih ne bi smela pomeniti, da bi imela tožena stranka dvakrat možnost vložiti ugovor zoper zahtevek. Med postopkom ponovne preučitve naj se vsebino zahtevka presoja le v delu, ki zadeva razloge, povezane z izjemnimi okoliščinami, ki jih je uveljavljala tožena stranka. Druge izjemne okoliščine bi lahko vključevale primer, ko evropski plačilni nalog temelji na neresničnih podatkih, navedenih v obrazcu za vlogo.

(26)	Sodne takse iz člena 25 ne bi smele na primer vključevati odvetniških stroškov ali stroškov vročanja pisanj s strani subjekta, ki ni sodišče.

(27)

Izvršljiv evropski plačilni nalog, izdan v eni državi članici, bi bilo treba za namene izvršbe obravnavati kot plačilni nalog, izdan v državi članici, v kateri se izvršba zahteva. Vzajemno zaupanje v pravosodje držav članic utemeljuje presojo sodišča ene države članice, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo evropskega plačilnega naloga ter da se nalog lahko izvrši v vseh drugih državah članicah brez sodnega nadzora pravilne uporabe minimalnih postopkovnih standardov v državi članici, kjer se zahteva izvršba. Brez poseganja v določbe te uredbe, zlasti v minimalne standarde, določene v členu 22(1) in (2) ter v členu 23, bi moralo postopke za izvršbo evropskega plačilnega naloga še naprej urejati nacionalno pravo.

(28)

Za štetje rokov bi se morala uporabljati Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (4). Toženo stranko bi bilo treba o tem poučiti in jo obvestiti, da se bodo upoštevali dela prosti dnevi v državi članici, katere sodišče je izdalo evropski plačilni nalog.

(29)

Ker ciljev te uredbe, in sicer oblikovanja enotnega in učinkovitega mehanizma za izterjavo nespornih denarnih zahtevkov v celotni Evropski uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi obsega in učinkov te uredbe lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(30)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil  (5).

(31)	Združeno kraljestvo in Irska sta v skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, predložili uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(32)	Danska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja —

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

1.   Namen te uredbe je:

a)	z uvedbo postopka za evropski plačilni nalog poenostaviti, pospešiti in zmanjšati stroške sodnih postopkov v čezmejnih zadevah v zvezi z nespornimi denarnimi zahtevki; in

b)	dopustiti prosti pretok evropskih plačilnih nalogov v vseh državah članicah z določitvijo minimalnih standardov, katerih spoštovanje povzroči, da postanejo nepotrebni vsi vmesni postopki, ki bi jih bilo treba opraviti v državi članici izvršbe pred priznanjem in izvršbo.

2.   Ta uredba tožeči stranki ne preprečuje, da bi vložila zahtevek v smislu člena 4 v okviru nekega drugega postopka v skladu s pravom ene od držav članic ali s pravom Skupnosti.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja v čezmejnih civilnih in gospodarskih zadevah, ne glede na vrsto sodišča. Predvsem se ne uporablja za davčne, carinske ali upravne zadeve ali za odgovornost države za dejanja in opustitve dejanj pri izvajanju javne oblasti („acta iure imperii“).

2.   Ta uredba se ne uporablja za:

a)	premoženjska razmerja med zakoncema, oporoke in dedovanja;

b)	stečaj, postopke v zvezi z likvidacijo plačilno nesposobnih družb ali drugih pravnih oseb, postopke prisilne poravnave in podobne postopke;

c)	socialno varnost;

d)	zahtevke, ki izhajajo iz nepogodbenih obveznosti, razen če: i) so bili predmet dogovora med strankami ali je prišlo do pripoznave dolga; ali ii) se nanašajo na z zneskom določene dolgove, ki izhajajo iz skupnega premoženja.

3.   V tej uredbi izraz „država članica“ pomeni države članice z izjemo Danske.

Člen 3

Čezmejne zadeve

1.   V tej uredbi pomeni čezmejna zadeva zadevo, v kateri ima vsaj ena od strank stalno ali običajno prebivališče v državi članici, ki ni država članica, pred katere sodiščem poteka postopek.

2.   Stalno prebivališče se določi v skladu s členoma 59 in 60 Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (6).

3.   Za določitev, ali gre za čezmejno zadevo, je odločilen trenutek predložitve vloge za evropski plačilni nalog.

Člen 4

Postopek za evropski plačilni nalog

Za izterjavo denarnih zahtevkov za določene denarne zneske, ki so v trenutku predložitve vloge za evropski plačilni nalog že zapadli v plačilo, se uvede postopek za evropski plačilni nalog.

Člen 5

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1)	„država članica izvora“ pomeni državo članico, v kateri se izda evropski plačilni nalog;

2)	„država članica izvršbe“ pomeni državo članico, v kateri se zahteva izvršba evropskega plačilnega naloga;

3)	„sodišče“ pomeni vsak organ države članice, ki je pristojen za evropske plačilne naloge ali za katere koli druge z njimi povezane zadeve;

4)	„sodišče izvora“ pomeni sodišče, ki izda evropski plačilni nalog.

Člen 6

Pristojnost

1.   Pri uporabi te uredbe se pristojnost določi v skladu z ustreznimi pravili prava Skupnosti, zlasti v skladu z Uredbo (ES) št. 44/2001.

2.   Če pa se zahtevek nanaša na pogodbo, ki jo je sklenila oseba - potrošnik - za namen, za katerega se šteje, da je izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti, in če je ta potrošnik tožena stranka, so pristojna le sodišča države članice, kjer ima tožena stranka stalno prebivališče v smislu člena 59 Uredbe (ES) št. 44/2001.

Člen 7

Vloga za evropski plačilni nalog

1.   Vloga za evropski plačilni nalog se predloži na standardnem obrazcu A, kot je določen v Prilogi I.

2.   V vlogi se navede:

a)	imena in naslove strank ter po potrebi njihovih zastopnikov in sodišča, ki mu je vloga predložena;

b)	znesek zahtevka, vključno z glavnico in z morebitnimi obrestmi, pogodbenimi kaznimi in stroški;

c)	če se zahtevajo obresti, obrestna mera in obdobje, za katerega se obresti zahtevajo, razen če se po pravu države članice izvora zakonite obresti avtomatično prištejejo k glavnici;

d)	temelj zahtevka, vključno z opisom okoliščin, ki se uveljavljajo kot podlaga za zahtevek in po potrebi za zahtevane obresti;

e)	opis dokazov v podporo zahtevku;

f)	podlaga za pristojnost in

g)	čezmejna narava zadeve v smislu člena 3.

3.   Tožeča stranka v vlogi izjavi, da so navedeni podatki po njenem prepričanju resnični ter da se zaveda, da lahko kakršna koli namerno neresnična izjava povzroči naložitev ustreznih kazni v skladu s pravom države članice izvora.

4.   V dodatku k vlogi lahko tožeča stranka sodišče obvesti, da v primeru ugovora tožene stranke ugovarja prenosu na običajni postopek v smislu člena 17. Tožeča stranka lahko sodišče obvesti o tem tudi naknadno, vendar v vsakem primeru pred izdajo naloga.

5.   Vloga se predloži v papirni obliki ali prek kakršnih koli drugih komunikacijskih sredstev, tudi elektronskih, ki se sprejemajo v državi članici izvora in ki so dostopna sodišču izvora.

6.   Vlogo podpiše tožeča stranka ali, kadar je primerno, njen zastopnik. Kadar se vloga v skladu z odstavkom 5 predloži v elektronski obliki, se podpiše v skladu s členom 2(2) Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis (7). Podpis se prizna v državi članici izvora in v zvezi z njim se ne sme zahtevati izpolnjevanje dodatnih pogojev.

Vendar se takšnega elektronskega podpisa ne zahteva, če in v tolikšni meri, kolikor na sodiščih države članice izvora obstaja alternativni sistem elektronskega komuniciranja, ki je na voljo določeni skupini vnaprej registriranih potrjenih uporabnikov ter omogoča identifikacijo teh uporabnikov na varen način. Države članice obvestijo Komisijo o takih komunikacijskih sistemih.

Člen 8

Preučitev vloge

Sodišče, ki mu je predložena vloga za evropski plačilni nalog, kakor hitro je to mogoče na podlagi obrazca za vlogo preuči, ali so izpolnjene zahteve iz členov 2, 3, 4, 6 in 7 ter ali se zdi, da je zahtevek utemeljen. Ta preučitev se lahko opravi v obliki avtomatiziranega postopka.

Člen 9

Dopolnitev in popravek vloge

1.   Če zahteve iz člena 7 niso izpolnjene, razen če je zahtevek očitno neutemeljen ali je vloga nedopustna, sodišče tožeči stranki dá možnost, da vlogo dopolni ali popravi. Sodišče uporabi standardni obrazec B, kot je določen v Prilogi II.

2.   Kadar sodišče tožečo stranko pozove, da vlogo dopolni ali popravi, določi rok, ki se sodišču v takih okoliščinah zdi ustrezen. Sodišče lahko rok po lastni presoji podaljša.

Člen 10

Sprememba vloge

1.   Če zahteve iz člena 8 niso izpolnjene samo za del zahtevka, sodišče tožečo stranko o tem obvesti na standardnem obrazcu C, kot je določen v Prilogi III. Tožečo stranko se pozove, naj sprejme ali zavrne predlog evropskega plačilnega naloga za znesek, ki ga določi sodišče, ter obvesti o posledicah njene odločitve. Tožeča stranka v roku, določenem s strani sodišča v skladu s členom 9(2), pošlje odgovor na standardnem obrazcu C, ki ji ga pošlje sodišče.

2.   Če tožeča stranka sprejme predlog sodišča, sodišče izda evropski plačilni nalog v skladu s členom 12 za tisti del zahtevka, ki ga je tožeča stranka sprejela. Posledice za preostali delo prvotnega zahtevka ureja nacionalno pravo.

3.   Če tožeča stranka ne pošlje svojega odgovora v roku, ki ga je določilo sodišče, ali zavrne predlog sodišča, sodišče v celoti zavrne vlogo za evropski plačilni nalog.

Člen 11

Zavrnitev vloge

1.   Sodišče vlogo zavrne, če:

a)	niso izpolnjene zahteve iz členov 2, 3, 4, 6 in 7; ali

b)	je zahtevek očitno neutemeljen; ali

c)	tožeča stranka ne pošlje odgovora v roku, ki ga je določilo sodišče v skladu s členom 9(2); ali

d)	tožeča stranka ne pošlje odgovora v roku, ki ga je določilo sodišče, ali zavrne predlog sodišča v skladu s členom 10.

Tožeča stranka se o razlogih za zavrnitev obvesti na standardnem obrazcu D, kot je določen v Prilogi IV.

2.   Proti zavrnitvi vloge ni pravnega sredstva.

3.   Zavrnitev vloge tožeči stranki ne preprečuje uveljavljanja istega zahtevka z novo vlogo za evropski plačilni nalog ali z drugim postopkom, ki ga predvideva pravo države članice.

Člen 12

Izdaja evropskega plačilnega naloga

1.   Če so izpolnjene zahteve iz člena 8, sodišče, kakor hitro je to mogoče in načeloma v 30 dneh od predložitve vloge, izda evropski plačilni nalog na standarden obrazcu E, kot je določen v Prilogi V.

V rok 30 dni se ne všteva čas, ki ga je tožeča stranka potrebovala za dopolnitev, popravek ali spremembo vloge.

2.   Evropski plačilni nalog se izda skupaj s kopijo obrazca za vlogo. Evropski plačilni nalog pa ne vsebuje podatkov iz Dodatkov 1 in 2 k standardnemu obrazcu A, ki jih je predložila tožeča stranka.

3.   V evropskem plačilnem nalogu se toženo stranko pouči o možnosti, da:

a)	tožeči stranki plača znesek iz naloga; ali

b)	v roku 30 dni po dnevu, ko mu je bil nalog vročen, pošlje ugovor na sodišče izvora.

4.   Z evropskim plačilnim nalogom se tožena stranka obvesti, da:

a)	je bil nalog izdan izključno na podlagi podatkov, ki jih je navedla tožeča stranka in jih sodišče ni preverjalo;

b)	bo nalog postal izvršljiv, razen v primeru, da je bil na sodišču vložen ugovor v skladu s členom 16;

c)	se v primeru, da je bil vložen ugovor, postopek nadaljuje pred pristojnimi sodišči države članice izvora v skladu s pravili običajnega civilnega postopka, razen če tožeča stranka ni izrecno zahtevala, da se postopek v takem primeru zaključi.

5.   Sodišče zagotovi, da se nalog toženi stranki vroči v skladu z nacionalnim pravom na način, ki izpolnjuje minimalne standarde iz členov 13, 14 in 15.

Člen 13

Vročitev z dokazilom o prejemu s strani tožene stranke

Evropski plačilni nalog se lahko toženi stranki vroči v skladu z nacionalnim pravom države, v kateri se mora opraviti vročitev, na enega izmed naslednjih načinov:

a)	z osebno vročitvijo s potrdilom o prejemu, ki vključuje datum prejema in ga podpiše tožena stranka;

b)	z osebno vročitvijo, ki jo potrjuje dokument, podpisan s strani pristojne osebe, ki je opravila vročitev, z navedbo, da je tožena stranka prejela pisanje ali da je brez ustreznega razloga zavrnila njegov sprejem, ter z navedbo datuma vročitve;

c)	z vročitvijo po pošti s potrdilom o prejemu, ki vključuje datum prejema ter ga tožena stranka podpiše in vrne;

d)	z vročitvijo v elektronski obliki, kot je na primer telefaks ali elektronska pošta, s potrdilom o prejemu, ki vključuje datum prejema in ga podpiše in vrne tožena stranka.

Člen 14

Vročitev brez dokazila o prejemu s strani tožene stranke

1.   Evropski plačilni nalog se toženi stranki lahko vroči v skladu z nacionalnim pravom države, v kateri se mora opraviti vročitev, tudi na enega od naslednjih načinov:

a)	z osebno vročitvijo na osebnem naslovu tožene stranke osebam, ki s toženo stranko živijo v istem gospodinjstvu ali so tam zaposlene;

b)	v primeru samozaposlene tožene stranke ali pravne osebe z osebno vročitvijo v poslovnih prostorih tožene stranke osebam, ki so zaposlene pri toženi stranki;

c)	z oddajo naloga v poštni nabiralnik tožene stranke;

d)

z deponiranjem naloga na poštnem uradu ali pri pristojnem javnem organu in oddajo pisnega obvestila o tem deponiranju v poštni nabiralnik tožene stranke, če pisno obvestilo jasno označuje naravo pisanja kot sodnega pisanja ali pravni učinek pisnega obvestila kot opravo vročitve in začetek teka rokov;

e)	s poštno vročitvijo brez dokazila iz odstavka 3, če ima tožena stranka svoj naslov v državi članici izvora;

f)	v elektronski obliki z avtomatično potrditvijo dostave, če je tožena stranka to metodo vročanja vnaprej izrecno sprejela.

2.   Za namene te uredbe je vročanje po odstavku 1 nedopustno, če obstojijo kakršni koli dvomi glede naslova tožene stranke.

3.   Vročitev po odstavku 1(a) do (d) se potrdi:

a)	z dokumentom, podpisanim s strani pristojne osebe, ki je opravila vročitev, z navedbo: i) uporabljenega načina vročitve in ii) datuma vročitve in, iii) če je bil nalog vročen drugi osebi namesto toženi stranki, imena te osebe in njenega razmerja do tožene stranke ali

b)	za namene odstavka 1(a) in (b) s potrdilom o prejemu s strani osebe, ki ji je bilo pisanje vročeno.

Člen 15

Vročitev zastopniku

Vročitev po členih 13 ali 14 se lahko opravi tudi zastopniku tožene stranke.

Člen 16

Ugovor zoper evropski plačilni nalog

1.   Tožena stranka lahko vloži ugovor zoper evropski plačilni nalog pri sodišču izvora na standardnem obrazcu F, kot je določen v Prilogi VI, ki ga prejme skupaj z evropskim plačilnim nalogom.

2.   Ugovor se pošlje v 30 dneh od vročitve naloga toženi stranki.

3.   Tožena stranka v ugovoru zgolj izjavi, da ugovarja zahtevku, brez navedbe razlogov za ugovor.

4.   Ugovor se predloži v papirni obliki ali prek drugih sredstev komuniciranja, vključno z elektronskimi, ki so sprejemljiva za državo članico izvora in dostopna sodišču izvora.

5.   Ugovor podpiše tožena stranka ali, kadar je primerno, njen zastopnik. Kadar se ugovor predloži v elektronski obliki v skladu z odstavkom 4, se podpiše v skladu s členom 2(2) Direktive 1999/93/ES. Podpis se prizna v državi članici izvora in v zvezi z njim se ne sme zahtevati izpolnjevanje dodatnih pogojev.

Vendar se takšnega elektronskega podpisa ne zahteva, če in v tolikšni meri, kolikor na sodiščih države članice izvora obstaja alternativni sistem elektronskega komuniciranja, ki je na voljo določeni skupini vnaprej registriranih potrjenih uporabnikov ter omogoča identifikacijo teh uporabnikov na varen način. Države članice obvestijo Komisijo o takih komunikacijskih sistemih.

Člen 17

Učinki vložitve ugovora

1.   Če se ugovor vloži v roku iz člena 16(2), se postopek nadaljuje pred pristojnimi sodišči države članice izvora v skladu s pravili običajnega civilnega postopka, razen če je tožeča stranka izrecno zahtevala, da se postopek v takem primeru zaključi.

Kadar je tožeča stranka vložila zahtevek s pomočjo postopka za evropski plačilni nalog, ne sme nič v okviru nacionalnega prava posegati v njen položaj v okviru nadaljnjih običajnih civilnih postopkov.

2.   Prenos na običajni civilni postopek v smislu odstavka 1 ureja pravo države članice izvora.

3.   Tožečo stranko se obvesti, ali je tožena stranka vložila ugovor ter o vsakem prenosu na običajni civilni postopek.

Člen 18

Izvršljivost

1.   Če v roku iz člena 16(2), vendar ob upoštevanju primernega obdobja za zagotovitev zadostnega časa za dospetje ugovora, pri sodišču izvora ni bil vložen ugovor, sodišče izvora z uporabo standardnega obrazca G, kot je določen v Prilogi VII, nemudoma razglasi evropski plačilni nalog za izvršljiv. Sodišče preveri datum vročitve.

2.   Brez poseganja v odstavek 1 formalne zahteve za izvršljivost ureja pravo države članice izvora.

3.   Sodišče pošlje izvršljivi evropski plačilni nalog tožeči stranki.

Člen 19

Odprava eksekvatur

Evropski plačilni nalog, ki je postal izvršljiv v državi članici izvora, se prizna in izvrši v drugih državah članicah, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti in brez vsake možnosti ugovora njegovemu priznanju.

Člen 20

Ponovna preučitev v izrednih primerih

1.   Po izteku roka iz člena 16(2) ima tožena stranka pravico pred pristojnim sodiščem države članice izvora zahtevati ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga, če:

a)	(i) je bil plačilni nalog vročen na enega od načinov iz člena 14 in ii) vročitev brez njene krivde ni bila opravljena pravočasno, da bi ji omogočila pripraviti obrambo, ali

b)	tožena stranka ni mogla ugovarjati zahtevku zaradi višje sile ali izrednih okoliščin, ki so nastopile brez njene krivde,

pod pogojem, da v vseh navedenih primerih ravna brez odlašanja.

2.   Po izteku roka iz člena 16(2) ima tožena stranka ob upoštevanju zahtev te uredbe tudi pravico pred pristojnim sodiščem države članice izvora zahtevati ponovno preučitev evropskega plačilnega naloga, če je bil plačilni nalog očitno napačno izdan ali zaradi drugih izjemnih okoliščin.

3.   Če sodišče zavrne vlogo tožene stranke, ker ni podan noben od razlogov za ponovno preučitev iz odstavkov 1 in 2, evropski plačilni nalog ostane veljaven.

Če sodišče odloči, da je ponovna preučitev utemeljena iz enega od razlogov iz odstavkov 1 in 2, je evropski plačilni nalog ničen.

Člen 21

Izvršba

1.   Brez poseganja v določbe te uredbe ureja postopke izvršbe pravo države članice izvršbe.

Evropski plačilni nalog, ki je postal izvršljiv, se izvrši v drugih državah članicah pod enakimi pogoji kot izvršljiva odločba, izdana v državi članici izvršbe.

2.   Za izvršbo v drugi državi članici tožeča stranka pristojnim organom te države članice predloži:

a)	kopijo evropskega plačilnega naloga, kakor je bil razglašen za izvršljivega s strani sodišča izvora, ki izpolnjuje potrebne pogoje za ugotovitev njegove pristnosti; in

b)

po potrebi prevod evropskega plačilnega naloga v uradni jezik države članice izvršbe, ali, če v tej državi članici obstaja več uradnih jezikov, v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov sodnega postopka v kraju, kjer se zahteva izvršba, v skladu s pravom te države članice, ali v drugi jezik, ki ga je država članica izvršbe označila za sprejemljivega. Vsaka država članica lahko navede enega od uradnih jezikov ali več uradnih jezikov institucij Evropske unije, ki ni/niso njen uradni jezik, ki ga/jih lahko sprejme v zvezi z evropskim plačilnim nalogom. Prevod overi oseba, ki je za to pooblaščena v eni od držav članic.

3.   Od tožeče stranke, ki v eni državi članici zahteva izvršbo evropskega plačilnega naloga, izdanega v drugi državi članici, se zaradi tega, ker je državljan tuje države, ker nima stalnega prebivališča ali bivališča v državi članici izvršbe, ne sme zahtevati nikakršne varščine, jamstva ali pologa.

Člen 22

Zavrnitev izvršbe

1.   Pristojno sodišče države članice izvršbe na predlog tožene stranke izvršbo zavrne, če je evropski plačilni nalog nezdružljiv s prej izdano odločbo ali nalogom, izdanim v kateri koli državi članici ali tretji državi, pod pogojem, da:

a)	je prej izdana odločba ali nalog temeljil na istem dejanskem stanju in je bil izdan med istimi strankami; in

b)	prej izdana odločba ali nalog izpolnjuje pogoje, potrebne za priznanje v državi članici izvršbe; ter

c)	je nezdružljivosti bilo mogoče ugovarjati v sodnem postopku v državi članici izvora.

2.   Izvršba se na predlog zavrne tudi, če je tožena stranka tožeči stranki plačala znesek, dodeljen v evropskem plačilnem nalogu.

3.   Pod nobenim pogojem pa se evropski plačilni nalog v državi članici izvršbe ne sme preverjati glede vsebine.

Člen 23

Prekinitev ali omejitev izvršbe

Če je tožena stranka zahtevala ponovno preučitev v skladu s členom 20, pristojno sodišče države članice izvršbe na predlog tožene stranke lahko:

a)	omeji postopek izvršbe na zaščitne ukrepe; ali

b)	pogojuje izvršbo s predložitvijo jamstva, ki ga samo določi; ali

c)	v izjemnih okoliščinah prekine postopek izvršbe.

Člen 24

Zastopanje

Zastopanje odvetnika ali drugega pravnega strokovnjaka ni obvezno:

a)	za tožečo stranko v zvezi z vlogo za evropski plačilni nalog;

b)	za toženo stranko v zvezi z ugovorom zoper evropski plačilni nalog.

Člen 25

Sodne takse

1.   Skupni znesek sodnih taks postopka za evropski plačilni nalog in običajnih civilnih postopkov, do katerih pride v primeru ugovora na evropski plačilni nalog v državi članici, ne presegajo sodnih taks običajnih civilnih postopkov brez predhodnega evropskega postopka za plačilni nalog v tej državi članici.

2.   Za namene te uredbe pojem sodnih taks vključuje dajatve in bremena, ki se morajo plačati sodišču in katerih znesek določa nacionalno pravo.

Člen 26

Razmerje do nacionalnega procesnega prava

Vsa procesna vprašanja, ki v tej uredbi niso posebej obravnavana, ureja nacionalno pravo.

Člen 27

Razmerje do Uredbe (ES) št. 1348/2000

Ta uredba ne vpliva na uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (8).

Člen 28

Informacije v zvezi s stroški vročanja in izvršbo

Države članice sodelujejo z namenom zagotavljanja informacij javnosti in strokovnim krogom glede:

a)	stroškov vročanja pisanj in

b)	organov, ki so pristojni za izvršbe iz členov 21, 22 in 23,

predvsem preko Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, ustanovljene v skladu z Odločbo Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001  (9).

Člen 29

Informacije v zvezi s pristojnostjo, postopki ponovne preučitve, sredstvi komuniciranja in jeziki

1.   Do ... (10) države članice sporočijo Komisiji:

a)	katera sodišča so pristojna za izdajo evropskega plačilnega naloga;

b)	postopek ponovne preučitve in pristojna sodišča za namene uporabe člena 20;

c)	sredstva komuniciranja, ki so sprejemljiva v zvezi z postopkom za evropski plačilni nalog in dostopna sodiščem;

d)	jezike, ki jih države članice sprejemajo v skladu s členom 21(2)(b).

Države članice obvestijo Komisijo o vseh naknadnih spremembah teh informacij.

2.   Komisija informacije, sporočene v skladu z odstavkom 1, objavi v Uradnem listu Evropske unije in na druge primerne načine.

Člen 30

Spremembe prilog

Da se zagotovi popolna skladnost z določbami te uredbe, se standardni obrazci iz prilog posodabljajo ali tehnično prilagajajo v skladu s postopkom iz člena 31(2).

Člen 31

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 75 Uredbe (ES) št. 44/2001.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 32

Pregled

Do ... (11) Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži natančno poročilo o pregledu delovanja postopka za evropski plačilni nalog. To poročilo vsebuje oceno delovanja postopka in podrobno oceno vplivov za vsako državo članico.

V ta namen in za zagotovitev, da se ustrezno upošteva najboljša praksa v Evropski uniji ter da se upošteva načela boljše zakonodaje, države članice Komisiji zagotovijo informacije v zvezi s čezmejnim delovanjem evropskega plačilnega naloga. Te informacije vključujejo sodne takse, hitrost postopkov, učinkovitost, enostavnost uporabe in notranje postopke držav članic za plačilne naloge.

Po potrebi Komisija poročilu priloži predloge za prilagoditev.

Člen 33

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od ... (12), razen členov 28, 29, 30 in 31, ki se uporabljajo od ... (13).

---

(1)  UL C 221, 8.9.2005, str. 77.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 30. junija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Stališče Parlamenta z dne 25. oktobra 2006.

(3)  UL C 12, 15.1.2001, str. 1.

(4)  UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

(5)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(6)  UL L 12, 16.1.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2245/2004 (UL L 381, 28.12.2004, str. 10).

(7)  UL L 13, 19.1.2000, str. 12.

(8)  UL L 160, 30.6.2000, str. 37.

(9)  UL L 174, 27.6.2001, str. 25.

(10)  18 mesecev po sprejetju te uredbe.

(11)  Pet let po začetku uporabe te uredbe.

(12)  24 mesecev po sprejetju te uredbe.

(13)  18 mesecev po sprejetju te uredbe.

P6_TA(2006)0441

Program „Mladi v akciji“ (2007-2013) ***II

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa „Mladi v akciji“ za obdobje 2007-2013 (6236/3/2006 — C6-0273/2006 — 2004/0152(COD))

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta (6236/3/2006 — C6-0273/2006),

—	ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2004)0471) (2),

—	ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2006)0228) (2),

—	ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

—	ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0341/2006)

1.	sprejme skupno stališče;

2.	ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem;

3.	naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 254 (1) Pogodbe ES;

4.	naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.	naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

---

(1)  Sprejeta besedila, 25.10.2005, P6_TA(2005)0396.

(2)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TA(2006)0442

Akcijski program na področju vseživljenjskega učenja ***II

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o Skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja (6237/3/2006 — C6-0274/2006 — 2004/0153(COD))

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta (6237/3/2006 — C6-0274/2006),

—	ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2004)0474) (2),

—	ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2006)0236) (2),

—	ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

—	ob upoštevanju člena 67 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0344/2006)

1.	sprejme skupno stališče;

2.	ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s skupnim stališčem;

3.	naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 254(1) Pogodbe ES;

4.	naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše pravni akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.	naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

---

(1)  Sprejeta besedila, 25.10.2005, P6_TA(2005)0395.

(2)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TA(2006)0443

Program „Evropa za državljane“ (2007-2013) ***II

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o Skupnem stališču Sveta za sprejetje Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Evropa za državljane“ za spodbujanje dejavnega evropskega državljanstva za obdobje 2007-2013 (9575/1/2006 — C6-0316/2006 — 2005/0041(COD))

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (9575/1/2006 — C6-0316/2006),

—	ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave (1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0116) (2),

—	ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

—	ob upoštevanju člena 62 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0342/2006),

1.	odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.	naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

---

(1)  Sprejeta besedila, 5.4.2006, P6_TA(2006)0127.

(2)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TC2-COD(2005)0041

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na drugi obravnavi dne 25. oktobra 2006z namenom sprejetja Sklepa (ES) št. .../2006 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa „Evropa za državljane“ za spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva za obdobje 2007-2013

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 151 in 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Pogodba uvaja državljanstvo Unije, ki dopolnjuje nacionalno državljanstvo zadevne države članice. Državljanstvo Unije je pomemben element krepitve in varovanja procesa evropske integracije.

(2)	Skupnost bi morala pri državljanih zbuditi polno zavest o njihovem evropskem državljanstvu, o njegovih prednostih ter tudi o pravicah in dolžnostih, ki izhajajo iz njega in ki jih je treba uveljavljati ob ustreznem upoštevanju subsidiarnosti in v interesu povezanosti.

(3)

Posebno nujno je, da se evropski državljani v celoti zavedajo svojega državljanstva Evropske unije v okviru splošnega razmisleka o prihodnosti Evrope, ki ga je Evropski svet sprožil na zasedanju v Bruslju z dne 16. in 17. junija 2005. Program „Evropa za državljane“ se torej ne bi smel prekrivati z drugimi pobudami, sprejetimi v zvezi s tem, temveč bi jih moral dopolnjevati.

(4)

Da bi državljani v celoti podprli evropsko povezovanje, bi bilo treba večji poudarek nameniti njihovim skupnim vrednotam, zgodovini in kulturi, torej ključnim prvinam njihovega članstva v družbi, ki temelji na načelih svobode, demokracije in spoštovanja človekovih pravic, kulturni raznolikosti, strpnosti in solidarnosti, v skladu z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije (4), razglašeno 7. decembra 2000.

(5)	Spodbujanje aktivnega državljanstva je bistvenega pomena za krepitev boja proti rasizmu, ksenofobiji in nestrpnosti, hkrati pa tudi za povezanost državljanov in razvoj demokracije.

(6)	V okviru strategije EU na področju obveščanja in komunikacije bi bilo treba zagotoviti splošno razširjenost dejavnosti, podprtih v okviru programa, in visoko raven vpliva teh dejavnosti.

(7)

Da bi se Evropa bolj približala svojim državljanom in da bi lahko državljani v celoti sodelovali pri oblikovanju vse tesneje povezane Evrope, je treba nagovoriti vse državljane in osebe z zakonitim prebivališčem v sodelujočih državah ter jih pritegniti k nadnacionalnim izmenjavam in sodelovanju, ki prispevajo k oblikovanju občutka pripadnosti skupnim evropskim vrednotam.

(8)

Evropski parlament je v Resoluciji, sprejeti leta 1988 izrazil željo, da bi se bilo potrebno bolj potruditi za pospeševanje vzpostavljanja stikov med državljani različnih držav članic, in navedel, da je posebna podpora, ki jo Evropska unija namenja oblikovanju partnerstev med občinami v različnih državah članicah, racionalna in zaželena.

(9)

Evropski svet je ob številnih priložnostih ugotavljal, da je potrebno Evropsko unijo in njene institucije bolj približati državljanom držav članic. Spodbudil je institucije Unije, naj vzdržujejo in spodbujajo neposreden, pregleden in reden dialog z organizirano civilno družbo ter tako uveljavljajo udeležbo državljanov v javnem življenju in pri odločanju, pri tem pa poudarjajo bistvene vrednote, ki so državljanom Evrope skupne.

(10)

Svet je s svojim Sklepom 2004/100/ES z dne 26. januarja 2004 (5) vzpostavil akcijski program Skupnosti za spodbujanje dejavnega evropskega državljanstva (državljanska udeležba), ki je potrdil potrebo po spodbujanju trajnostnega dialoga z organizacijami civilne družbe in občinami ter potrebo po podpori aktivnemu udejstvovanju državljanov.

(11)	Projekti državljanov z nadnacionalno in medsektorsko razsežnostjo imajo pomembno vlogo v okviru približevanja državljanom in spodbujanja evropske zavesti, evropskega političnega povezovanja, socialne vključenosti in medsebojnega razumevanja.

(12)

Organizacije civilne družbe na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni so pomembni elementi dejavne udeležbe državljanov v družbi in pripomorejo k poživitvi vseh vidikov javnega življenja kot posredniki med Evropo in njenimi državljani. Zaradi tega bi bilo treba uveljavljati in spodbujati njihovo nadnacionalno sodelovanje.

(13)

Raziskovalne organizacije evropske javne politike lahko s svojimi zamislimi in premislekom ponudijo snov za razpravo na evropski ravni. Zaradi tega je priporočljivo, da se v vlogi vezi med evropskimi institucijami in državljani podprejo dejavnosti, v katerih se odraža njihova zavezanost k ustvarjanju evropske identitete in državljanstva, in sicer z vzpostavitvijo postopkov s preglednimi merili za spodbujanje informacijskih mrež in mrež za izmenjavo.

(14)

Prav tako je vredno nadaljevati dejavnosti, ki jih je Evropska unija začela izvajati v okviru Sklepa št. 792/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o akcijskem programu Skupnosti za spodbujanje ustanov, ki so na evropski ravni dejavne na področju kulture (6), in sicer za ohranitev in počastitev spomina na glavne kraje in arhive, povezane z deportacijami. Na ta način se lahko ohranja zavest o vseh razsežnostih in tragičnih posledicah druge svetovne vojne in spodbuja vsesplošen spomin kot simbol sprave s preteklostjo in graditve prihodnosti.

(15)

V Izjavi o športu, ki jo je Evropski svet sprejel na zasedanju od 7. do 9. decembra 2000 v Nici, je bilo zapisano, da „čeprav Skupnost nima neposredne pristojnosti na tem področju, mora v svojih ukrepih v skladu z različnimi določbami Pogodbe upoštevati socialno, izobraževalno in kulturno vlogo športa“.

(16)	Posebno pozornost bi bilo treba nameniti uravnoteženemu vključevanju državljanov in organizacij civilne družbe iz vseh držav članic v nadnacionalne projekte in dejavnosti.

(17)	Države kandidatke in države EFTE, ki so podpisnice Sporazuma EGP, se v skladu s sporazumi, sklenjenimi s temi državami, priznavajo za morebitne udeleženke v programih Skupnosti.

(18)

Evropski svet je na zasedanju dne19. in 20. junija 2003v Solunu sprejel „Agendo za Zahodni Balkan: na poti k evropski integraciji“, ki države Zahodnega Balkana vabi k sodelovanju v programih in agencijah Skupnosti; zato je potrebno države Zahodnega Balkana priznati za morebitne udeleženke v programih Skupnosti.

(19)	Program bi bilo treba v sodelovanju s Komisijo in državami članicami redno spremljati in neodvisno ocenjevati ter tako omogočiti prilagoditve, potrebne zaradi pravilnega izvajanja ukrepov.

(20)	Pri postopkih nadzorovanja in vrednotenja programa naj se uporabijo specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno opredeljeni cilji in kazalci.

(21)

Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (7)(v nadaljnjem besedilu „Finančna uredba“) in Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) 1605/2002 (8), ki ščitita finančne interese Skupnosti, se morata uporabljati ob upoštevanju načel enostavnosti in doslednosti pri odločanju glede izbire proračunskih instrumentov, omejitve števila primerov, ko je Komisija neposredno odgovorna za njuno izvajanje in upravljanje ter zahtevane sorazmernosti med količino sredstev in administrativno obremenitvijo zaradi njihove porabe.

(22)	Treba bi bilo tudi sprejeti ustrezne ukrepe za preprečitev nepravilnosti in goljufij ter za izterjavo izgubljenih ali nepravilno izplačanih ali porabljenih sredstev.

(23)	Po načelu dobrega finančnega poslovodenja je mogoče izvajanje programa poenostaviti z uporabo financiranja s pavšalnim zneskom podpore, ki se dodeli sodelujočim v programu, ali za podporo Skupnosti za strukture, ki se na ravni države vzpostavijo za upravljanje programa.

(24)

Ta sklep določa finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki predstavljajo v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (9).

(25)

Ker države članice ne morejo zadovoljivo uresničiti ciljev tega sklepa in jih je torej zaradi nadnacionalne in večstranske narave dejavnosti in ukrepov programa lažje uresničiti na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za dosego teh ciljev.

(26)	Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (10).

(27)	Na podlagi Sklepa 2004/100/ES bi bilo treba sprejeti prehodne ukrepe za spremljanje akcij, ki se bodo začele pred 31. decembrom 2006 —

SKLENILA:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe programa

1.   Ta sklep uvaja program „Evropa za državljane“ (v nadaljevanju „program“) za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

2.   Program prispeva k naslednjim splošnim ciljem:

a)	dajati državljanom priložnost za sodelovanje in udeležbo pri gradnji vse tesneje povezane Evrope, ki je demokratična in usmerjena v svet, njena kulturna raznolikost pa jo združuje in bogati, s čimer se razvija državljanstvo Evropske unije;

b)	razvijati zavest o evropski identiteti, ki temelji na skupnih vrednotah, zgodovini in njihovi kulturi;

c)	spodbujati zavest, da Evropa pripada svojim državljanom;

d)	povečati strpnost in medsebojno razumevanje med evropskimi državljani, ki s spoštovanjem in spodbujanjem kulturne ter jezikovne raznolikosti prispevajo k medkulturnemu dialogu.

Člen 2

Posebni cilji programa

Program ima naslednje posebne cilje, ki so v skladu s temeljnimi cilji Pogodbe in ki se uresničujejo na transnacionalni ravni:

a)	povezati ljudi iz lokalnih skupnosti po Evropi, da si bodo medsebojno posredovali in izmenjevali izkušnje, mnenja in vrednote, se učili iz zgodovine in gradili za prihodnost;

b)	s sodelovanjem med organizacijami civilne družbe na evropski ravni spodbuditi delovanje, razpravljanje in razmislek v zvezi z evropskim državljanstvom in demokracijo, skupnimi vrednotami, skupno zgodovino in kulturo;

c)	s predstavljanjem evropskih vrednot in dosežkov Evropo približati njenim državljanom, in ob tem ohranjati spomin na njeno preteklost;

d)

spodbujati sodelovanje med državljani in organizacijami civilne družbe iz vseh sodelujočih držav, in sicer s prispevkom k medkulturnemu dialogu in izpostavljanjem pomena tako evropske raznolikosti kot enotnosti, pri čemer se posebna pozornost posveti dejavnostim, namenjenim spletanju tesnejših vezi med državljani iz držav članic Evropske unije, kakor je bila ustanovljena 30. aprila 2004 in državljani iz tistih držav članic, ki so pristopile po tem datumu.

Člen 3

Akcije

1.   Cilji programa se uresničujejo s podporo naslednjim akcijam, ki so podrobneje opredeljene v Delu I Priloge:

(a)	Aktivni državljani za Evropo, v sklopu katere sta: — partnerstvo med mesti; — projekti državljanov in podporni ukrepi;

(b)	Aktivna civilna družba v Evropi, v sklopu katere so: — strukturna podpora raziskovalnim organizacijam evropske javne politike (možganski trusti); — strukturna podpora organizacijam civilne družbe na evropski ravni; — podpora projektom, za katere dajo pobudo organizacije civilne družbe;

(c)	Skupaj za Evropo, v sklopu katere so: — odmevne prireditve, kot so komemoracije, podelitve priznanj, umetniški dogodki, vseevropske konference; — študije, ankete in javno-mnenjske raziskave; — orodja za informiranje in razširjanje informacij;

(d)	Aktivno evropsko spominjanje, v sklopu katerega so: — ohranjanje glavnih krajev in arhivov, povezanih z deportacijami, in ohranjanje spomina na žrtve.

2.   Pri vsaki akciji ima lahko prednost uravnoteženo vključevanje državljanov in organizacij civilne družbe iz vseh držav članic, kakor je predvideno v okviru posebnega cilja iz člena 2(d).

Člen 4

Oblike ukrepov Skupnosti

1.   Ukrepi Skupnosti so lahko v obliki dotacij ali v obliki oddaje javnih naročil.

2.   Dotacije Skupnosti se lahko zagotovijo na podlagi posebnih sporazumov in v posebnih oblikah, kot so dotacije za poslovanje, dotacije za dejavnosti, štipendije, nagrade.

3.   Oddaja javnih naročil zajema najem storitev, kot so organizacija prireditev, študije in raziskave, orodja za informiranje in širjenje informacij, spremljanje in ocenjevanje.

4.   Upravičenost za dotacijo Skupnosti je pogojena z zahtevami iz dela II Priloge.

Člen 5

Sodelovanje pri programu

Pri programu lahko sodelujejo naslednje države, v nadaljnjem besedilu „sodelujoče države“:

a)	države članice;

b)	države EFTE, ki so članice EGP-ja, v skladu z določili Sporazuma EGP;

c)	države kandidatke, ki so upravičene do koristi predpristopne strategije, in sicer v skladu s splošnimi načeli in pogoji, ki so določeni v zvezi z udeležbo teh držav v programih Skupnosti v okvirnih sporazumih, sklenjenih s temi državami;

d)	države Zahodnega Balkana, in sicer v skladu z režimom, ki ga je po okvirnih sporazumih o splošnih načelih za njihovo sodelovanje v programih Skupnosti potrebno skleniti s temi državami.

Člen 6

Dostopnost programa

V programu lahko sodelujejo vse zainteresirane strani, ki spodbujajo aktivno evropsko državljanstvo, zlasti pa organi in organizacije na lokalni ravni, raziskovalne organizacije na področju evropske javne politike (možganski trusti), skupine državljanov in druge organizacije civilne družbe.

Člen 7

Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami

Program lahko vključuje tudi skupne in inovativne dejavnosti na področju aktivnega evropskega državljanstva z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, kot so Svet Evrope in UNESCO, in sicer na podlagi skupnih prispevkov in v skladu z Finančno uredbo in raznimi pravili vsake posamezne institucije ali organizacije.

Člen 8

Izvedbeni ukrepi

1.   Komisija sprejme potrebne ukrepe za izvedbo programa v skladu z določbami iz Priloge.

2.   V skladu s postopkom iz člena 9(2) se prejmejo naslednji ukrepi:

a)	pravila o izvajanju programa, vključno z letnim delovnim načrtom, izbirnimi merili in izbirnimi postopki;

b)	splošno ravnovesje med različnimi akcijami programa;

c)	postopki za spremljanje in ocenjevanje programa;

d)	finančna podpora (znesek, trajanje, razdelitev in upravičenci), ki jo zagotavlja Skupnost za vse dotacije za poslovanje, večletne dogovore o partnerstvu v okviru Akcije 1 in odmevne prireditve v okviru Akcije 3.

3.   Vsi drugi potrebni ukrepi za izvajanje programa se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 9(3).

4.   V okviru postopka, navedenega v odstavku 2, lahko Komisija pripravi smernice za vsako akcijo v Prilogi ter tako uskladi program s spremembami pri prednostnih nalogah na področju aktivnega evropskega državljanstva.

Člen 9

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb v členu 8 Sklepa.

Obdobje, predvideno v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, je dva meseca.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 10

Usklajenost z drugimi instrumenti Skupnosti in Evropske unije

1.   Komisija zagotovi medsebojno skladnost in dopolnjevanje med tem programom in instrumenti na drugih področjih delovanja Skupnosti, zlasti na področjih izobraževanja, poklicnega usposabljanja, kulture, mladine, športa, okolja, avdiovizualnega sektorja in področja medijev, temeljnih pravic in svoboščin, socialne vključenosti, enakosti spolov, boja proti vsem oblikam diskriminacije, rasizmu in ksenofobiji, na področju znanstvenih raziskav, informacijske družbe in zunanjepolitičnega delovanja Skupnosti, zlasti na ravni evropske sosedske politike.

2.   Program lahko deli vire z drugimi instrumenti Skupnosti in Evropske unije pri izvajanju akcij, ki uresničujejo cilje tega programa in navedenih drugih instrumentov.

Člen 11

Finančna sredstva

1.   Finančna sredstva za izvedbo tega programa za obdobje iz člena 1 se določi na 190 milijonov EUR (11).

2.   Proračunski organ v mejah finančnega okvira odobri letna dodeljena sredstva.

Člen 12

Finančne določbe

1.   Finančna pomoč se izplača v obliki dotacij pravnim osebam. Odvisno od narave akcije in zastavljenega cilja se dotacije lahko dodeljujejo tudi fizičnim osebam.

2.   Komisija lahko fizičnim ali pravnim osebam podeli nagrade za akcije ali projekte, ki jih izvedejo v okviru programa.

3.   V skladu s členom 181 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 in glede na naravo akcij se lahko odobri pavšalno financiranje in/ali financiranje po stroških na enoto.

4.   Dovoljeno je sofinanciranje v naravi.

5.   Komisija lahko glede na lastnosti upravičencev in naravo dejavnosti odloči, ali se lahko upravičenci izvzamejo iz preverjanja strokovnih sposobnosti in kvalifikacij, potrebnih za uspešno izvedbo predlagane dejavnosti ali delovnega programa.

6.   Pri manjših zneskih dotacije se lahko količina podatkov, ki se zahtevajo od upravičenca, omeji.

7.   V posebnih primerih, denimo pri dodelitvi manjše dotacije, od upravičenca ni potrebno zahtevati dokazil o njegovi finančni zmogljivosti za izvedbo načrtovanega projekta ali delovnega programa.

8.   Dotacije za poslovanje, dodeljene v okviru tega programa organom, ki uresničujejo cilj splošnega evropskega interesa, kakor je opredeljen v členu 162 Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002, se v primeru ponovne dodelitve ne zmanjšajo avtomatično.

Člen 13

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1.   Komisija zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, zaščitijo finančni interesi Skupnosti z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufiji, korupciji in katerimi koli drugimi nezakonitimi dejavnostmi, z izvajanjem učinkovitih pregledov in izterjavo neutemeljeno izplačanih zneskov, v primeru odkritja nepravilnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Skupnosti (12) in Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (13) ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (14).

2.   Pri akcijah Skupnosti, ki se financirajo v okviru programa, pomenijo nepravilnosti, omenjene v členu 1 (2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95, vsako kršitev določb zakonodaje Skupnosti in vsako neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, ki izhaja iz dejanja ali opustitve dejanja gospodarskega subjekta in ki vpliva ali bi lahko vplivalo na splošni proračun Unije ali proračunov, ki jih Skupnosti upravljajo, z neutemeljeno postavko odhodkov.

3.   Komisija lahko zmanjša, začasno ustavi ali izterja odobreni znesek finančne pomoči za ukrep, če ugotovi nepravilnosti, vključno z neskladnostjo z določbami tega sklepa ali s posamezno odločbo, pogodbo ali sporazumom o odobritvi zadevne finančne podpore, ali če se izkaže, da je bil ukrep spremenjen, ne da bi se zahtevala odobritev Komisije, tako da je v nasprotju z vrsto ali pogoji izvajanja projekta.

4.   Če roki niso upoštevani ali če napredovanje pri izvajanju ukrepa upravičuje le del dodeljene finančne pomoči, Komisija od upravičenca zahteva, da v določenem roku predloži pripombe. Če upravičenec ne poda zadovoljivega odgovora, lahko Komisija ukine preostalo finančno pomoč in zahteva vračilo že izplačanih zneskov.

5.   Vsako neupravičeno izplačilo se vrne Komisiji. Zneskom, ki se ne povrnejo pravočasno po pogojih, določenih s Finančno uredbo, se pripišejo obresti.

Člen 14

Spremljanje in ocenjevanje

1.   Komisija zagotovi redno spremljanje programa. Rezultati spremljanja in vrednotenja se upoštevajo pri izvajanju programa. Spremljanje zajema zlasti pripravo poročil iz odstavka 3, točka (a) in (c).

Posebni cilji se lahko pregledajo in dopolnijo v skladu s členom 251 Pogodbe.

2.   Komisija zagotavlja redno zunanje in neodvisno vrednotenje programa in redno poroča Evropskemu parlamentu.

3.   Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru za regije predloži:

a)	poročilo o vmesni oceni dobljenih rezultatov ter kvalitativnih in kvantitativnih vidikih izvajanja programa, in sicer najpozneje do 31. decembra 2010;

b)	sporočilo o nadaljevanju programa, in sicer najpozneje do 31. decembra 2011;

c)	poročilo o naknadni oceni, in sicer najpozneje do 31. decembra 2015.

Člen 15

Prehodna določba

Za akcije, ki se začnejo pred 31. decembrom 2006, na podlagi Sklepa 2004/100/ES, veljajo določbe navedenega sklepa vse do njihovega zaključka.

Kakor določa člen 18 Finančne uredbe, so za izvedbo programa na razpolago odobrena proračunska sredstva, ki ustrezajo namenskim prejemkom iz vračil nepravilno izplačanih zneskov, v skladu s Sklepom 2004/100/ES.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2007.

---

(1)  UL C 28, 3.2.2006, str. 29.

(2)  UL C 115, 16.5.2006, str. 81.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 25. septembra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4)  UL C 364, 18.12.2000, str. 1.

(5)  UL L 30, 4.2.2004, str. 6.

(6)  UL L 138, 30.4.2004, str. 40.

(7)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(8)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1261/2005 (UL L 201, 2.8. 2005, str. 3).

(9)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(10)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(11)  Vsota temelji na zneskih iz leta 2004 in bo tehnično prilagojena zaradi upoštevanja inflacije.

(12)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(13)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(14)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

P6_TA(2006)0444

Omejitve pri trženju in uporabi perfluorooktan sulfonatov ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi perfluorooktan sulfonatov (sprememba Direktive Sveta 76/769/EGS) (KOM(2005)0618 — C6-0418/2005 — 2005/0244(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0618) (1),

—	ob upoštevanju členov 251(2) in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0418/2005),

—	ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0251/2006),

1.	odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.	poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.	naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

---

(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TC1-COD(2005)0244

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 25. oktobra 2006 z namenom sprejetja Direktive 2006/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi perfluorooktan sulfonatov (sprememba Direktive Sveta 76/769/EGS)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Ocena nevarnosti OECD (Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj) je bila opravljena na podlagi podatkov, ki so bili na voljo do julija 2002. Navedena ocena je pokazala, da so perfluorooktan sulfonati (v nadaljevanju „PFOS“) obstojni, bioakumulativni in strupeni za sesalce ter zato predstavljajo razlog za zaskrbljenost.

(2)	Tveganja za zdravje in okolje zaradi PFOS so bila ocenjena v skladu z načeli Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 z dne 23. marca 1993 o oceni in nadzoru tveganja, ki ga predstavljajo obstoječe snovi (3). Ocena tveganja je pokazala, da je treba zmanjšati tveganja za zdravje in okolje.

(3)

Opravljena so bila posvetovanja z Znanstvenim odborom za zdravstvena in okoljska tveganja (v nadaljevanju „SCHER“). SCHER je ugotovil, da PFOS izpolnjujejo merila, na podlagi katerih se jih lahko razvrsti kot zelo obstojne, zelo bioakumulativne in strupene. PFOS imajo prav tako zmožnost za prenos v okolju na velike razdalje in imajo lahko škodljive učinke in tako izpolnjujejo merila, na podlagi katerih se jih v skladu s Stockholmsko konvencijo (4) uvrsti med obstojna organska onesnaževala. Po mnenju SCHER so potrebne nadaljnje znanstvene ocene tveganja zaradi PFOS, vendar se je SCHER strinjal s potrebo po ukrepih za zmanjšanje tveganja zaradi preprečevanja ponovnega pojava nekdanjih načinov uporabe. Po mnenju SCHER obstoječe neobhodne uporabe v letalski industriji, v industriji polprevodnikov in v fotografski industriji najverjetneje ne predstavljajo večjega tveganja za okolje in zdravje ljudi, pod pogojem, da se emisije v okolje in izpostavljenost na delovnem mestu zmanjšajo na najmanjšo možno mero. Glede pen za gašenje požarov se SCHER strinja, da bi bilo treba pred sprejetjem končne odločitve opraviti oceno tveganja nadomestnih snovi za okolje. SCHER se prav tako strinja z omejevanjem uporabe PFOS v galvanski industriji, če ni na voljo drugih ukrepov, ki jih je mogoče uporabiti pri površinski obdelavi kovin za znatno znižanje obsega emisij.

(4)

Zaradi varovanja okolja in zdravja bi bilo zato treba omejiti dajanje PFOS v promet in njihovo uporabo. Namen te direktive je zajeti večji del tveganja zaradi izpostavljenosti. Preostale stranske uporabe PFOS predvidoma ne predstavljajo tveganja, zato so trenutno izvzete. Vendar pa bi bilo treba posebno pozornost nameniti površinskim obdelavam, pri katerih se uporabljajo PFOS, in zmanjšanju emisij v največji možni meri pri teh postopkih z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, pri čemer se v celoti upošteva vse zadevne informacije iz referenčnega dokumenta o najboljših razpoložljivih tehnologijah glede površinskih obdelav kovin in plastike, kot je bil oblikovan na podlagi Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (5) (Direktiva IPPC). Poleg tega bi morale države članice napraviti popis teh uporab, da bi pridobile podatke o dejanskih uporabljenih količinah in količinah emisij.

(5)

Zaradi varovanja okolja bi bilo treba omejiti tudi polizdelke in predmete, ki vsebujejo PFOS. Omejitev bi morala veljati za vse izdelke in predmete, v katere se PFOS dodajo namenoma, pri čemer se upošteva, da se PFOS lahko uporablja le v nekaterih ločenih delih ali v premazih nekaterih izdelkov in predmetov, kot na primer tekstila. Ta direktiva bi morala omejevati samo nove izdelke in se ne bi smela uporabljati za izdelke, ki so že v uporabi ali ki so na trgu rabljenih izdelkov. Vendar bi bilo treba ugotoviti, kakšne so obstoječe zaloge pene za gašenje požarov, ki vsebuje PFOS, in dovoliti njihovo uporabo le še za omejen čas, da bi preprečili morebitne dodatne emisije pri uporabi teh izdelkov.

(6)

Ko se pojavijo novi podatki o uporabah in razvoju varnejših alternativ, bi morala Komisija pregledati vsako odstopanje v skladu s to direktivo, s končnim ciljem zagotoviti opustitev uporabe PFOS. Odstopanje bi bilo še naprej dovoljeno le za nujne uporabe, in sicer pod pogojem, da ni na voljo varnejših snovi ali tehnologij, ki so tehnično in ekonomsko izvedljive, in da se uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije, zato da se v največji možni meri zmanjšajo emisije PFOS.

(7)

Domneva se, da perfluorooktanojska kislina (PFOA) in njene soli predstavljajo podobno tveganje kot PFOS, zato bi bilo treba stalno spremljati dejavnosti za oceno tveganja v teku in razpoložljivost varnejših alternativ ter določiti, kakšne ukrepe za zmanjšanje tveganja, vključno z omejitvami pri trženju in uporabi, bi bilo treba po potrebi uvesti v okviru Evropske unije.

(8)	Direktivo 76/769/EGS (6) bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(9)	Cilj te direktive je uvesti usklajene določbe v zvezi s PFOS, s čimer se ob zagotavljanju visoke ravni varovanja okolja in zdravja ljudi, kakor zahteva člen 95 Pogodbe, ohranja notranji trg.

(10)

Ta direktiva ne posega v zakonodajo Skupnosti, ki določa minimalne zahteve za varstvo delavcev, na primer v Direktivo Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (7), ter v posebne direktive, ki temeljijo na navedeni direktivi, zlasti Direktivo 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (kodificirana različica) (8), in Direktivo Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (9) —

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Priloga I k Direktivi 76/769/EGS se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do ... (10). Države članice Komisiji nemudoma sporočijo besedila teh predpisov, skupaj s korelacijsko tabelo med določbami teh predpisov in določbami te direktive.

Države članice te predpise uporabljajo od ... (11)*.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

(1)  UL C 195, 18.8.2006, str. 10.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2006.

(3)  UL L 84, 5.4.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(4)  Sklep Sveta 2006/507/ES z dne 14. oktobra 2004 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 209, 31.7.2006, str. 1).

(5)  UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).

(6)  UL L 262, 27.9.1976, str. 201. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/90/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 28).

(7)  UL L 183, 29.6.1989, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

(8)  UL L 158, 30.4.2004, str. 50. Popravek v UL L 229, 29.6.2004, str. 23.

(9)  UL L 131, 5.5.1998, str. 11. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(10)  Eno leto po dnevu začetka veljavnosti te direktive.

(11)  18 mesecev po dnevu začetka veljavnosti te direktive.

P6_TA(2006)0445

Vzpostavitev, delovanje in uporaba SIS II (Uredba) ***I

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (KOM(2005)0236 — C6-0174/2005 — 2005/0106(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0236) (1),

—	ob upoštevanju člena 251(2) ter členov 62(2)(a) in 66 Pogodbe ES, v skladu s katerimi je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0174/2005),

—	ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A6-0355/2006),

1.	odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.	poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.	naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

---

(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

P6_TC1-COD(2005)0106

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 25. oktobra 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2006 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 62(2)(a), 63(3)(b) in 66 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Schengenski informacijski sistem („SIS“), vzpostavljen v skladu z določbami naslova IV Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (2) („Schengenska konvencija“), in njegov razvoj (SIS 1+) predstavljata pomembno orodje za uporabo določb schengenskega pravnega reda, kakor je vključen v okvir Evropske unije.

(2)

Razvoj druge generacije SIS („SIS II“) je bil zaupan Komisiji v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2424/2001 (3) in Sklepom Sveta 2001/886/PNZ (4) z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II). SIS II bo nadomestil SIS, kakor je bil vzpostavljen s Schengensko konvencijo.

(3)

Ta uredba predstavlja potrebno pravno podlago za urejanje SIS II glede zadev, ki spadajo v področje uporabe Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti („Pogodba“). Sklep Sveta 2006/.../PNZ z dne ... o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) predstavlja potrebno pravno podlago za urejanje SIS II glede zadev, ki spadajo v področje uporabe Pogodbe o Evropski uniji.

(4)	Dejstvo, da je pravna podlaga, potrebna za urejanje SIS II, sestavljena iz ločenih instrumentov, ne vpliva na načelo, da SIS II predstavlja enoten informacijski sistem, ki bi moral delovati kot tak. Zato bi morale biti nekatere določbe teh instrumentov identične.

(5)

SIS II bi moral predstavljati izravnalni ukrep za vzdrževanje visoke stopnje varnosti na območju svobode, varnosti in pravice Evropske unije, saj zagotavlja lažje izvajanje ukrepov v zvezi s tistim delom schengenskega pravnega reda, ki ureja gibanje oseb, kakor je bil vključen v naslov IV tretjega dela Pogodbe.

(6)

Treba je opredeliti cilje SIS II, njegovo tehnično zgradbo in financiranje, da bi se določilo pravila glede njegovega delovanja in uporabe ter opredelilo pristojnosti, kategorije podatkov, ki jih je treba vnesti v sistem, namen vnosa podatkov, merila za njihov vnos, organe, pooblaščene za dostop do podatkov, medsebojne povezave med razpisi ukrepov in dodatne predpise o obdelavi podatkov in varstvu osebnih podatkov.

(7)	SIS II bo vključeval centralni sistem (Centralni SIS II) in nacionalne aplikacije. Izdatki, povezani z delovanjem centralnega SIS II in z njim povezane komunikacijske infrastrukture, bi morali bremeniti splošni proračun Evropske unije.

(8)	Treba je oblikovati priročnik s podrobnimi predpisi za izmenjavo nekaterih dopolnilnih podatkov v zvezi z razpisanim ukrepom. Nacionalni organi v vsaki državi članici bi morali zagotoviti izmenjavo teh podatkov.

(9)

V prehodnem obdobju bi morala biti za operativno upravljanje centralnega SIS II in delov komunikacijske infrastrukture odgovorna Komisija. Da se zagotovi nemoten prehod na SIS II, pa Komisija lahko to pristojnost deloma ali v celoti prenese na dva nacionalna organa javnega sektorja. Na podlagi presoje vpliva, ki vsebuje podrobno analizo alternativnih možnosti s finančnega, operativnega in organizacijskega vidika, ter zakonodajnih predlogov Komisije bi bilo treba dolgoročno gledano vzpostaviti organ za upravljanje, ki bo odgovoren za te naloge. Prehodno obdobje ne bi smelo trajati več kot pet let od datuma začetka uporabe te uredbe.

(10)

SIS II bi moral vsebovati razpise ukrepov zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja. Treba je nadalje preučiti uskladitev določb o razlogih za izdajo razpisov ukrepov v zvezi z državljani tretjih držav zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja in razjasniti njihovo uporabo v okviru politik azila, priseljevanja in vračanja. Zato bi morala Komisija v treh letih po začetku veljavnosti te uredbe pregledati določbe o ciljih in pogojih za izdajo razpisov ukrepov zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja.

(11)

Razpisi ukrepov, katerih cilj je zavrnitev vstopa ali prepoved bivanja, bi se morali v SIS II hraniti le toliko časa, kot je to potrebno za izpolnitev njihovega namena, za katerega so bili zagotovljeni. Načeloma bi jih bilo treba iz SIS II samodejno izbrisati po treh letih. Odločitev o ohranitvi razpisa za daljši čas bi morala temeljiti na celoviti posamični oceni. Države članice bi morale v teh treh letih pregledati te razpise ukrepov in hraniti statistične podatke o številu razpisov, katerih obdobje hranjenja je bilo podaljšano.

(12)

SIS II bi moral omogočati obdelavo biometričnih podatkov, ki naj bi pripomogli k zanesljivi identifikaciji zadevnih oseb. V istem kontekstu bi moral SIS II omogočati tudi obdelavo podatkov oseb, katerih identiteta je bila zlorabljena, da se prepreči neprijetnosti zaradi napačne identifikacije, pri tem je treba upoštevati ustrezne zaščitne ukrepe, zlasti soglasje zadevnih oseb in strogo omejitev namenov, v katere se take podatke lahko zakonito obdeluje.

(13)	Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da v SIS II razpise ukrepov med seboj povežejo. Vzpostavitev povezav med dvema ali več razpisi ukrepov s strani države članice ne bi smela vplivati na ukrep, ki ga je treba izvesti, obdobje hranjenja ali pravice dostopa do razpisov ukrepov.

(14)	Podatki, obdelani v SIS II v okviru uporabe te uredbe, se ne bi smeli posredovati ali dati na razpolago tretji državi ali mednarodnim organizacijam.

(15)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (5) se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v okviru uporabe te uredbe. To vključuje imenovanje nadzornika ter možnost držav članic, da določijo izjeme in omejitve glede nekaterih določenih pravic in obveznosti iz navedene direktive, vključno kar zadeva pravice zadevnih posameznikov do dostopa in obveščanja. Kjer je potrebno, je treba načela iz Direktive 95/46/ES v tej uredbi dopolniti ali podrobneje pojasniti.

(16)

Kadar institucije ali organi Skupnosti izvajajo svoje naloge kot odgovorni organ za operativno upravljanje SIS II, se za obdelavo osebnih podatkov uporablja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (6), zlasti določbe o zaupnosti in varnosti obdelave. Kjer je potrebno, je treba načela iz Uredbe (ES) št. 45/2001 v tej uredbi dopolniti ali podrobneje pojasniti.

(17)	Kar zadeva zaupnost, bi se morale za zaposlene uradnike in druge uslužbence Evropskih skupnosti, ki delajo na področju SIS II, uporabljati ustrezne določbe Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti.

(18)

Primerno bi bilo, da bi nacionalni nadzorni organi spremljali zakonitost obdelav osebnih podatkov, ki jih izvajajo države članice, Evropski nadzornik za varstvo osebnih podatkov, imenovan v skladu s Sklepom 2004/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. decembra 2003 o imenovanju neodvisnega nadzornega organa, kakor je določeno v členu 286 Pogodbe ES (7), pa bi moral spremljati dejavnosti institucij in organov Skupnosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru omejenih nalog institucij in organov Skupnosti v zvezi s samimi podatki.

(19)	Države članice in Komisija bi morale pripraviti varnostni načrt, ki bo omogočil lažje praktično izvajanje obveznosti glede varnosti, ter sodelovati, da bi se reševanja vprašanj glede varnosti lotevali usklajeno.

(20)

Zaradi zagotovitve preglednosti bi morala Komisija oziroma, v primeru, da je ustanovljen, organ za upravljanje vsake dve leti pripraviti poročilo o tehničnem delovanju centralnega SIS II in komunikacijske infrastrukture, vključno z varnostjo, ter o izmenjavi dopolnilnih podatkov. Komisija bi morala vsake štiri leta podati celovito oceno.

(21)

Nekaterih vidikov SIS II, kot so tehnična pravila o vnašanju podatkov, vključno s podatki, potrebnimi za vnos razpisa ukrepa, posodabljanju, brisanju in iskanju podatkov, pravila o skladnosti in prednostni obravnavi razpisanih ukrepov, povezavi med razpisanimi ukrepi in izmenjavi dopolnilnih podatkov, določbe te uredbe ne morejo izčrpno pokriti zaradi njihove tehnične narave, stopnje podrobnosti in potrebe po rednem posodabljanju. Zato bi bilo v zvezi s temi vidiki Komisiji treba podeliti izvedbena pooblastila. Pri tehničnih pravilih za preverjanje razpisov ukrepov bi bilo treba upoštevati nemoteno delovanje nacionalnih uporabniških programov. Po presoji vpliva, ki jo bo opravila Komisija, bi bilo treba sprejeti odločitev o tem, v kolikšni meri bi lahko izvedbene ukrepe prenesli na organ za upravljanje takoj po njegovi vzpostavitvi.

(22)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8).

(23)

Primerno je določiti prehodne določbe glede razpisov ukrepov, izdanih v SIS 1+, ki se jih bo preneslo v SIS II. Nekatere določbe schengenskega pravnega reda bi se morale določen čas uporabljati še naprej, dokler države članice ne bi preverile skladnosti navedenih razpisov ukrepov z novim pravnim okvirom. Preučitev skladnosti razpisov ukrepov za osebe bi morala biti prednostna naloga. Poleg tega je treba ob kakršni koli spremembi, dodajanju, popravljanju ali posodabljanju razpisa, ki je bil prenesen iz SIS 1+ v SIS II, pa tudi pri vsakem zadetku za takšen razpis takoj pregledati njihovo skladnost z določbami te uredbe.

(24)	Treba je določiti posebne določbe glede neporabljenih sredstev, namenjenih za dejavnosti SIS, ki niso del splošnega proračuna Evropske unije.

(25)

Ker ciljev predlaganega ukrepa, in sicer vzpostavitve skupnega informacijskega sistema in njegove pravne ureditve, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev.

(26)	Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva sprejeta načela, zlasti tista, ki jih priznava Listina o temeljnih pravicah Evropske unije.

(27)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja. Glede na to, da ta uredba temelji na schengenskem pravnem redu po določbah naslova IV tretjega dela Pogodbe, se mora Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v roku šestih mesecev po datumu sprejetja te uredbe odločiti, ali jo bo prenesla v svojo nacionalno zakonodajo.

(28)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerih Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (9). Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri njenem sprejetju, zanj ni zavezujoča in se zanj ne uporablja.

(29)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri izvajanju katerih Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (10). Irska zato ne sodeluje pri njenem sprejetju te, zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja.

(30)	Ta uredba ne posega v dogovor o delnem sodelovanju Združenega kraljestva in Irske pri izvajanju schengenskega pravnega reda, kakor je določen v Sklepu 2000/365/ES oziroma Sklepu 2002/192/ES.

(31)

Ta uredba za Islandijo in Norveško pomeni nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (11), ki sodijo v področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 (12) o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma.

(32)

Treba bi se bilo dogovoriti o ureditvi, ki bo predstavnikom Islandije in Norveške omogočila sodelovanje v odborih, ki Komisiji pomagajo pri izvajanju izvedbenih pooblastil. Tak dogovor je bil predviden v izmenjavi pisem med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o odborih, ki pomagajo Evropski komisiji pri izvajanju izvedbenih pooblastil (13), ki so priložena k zgoraj navedenemu sporazumu.

(33)

Ta uredba za Švico predstavlja nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodijo na področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES, v povezavi s členom 4(1) sklepov Sveta 2004/849/ES (14) in 2004/860/ES (15).

(34)	Treba bi se bilo dogovoriti o ureditvi, ki bo predstavnikom Švice omogočila sodelovanje v odborih, ki Komisiji pomagajo pri izvajanju izvedbenih pooblastil. Tak dogovor je bil predviden v izmenjavi pisem med Skupnostjo in Švico, ki so priložena zgoraj navedenemu sporazumu.

(35)	Ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003.

(36)	Ta uredba bi se morala v Združenem kraljestvu in Irski začeti uporabljati na dan, določen v skladu s postopki iz ustreznih instrumentov o uporabi schengenskega pravnega reda v teh državah —

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Vzpostavitev in splošni namen SIS II

1.   Vzpostavi se druga generacija schengenskega informacijskega sistema („SIS II“).

2.   V skladu s to uredbo je namen SIS II zagotoviti visoko stopnjo varnosti na območju svobode, varnosti in pravice Evropske unije, kar vključuje vzdrževanje javnega reda in varnosti ter varovanje varnosti na ozemljih držav članic, in uporabiti določbe iz naslova IV tretjega dela Pogodbe v zvezi s pretokom oseb na njihovih ozemljih, in sicer s pomočjo informacij, ki se sporočajo prek tega sistema.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta uredba določa pogoje in postopke za vnos in obdelavo razpisov ukrepov v SIS II v zvezi z državljani tretjih držav ter izmenjavo dopolnilnih in dodatnih podatkov zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja na ozemlju držav članic.

2.   Ta uredba tudi posebej opredeljuje določbe o tehnični zgradbi SIS II, pristojnostih držav članic in organa za upravljanje iz člena 15, splošni obdelavi podatkov, pravicah zadevnih oseb in odgovornosti.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

a)	„razpis ukrepa“ pomeni niz podatkov, vnesenih v SIS II, ki pristojnim organom omogoča identifikacijo osebe za namene sprejetja posebnega ukrepa;

b)

„dopolnilni podatki“ pomenijo podatke, ki niso shranjeni v SIS II, so pa povezani z razpisi ukrepov v SIS II, ki se izmenjajo v naslednjih primerih: i) da se države članice lahko medsebojno posvetujejo ali obvestijo ob vnosu razpisa ukrepa; ii) ob zadetku, da se lahko sprejme ustrezen ukrep; iii) če zahtevanega ukrepa ni mogoče izvesti; iv) ko gre za kakovost podatkov v SIS II; v) ko gre za skladnost in prednostno obravnavo razpisov ukrepov; vi) ko gre za uveljavljanje pravice do dostopa;

c)	„dodatni podatki“ pomenijo podatke, shranjene v SIS II in povezane z razpisi ukrepov v SIS II, ki so nemudoma na voljo pristojnim organom, če so osebe, v zvezi s katerimi so bili vneseni podatki v SIS II, najdene na podlagi iskanja v SIS II;

d)

„državljan tretje države“ pomeni vsakega posameznika, ki ni: i) državljan Evropske unije v smislu člena 17(1) Pogodbe; niti ni ii) državljan tretje države, ki v skladu s sporazumi med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in zadevnimi tretjimi državami na drugi strani uživa pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici, ki jo uživajo državljani Evropske unije;

e)	„osebni podatki“ pomenijo katero koli informacijo v zvezi z osebo, na katero se nanašajo podatki, ki je določena ali določljiva („oseba, na katero se nanašajo podatki“); določljiva oseba je tista, ki se jo lahko neposredno ali posredno identificira;

f)

„obdelava osebnih podatkov“ („obdelava“) pomeni kakršen koli postopek ali niz postopkov, ki se izvajajo v zvezi z osebnimi podatki z avtomatskimi sredstvi ali brez njih, kakršno je zbiranje, beleženje, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali predelava, iskanje, vpogled, uporaba, razkritje s pošiljanjem, širjenje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, zamrznitev, izbris ali uničenje.

Člen 4

Tehnična zgradba in delovanje SIS II

1.   SIS II je sestavljen iz:

a)	centralnega sistema („centralni SIS II“), ki je sestavljen iz: — tehničnega podpornega dela („CS-SIS“), ki vsebuje podatkovno zbirko („podatkovna zbirka SIS II“); — enotnega nacionalnega vmesnika („NI-SIS“);

b)	nacionalnega sistema („N.SIS II“) v vsaki državi članici, ki ga predstavljajo nacionalni podatkovni sistemi, ki komunicirajo s centralnim SIS II. N.SIS II lahko vsebuje podatkovno zbirko („nacionalna kopija“), ki vsebuje popolno ali delno kopijo iz podatkovne zbirke SIS II;

c)	komunikacijske infrastrukture med CS-SIS in NI-SIS („komunikacijska infrastruktura“), ki zagotavlja šifrirano navidezno omrežje, namenjeno podatkom v SIS II in izmenjavi podatkov med uradi SIRENE iz člena 7(2).

2.   Podatki v SIS II se vnašajo, posodabljajo, brišejo in iščejo prek različnih sistemov N.SIS II. Nacionalna kopija je dostopna za namen avtomatiziranega iskanja na ozemlju vsake države članice, ki uporablja tako kopijo. Podatkovnih zbirk drugih držav članic N.SIS II ni mogoče preiskovati.

3.   CS-SIS, ki zagotavlja tehnični nadzor in upravljanje, je v Strasbourgu (Francija), varnostna kopija CS-SIS, ki lahko zagotavlja vse funkcije glavnega CS-SIS v primeru, da slednji odpove, pa je v kraju Sankt Johann im Pongau (Avstrija).

4.   CS-SIS zagotavlja storitve, ki so potrebne za vnos in obdelavo podatkov SIS II, vključno z izvedbo iskanj v podatkovni zbirki SIS II. Za države članice, ki uporabljajo nacionalno kopijo, CS-SIS zagotavlja:

a)	posodabljanje nacionalnih kopij s povezavo;

b)	usklajenost in povezanost nacionalnih kopij in podatkovne zbirke SIS II;

c)	postopek za zagon in obnovitev nacionalnih kopij.

Člen 5

Stroški

1.   Stroški vzpostavitve, delovanja in vzdrževanja centralnega SIS II in komunikacijske infrastrukture bremenijo splošni proračun Evropske unije.

2.   Ti stroški zajemajo dejavnosti v zvezi s CS-SIS, s katerimi se zagotavlja storitve iz člena 4(4).

3.   Stroške vzpostavitve, delovanja in vzdrževanja vsakega N.SIS II krije zadevna država članica.

Poglavje II

Pristojnosti držav članic

Člen 6

Nacionalni sistemi

Vsaka država članica je odgovorna za vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje N.SIS II in povezavo svojega N.SIS II z NI-SIS.

Člen 7

Urad N.SIS II in urad SIRENE

1.   Vsaka država članica imenuje organ („urad N.SIS II“) z osrednjo odgovornostjo za njen N.SIS II. Ta organ je odgovoren za nemoteno delovanje in varnost N.SIS II, pristojnim organom zagotavlja dostop do SIS II in sprejema potrebne ukrepe za zagotovitev upoštevanja določb te uredbe. Vsaka država članica posreduje svoje razpise ukrepov prek urada N.SIS II.

2.   Vsaka država članica določi organ, ki zagotavlja izmenjavo vseh dopolnilnih podatkov („urad SIRENE“) v skladu z določbami priročnika SIRENE, kakor je opredeljeno v členu 8.

Ti uradi usklajuje tudi nadzor kakovosti podatkov, vnesenih v SIS II. V te namene imajo dostop do podatkov, obdelanih v SIS II.

3.   Države članice obvestijo organ za upravljanje o svojem uradu N.SIS II in uradu SIRENE. Organ za upravljanje objavi seznam uradov in organov skupaj s seznamom iz člena 31(8).

Člen 8

Izmenjava dopolnilnih podatkov

1.   Dopolnilni podatki se izmenjujejo prek komunikacijske strukture v skladu z določbami „priročnika SIRENE“. Če komunikacijska infrastruktura ni na voljo, lahko posamezna država članica uporabi druga ustrezno zavarovana tehnična sredstva za izmenjavo dopolnilnih podatkov.

2.   Dopolnilni podatki se uporabijo le za namen, za katerega so bili posredovani.

3.   Na zahtevo drugih držav članic po dopolnilnih podatkih se odgovori v najkrajšem možnem času.

4.   Podrobna določila glede izmenjave dopolnilnih podatkov se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 51(2) v obliki priročnika SIRENE brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi organ za upravljanje.

Člen 9

Tehnična skladnost

1.   Za zagotovitev hitrega in učinkovitega prenosa podatkov vsaka država članica pri vzpostavljanju svojega N.SIS II upošteva protokole in tehnične postopke, ki so bili določeni zato, da se zagotovi skladnost njihovega N.SIS II s CS-SIS. Ti protokoli in tehnični postopki se določijo v skladu s postopkom iz člena 51(2), brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi organ za upravljanje.

2.   Če država članica uporablja nacionalno kopijo, prek storitev CS-SIS s pomočjo samodejnih posodobitev iz člena 4(4) zagotovi, da so podatki, shranjeni v nacionalni kopiji, identični in skladni s podatkovno zbirko SIS II in da iskanje v njeni nacionalni kopiji da enakovredne rezultate kot iskanje v podatkovni zbirki SIS II.

Člen 10

Varnost - države članice

1.   Vsaka država članica v zvezi s svojim N.SIS II sprejme potrebne ukrepe, vključno z varnostnim načrtom, za:

a)	fizično zaščito podatkov, med drugim z izdelavo načrtov ukrepov za zaščito ključne infrastrukture ob nepredvidljivih dogodkih;

b)	preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do objektov in opreme za obdelavo podatkov, ki se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov (nadzor dostopa do objektov in opreme);

c)	preprečitev nepooblaščenega branja, prepisovanja, spreminjanja ali odnašanja nosilcev podatkov (nadzor nosilcev podatkov);

d)	preprečitev nepooblaščenega vnašanja podatkov v podatkovne zbirke in nepooblaščenega pregledovanja, spreminjanja ali brisanja shranjenih osebnih podatkov (nadzor shranjevanja);

e)	preprečitev, da bi nepooblaščene osebe prek opreme za prenos podatkov uporabljale sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov (nadzor uporabe);

f)	zagotovitev, da imajo osebe, pooblaščene za uporabo sistema za avtomatsko obdelavo podatkov, dostop samo do podatkov, ki jih zajema njihovo pooblastilo za dostop, in sicer na podlagi individualne in nezamenljive uporabniške identitete ter zaupnega načina dostopa (nadzor dostopa);

g)

zagotovitev, da bodo vsi organi s pravico do dostopa do SIS II ali objektov in opreme za obdelavo podatkov vzpostavili profile z opisi funkcij in pristojnosti oseb s pravico do dostopa, vnašanja, posodabljanja, brisanja in iskanja podatkov ter jih na zahtevo nemudoma dali na razpolago nacionalnim nadzornim organom (profili zaposlenih);

h)	zagotovitev, da se lahko preveri in ugotovi, katerim organom se lahko prek opreme za prenos podatkov pošiljajo osebni podatki (nadzor prenosa);

i)	zagotovitev, da se lahko naknadno preveri in ugotovi, kateri osebni podatki so bili vneseni v sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov ter kdaj in s kakšnim namenom so bili podatki vneseni in kdo jih je vnesel (nadzor vnosa);

j)	preprečitev nepooblaščenega branja, prepisovanja, spreminjanja ali brisanja osebnih podatkov med prenosom osebnih podatkov ali med pošiljanjem nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi metodami šifriranja (nadzor pošiljanja);

k)	spremljanje učinkovitosti varnostnih ukrepov iz tega odstavka in vzpostavitev potrebnih organizacijskih ukrepov v zvezi z notranjim spremljanjem, da se zagotovi skladnost s to uredbo (notranja revizija).

2.   Glede izmenjave dopolnilnih podatkov prek komunikacijske infrastrukture države članice sprejmejo ukrepe v zvezi z varnostjo, enakovredne tistim iz odstavka 1.

Člen 11

Zaupnost - države članice

Vsaka država članica uporablja svoja pravila o poslovni skrivnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti za vse osebe in organe, ki delajo s podatki SIS II in dopolnilnimi podatki, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo. Ta obveza velja tudi po tem, ko te osebe zapustijo urad ali prekinejo delovno razmerje ali po prenehanju dejavnosti teh organov.

Člen 12

Vodenje evidenc na nacionalni ravni

1.   Države članice, ki ne uporabljajo nacionalnih kopij, zagotovijo, da se zaradi nadzora, ali je iskanje zakonito, spremljanja zakonitosti obdelave podatkov ter notranjega spremljanja vsak dostop do osebnih podatkov in izmenjava le-teh v okviru CS-SIS evidentira v N.SIS II in tako zagotovijo pravilno delovanje N. SIS II, neoporečnost in varstvo podatkov.

2.   Države članice, ki uporabljajo nacionalne kopije, zagotovijo, da se vsak dostop do podatkov iz SIS II in izmenjava le-teh evidentira za namen iz odstavka 1. To se ne uporablja za obdelave iz člena 4(4).

3.   Zapisi vsebujejo zlasti zgodovino razpisov ukrepov, datum in čas prenosa podatkov, podatke, ki so bili uporabljeni za izvedbo iskanja, sklicevanje na prenos podatkov in ime pristojnega organa ter osebe, odgovorne za obdelavo podatkov.

4.   Zapisi se lahko uporabljajo samo za namen iz odstavkov 1 in 2 ter se izbrišejo ne prej kot po enem letu in najpozneje po treh letih od njihovega nastanka. Zapisi, ki vsebujejo zgodovino razpisov ukrepov, se izbrišejo po enem do treh let po izbrisu razpisov ukrepov.

5.   Zapisi se lahko hranijo dalj časa, če so potrebni za nadzorne postopke, ki so že v teku.

6.   Pristojni nacionalni organi, odgovorni za nadzor, ali je iskanje zakonito ali ne, imajo zaradi spremljanja zakonitosti obdelave podatkov, notranjega spremljanja, zagotavljanja pravilnega delovanja N.SIS II ter neoporečnosti in varnosti podatkov v mejah svojih pristojnosti in na zahtevo dostop do teh evidenc, da lahko opravljajo svoje naloge.

Člen 13

Notranje spremljanje

Države članice zagotovijo, da vsak organ s pravico dostopa do podatkov v SIS II sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s to uredbo in po potrebi sodeluje z nacionalnim nadzornim organom.

Člen 14

Usposabljanje osebja

Preden osebje s pravico dostopa do SIS II prejme pooblastilo za obdelavo podatkov, shranjenih v SIS II, opravi ustrezno usposabljanje o predpisih glede varnosti in zaščite podatkov ter se seznani z vsemi ustreznimi kaznivimi dejanji in kaznimi.

Poglavje III

Pristojnosti organa za upravljanje

Člen 15

Operativno upravljanje

1.   Po prehodnem obdobju je za operativno upravljanje centralnega SIS II odgovoren organ za upravljanje („organ za upravljanje“), ki se financira iz splošnega proračuna Evropske unije. Organ za upravljanje v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se za Centralni SIS II pod pogojem analize stroškov in koristi zmeraj uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija.

2.   Organ za upravljanje je odgovoren tudi za naslednje naloge, povezane s komunikacijsko infrastrukturo:

a)

nadzor;

b)

varnost;

c)	usklajevanje odnosov med državami članicami in ponudnikom.

3.   Komisija je odgovorna za vse druge naloge, povezane s komunikacijsko infrastrukturo, zlasti za:

a)	naloge v zvezi z izvrševanjem proračuna;

b)	nabavo in posodabljanje;

c)	pogodbena vprašanja.

4.   Komisija je v prehodnem obdobju, dokler organ za upravljanje ne prevzame svojih nalog, odgovorna za operativno upravljanje centralnega SIS II. V skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (16), lahko Komisija upravljanje in naloge za izvrševanja proračuna zaupa nacionalnim organom javnega sektorja iz dveh različnih držav.

5.   Vsak nacionalni organ javnega sektorja iz odstavka 4 izpolnjuje zlasti naslednja merila izbora:

a)	izkazati mora, da ima dolgoletne izkušnje z upravljanjem velikega informacijskega sistema s funkcionalnostmi, navedenimi v členu 4(4);

b)	imeti mora znatno strokovno znanje o delovanju in varnostnih zahtevah informacijskega sistema s funkcionalnostmi, primerljivimi s tistimi iz člena 4(4);

c)	imeti mora dovolj številčno in izkušeno osebje z ustreznim strokovnim in jezikovnim znanjem za delo na področju mednarodnega sodelovanja, kakor je tisto, ki ga zahteva SIS II;

d)	razpolagati mora z varno in posebej prilagojeno opremo, ki zlasti lahko podpira in zagotavlja neprekinjeno delovanje obsežnih informacijskih sistemov; in

e)	njegovo upravno okolje mu mora zagotoviti, da lahko zadovoljivo opravlja naloge in se izogiba navzkrižju interesov.

6.   Komisija pred kakršnim koli takšnim prenosom pristojnosti iz odstavka 4, kasneje pa redno, obvesti Evropski parlament in Svet o pogojih prenosa, natančnem obsegu prenosa in organih, na katere je prenesla svoje naloge.

7.   Če Komisija v prehodnem obdobju v skladu z odstavkom 4 prenese svojo pristojnost, zagotovi, da se pri prenosu v celoti upošteva omejitve institucionalnega sistema, določenega v Pogodbi. Zlasti zagotovi, da ta prenos ne vpliva škodljivo na noben veljavni nadzorni mehanizem v okviru zakonodaje Skupnosti, naj bo to mehanizem Evropskega sodišča, Računskega sodišča ali Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

8.   Operativno upravljanje centralnega SIS II obsega vse naloge, ki so potrebne, da centralni SIS II deluje 24 ur na dan in 7 dni v tednu v skladu s to uredbo, zlasti vzdrževalna dela in tehnični razvoj, potreben za nemoteno delovanje sistema.

Člen 16

Varnost

1.   Organ za upravljanje v zvezi s centralnim SIS II, Komisija pa v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo sprejmeta potrebne ukrepe, vključno z varnostnim načrtom, za:

a)	fizično zaščito podatkov, med drugim z izdelavo načrtov ukrepov za zaščito ključne infrastrukture ob nepredvidljivih dogodkih;

b)	preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do objektov in opreme za obdelavo podatkov, ki se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov (nadzor dostopa do objektov in opreme);

c)	preprečitev nepooblaščenega branja, prepisovanja, spreminjanja ali odnašanja nosilcev podatkov (nadzor nosilcev podatkov);

d)	preprečitev nepooblaščenega vnašanja podatkov v podatkovne zbirke in nepooblaščenega pregledovanja, spreminjanja ali brisanja shranjenih osebnih podatkov (nadzor shranjevanja);

e)	preprečitev, da bi nepooblaščene osebe prek opreme za prenos podatkov uporabljale sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov (nadzor uporabe);

f)	zagotovitev, da imajo osebe, pooblaščene za uporabo sistema za avtomatsko obdelavo podatkov, dostop samo do podatkov, ki jih zajema njihovo pooblastilo za dostop, in sicer na podlagi individualne in nezamenljive uporabniške identitete ter zaupnega načina dostopa (nadzor dostopa);

g)	vzpostavitev profilov z opisi funkcij in pristojnosti oseb s pooblastilom za dostop do podatkov ali objektov in opreme za obdelavo podatkov in na zahtevo takojšnja zagotovitev teh profilov Evropskemu nadzorniku za varnost podatkov iz člena 45 (profili zaposlenih);

h)	zagotovitev, da se lahko preveri in ugotovi, katerim organom se lahko prek opreme za prenos podatkov pošiljajo osebni podatki (nadzor prenosa);

i)	zagotovitev, da se lahko naknadno preveri in ugotovi, kateri osebni podatki so bili vneseni v sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov ter kdaj in kdo jih je vnesel (nadzor vnosa);

j)	preprečitev nepooblaščenega branja, prepisovanja, spreminjanja ali brisanja osebnih podatkov med prenosom osebnih podatkov ali med pošiljanjem nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi metodami šifriranja (nadzor pošiljanja).

k)	spremljanje učinkovitosti varnostnih ukrepov iz tega odstavka in vzpostavitev potrebnih organizacijskih ukrepov v zvezi z notranjim spremljanjem, da se zagotovi skladnost s to uredbo (notranja revizija).

2.   Organ za upravljanje sprejme ukrepe, enakovredne tistim iz odstavka 1, v zvezi z varnostjo glede izmenjave dopolnilnih podatkov prek komunikacijske infrastrukture.

Člen 17

Zaupnost - Organ za upravljanje

1.   Brez poseganja v člen 17 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti organ za upravljanje za vse osebje, ki dela s podatki SIS II, uporablja ustrezna pravila glede poslovne skrivnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti, ki ustrezajo standardom, primerljivim s tistimi iz člena 11 te uredbe. Ta obveza velja tudi po tem, ko te osebe zapustijo urad ali prekinejo delovno razmerje ali po prenehanju njihovih dejavnosti.

2.   Organ za upravljanje sprejme ukrepe, enakovredne tistim iz odstavka 1, v zvezi z zaupnostjo glede izmenjave dopolnilnih podatkov prek komunikacijske infrastrukture.

Člen 18

Vodenje evidenc na centralni ravni

1.   Organ za upravljanje zagotovi, da se vsak dostop do osebnih podatkov, ki se nahajajo v CS-SIS, ali izmenjava le-teh v okviru CS-SIS evidentira za namene iz člena 12(1) in (2).

2.   Zapisi vsebujejo zlasti zgodovino razpisov ukrepov, datum in čas prenosa podatkov, podatke, ki so bili uporabljeni za izvedbo iskanja, sklicevanje na prenos podatkov in ime pristojnega organa, odgovornega za obdelavo podatkov.

3.   Zapisi se lahko uporabljajo samo za namen iz odstavka 1 in se izbrišejo ne prej kot po enem letu in najpozneje po treh letih od njihovega nastanka. Zapisi, ki vsebujejo zgodovino razpisov ukrepov, se izbrišejo po enem do treh let po izbrisu razpisov ukrepov.

4.   Zapisi se lahko hranijo dalj časa, če so potrebni za nadzorne postopke, ki so že v teku.

5.   Pristojni organi, odgovorni za nadzor zakonitosti iskanja, zakonitosti obdelave podatkov, za notranje spremljanje in zagotavljanje pravilnega delovanja CS-SIS II ter neoporečnost in varnost podatkov, imajo v mejah svojih pristojnosti in na zahtevo dostop do teh evidenc, da lahko opravljajo svoje naloge.

Člen 19

Akcija obveščanja javnosti

Komisija v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov hkrati z zagonom SIS II sproži akcijo obveščanja javnosti, v kateri javnost seznani s cilji, shranjenimi podatki, organi, ki imajo dostop do SIS II, in pravicami posameznikov. Po svoji vzpostavitvi organ za upravljanje v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov redno izvaja tovrstne akcije. Države članice v sodelovanju s svojimi nacionalnimi nadzornimi organi pripravijo in izvajajo ustrezne politike, potrebne za splošno informiranje državljanov o SIS II.

Poglavje IV

Razpisi ukrepov, izdani v zvezi z državljani tretjih držav zaradi zavrnitve vstopa in prepovedi prebivanja

Člen 20

Kategorije podatkov

1.   Brez poseganja v člen 8(1) ali v določbe te uredbe, ki urejajo shranjevanje dodatnih podatkov, SIS II vsebuje samo tiste kategorije podatkov, ki jih zagotovijo posamezne države članice, kot se zahteva za namene iz člena 24.

2.   Za osebe, za katere je bil izdan razpis ukrepa, se navedejo samo naslednji podatki:

a)	priimek(-ki) in ime(-na), ime(-na) ob rojstvu, prej uporabljana imena in morebitna privzeta imena, po potrebi v novem podatkovnem zapisu;

b)	morebitne objektivne fizične posebnosti, ki se ne spreminjajo;

c)	kraj in datum rojstva;

d)

spol;

e)	fotografije;

f)	prstni odtisi;

g)	državljanstvo(-a);

h)	ali je zadevna oseba oborožena, nasilna ali na begu;

i)	razlog za razpis ukrepa;

j)	organ, ki je izdal razpis ukrepa;

k)	sklic na odločitev, na podlagi katere je bil izdan razpis ukrepa;

l)	predlagani ukrep;

m)	povezava(-e) z drugimi razpisi ukrepov, izdanimi v SIS II v skladu s členom 37.

3.   Tehnični predpisi, potrebni za vnos, posodabljanje, brisanje in iskanje podatkov iz odstavka 2, se določijo v skladu s postopkom iz člena 51(2) brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi organ za upravljanje.

4.   Tehnični predpisi za iskanje podatkov iz odstavka 2 so podobni predpisom za iskanje v CS-SIS, nacionalnih in v tehničnih kopijah, kakor je opredeljeno v členu 31(2).

Člen 21

Sorazmernost

Preden država članica izda razpis ukrepa, določi, ali je zadeva primerna, relevantna in dovolj pomembna, da se v SIS II vnese razpis ukrepa.

Člen 22

Posebni predpisi glede fotografij in prstnih odtisov

Uporaba fotografij in prstnih odtisov iz člena 20(2)(e) in (f) je pogojena z upoštevanjem naslednjih določb:

a)

fotografije in prstni odtisi se vnesejo šele po posebnem pregledu kakovosti, s katerim se ugotovi izpolnjevanje osnovnih standardov glede kakovosti podatkov. Specifikacije glede posebnega pregleda kakovosti se določijo v skladu s postopkom iz člena 51(2), brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi organ za upravljanje;

b)	fotografije in prstni odtisi se uporabljajo le za potrditev identitete državljana tretje države, ki je bil odkrit na podlagi alfanumeričnega iskanja v SIS II;

c)

prstni odtisi se lahko takoj, ko je to tehnično mogoče, uporabljajo tudi za identifikacijo državljana tretje države na podlagi njegovega biometričnega identifikatorja. Preden se ta funkcija uporabi v SIS II, Komisija predstavi poročilo o razpoložljivosti in pripravljenosti potrebne tehnologije, pri čemer se posvetuje z Evropskim parlamentom.

Člen 23

Zahteve za vnos razpisa ukrepa

1.   Razpisa ukrepa ni mogoče vnesti brez podatkov iz člena 20(2)(a), (d), (k) in (1).

2.   Ko so na voljo, se vnesejo tudi vsi ostali podatki, našteti v členu 20(2).

Člen 24

Pogoji za izdajo razpisa ukrepa zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja

1.   Podatki o državljanih tretjih držav, za katere je bil izdan razpis ukrepa za zavrnitev vstopa ali prepovedi prebivanja, se vnesejo na podlagi nacionalnega razpisa, ki temelji na odločitvi pristojnih upravnih organov ali sodišč v skladu s poslovnikom, ki je določen v okviru nacionalne zakonodaje. Ta odločitev se lahko sprejme samo na podlagi individualne ocene. Postopek za pritožbo zoper tako odločitev se izvede v skladu z nacionalno zakonodajo.

2.   Razpis ukrepa se vnese, kadar odločitev iz odstavka 1 temelji na nevarnosti za javni red in varnost ali za nacionalno varnost, ki jo predstavlja prisotnost državljana tretje države na ozemlju države članice. To je zlasti mogoče:

a)	pri državljanu tretje države, ki je bil v državi članici obsojen za kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen odvzema prostosti najmanj eno leto;

b)	pri državljanu tretje države, za katerega se utemeljeno sumi, da je storil huda kazniva dejanja ali zoper katerega obstajajo konkretni dokazi, da načrtuje taka dejanja na ozemlju države članice.

3.   Razpis ukrepa se lahko vnese tudi, kadar odločitev iz odstavka 1 temelji na dejstvu, da je bil za državljana tretje države sprejet ukrep izgona, zavrnitve vstopa ali prisilne odstranitve, pri čemer ukrep ne sme biti razveljavljen ali zadržan in mora vsebovati ali biti dopolnjen s prepovedjo vstopa ali po potrebi prebivanja in mora temeljiti na neupoštevanju nacionalnih predpisov o vstopu ali prebivanju državljanov tretjih držav.

4.   Ta člen se ne uporablja v zvezi z osebami iz člena 26.

5.   Komisija pregleda uporabo tega člena tri leta po datumu iz člena 55(2). Na podlagi tega pregleda Komisija v skladu s Pogodbo uporabi pravico do pobude in pripravi predloge, potrebne za spremembo tega člena, da se zagotovi večja usklajenost meril za vnašanje razpisov ukrepov.

Člen 25

Pogoji za vnos razpisa ukrepa v zvezi z državljani tretjih držav, ki uživajo pravico do prostega gibanja v Skupnosti

1.   Razpis ukrepa glede državljana tretje države, ki uživa pravico do prostega gibanja v Skupnosti v smislu Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (17), temelji na predpisih, sprejetih pri izvajanju navedene direktive.

2.   V primeru zadetka za razpis ukrepa v skladu s členom 24 glede državljana tretje države, ki uživa pravico do prostega gibanja v Skupnosti, se država članica, ki razpis ukrepa izvršuje, s pomočjo svojega urada SIRENE in v skladu z določbami priročnika SIRENE takoj posvetuje z državo članico, ki je razpis ukrepa izdala, da bi se lahko nemudoma odločila o potrebnem postopanju.

Člen 26

Pogoji za vnos razpisa ukrepa v zvezi z državljani tretjih držav, za katere velja omejevalni ukrep, sprejet v skladu s členom 15 Pogodbe o Evropski uniji

1.   Brez poseganja v člen 25, če so izpolnjene zahteve glede kakovosti podatkov, se razpisi ukrepa za državljane tretjih držav, za katere velja omejevalni ukrep, s katerim se jim namerava preprečiti vstop ali tranzit preko ozemlja držav članic, sprejet v skladu s členom 15 Pogodbe o Evropski uniji, vključno z ukrepom prepovedi potovanja, ki ga je razpisal Varnostni svet Združenih narodov, vnesejo v SIS II z namenomzavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja.

2.   Člen 23 se ne uporablja za razpise ukrepov, vnesene na podlagi odstavka 1 tega člena.

3.   Državo članico, odgovorno za vnos, posodobitev in izbris teh razpisanih ukrepov v imenu vseh držav članic, se določi ob sprejetju ustreznega ukrepa na podlagi člena 15 Pogodbe o Evropski uniji.

Člen 27

Organi s pravico dostopa do razpisov ukrepov

1.   Dostop do podatkov, vnesenih v SIS II in pravico do neposrednega iskanja le-teh ali iskanja v kopiji podatkov SIS II imajo izključno organi, pristojni za ugotavljanje identitete državljanov tretjih držav za namene:

a)	mejne kontrole v skladu z Uredbo (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (18);

b)	drugih policijskih in carinskih preverjanj v zadevni državi članici in za usklajevanje takih preverjanj s strani za to določenih organov.

2.   Hkrati imajo pravico do dostopa do podatkov, vnesenih v SIS II, in pravico neposrednega iskanja teh podatkov tudi nacionalni sodni organi, vključno s tistimi, ki so v okviru izvajanja svojih nalog v skladu z nacionalno zakonodajo pristojni za uvedbo javnega pregona v kazenskem postopku in za sodne preiskave pred vložitvijo obtožnice, ter njihovi usklajevalni organi.

3.   Poleg tega imajo pravico do dostopa do podatkov, vnesenih v SIS II, in podatkov o dokumentih v zvezi z osebami, vnesenimi v skladu s členom 38(2)(d) in (e) Sklepa 2006/.../PNZ, ter pravico neposrednega iskanja teh podatkov organi, pristojni za izdajo vizumov, centralni organi, pristojni za obravnavanje prošenj za vizume, in tudi organi, pristojni za izdajanje dovoljenj za prebivanje in izvajanje predpisov o državljanih tretjih držav v okviru uporabe določb pravnega reda Skupnosti v zvezi z gibanjem oseb. Dostop teh organov do podatkov ureja zakonodaja vsake države članice.

4.   Organi iz tega člena se uvrstijo na seznam iz člena 31(8).

Člen 28

Obseg dostopa

Uporabniki smejo dostopati samo do tistih podatkov, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog.

Člen 29

Obdobje hranjenja razpisov ukrepov

1.   Razpisi ukrepov, vneseni v SIS II na podlagi te uredbe, se lahko hranijo le toliko časa, kolikor je to potrebno za dosego namenov, zaradi katerih so bili vnešeni.

2.   Država članica, ki je izdala razpis ukrepa, v roku treh let po vnosu takšnega razpisa ukrepa v SIS II preveri, ali je razpis ukrepa še treba hraniti.

3.   Vsaka država članica, kadar je to ustrezno, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo določi krajše roke za preverjanje.

4.   Država članica, ki izda razpis ukrepa, se lahko v roku za preverjanje na podlagi celostne posamične ocene, ki se zabeleži, odloči obdržati razpis ukrepa, če se to izkaže kot potrebno za namene, za katere je bil razpis ukrepa izdan. V tem primeru se smiselno uporabi odstavek 2 tudi za podaljšanje. Vsako podaljšanje razpisa ukrepa je treba sporočiti CS-SIS.

5.   Razpisi ukrepov se avtomatično izbrišejo po preteku roka za preverjanje iz odstavka 2, razen če je država članica, ki je izdala razpis ukrepa, v CS-SIS sporočila podaljšanje razpisa ukrepa v skladu z odstavkom 4. CS-SIS štiri mesece vnaprej avtomatično obvesti države članice o predvidenem času izbrisa podatkov iz sistema.

6.   Države članice hranijo statistične podatke o številu razpisov ukrepov, katerih obdobje hranjenja je bilo podaljšano v skladu z odstavkom 4.

Člen 30

Pridobitev državljanstva in razpisi ukrepov

Razpisi ukrepov v zvezi z osebami, ki so pridobili državljanstvo katere koli države, katerih državljani uživajo pravico do prostega gibanja v Skupnosti, se izbrišejo takoj, ko država članica, ki je izdala razpis ukrepa, ugotovi ali je obveščena v skladu s členom 34, da je ta oseba pridobila tako državljanstvo.

Poglavje V

Splošna pravila za obdelavo podatkov

Člen 31

Obdelava podatkov v SIS II

1.   Države članice lahko obdelujejo podatke iz člena 20 zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi bivanja na njihovem ozemlju.

2.   Podatki se lahko prepisujejo samo iz tehničnih razlogov, pod pogojem, da je tako prepisovanje potrebno, da lahko organi iz člena 27 izvedejo neposredno iskanje. Za te kopije se uporabljajo določbe te uredbe. Razpisi ukrepov, ki jih izda ena država članica, se iz N.SIS II ne smejo prepisovati v druge nacionalne podatkovne zbirke.

3.   Tehnične kopije iz odstavka 2, s katerimi se ustvarjajo nepovezane podatkovne zbirke, se lahko ustvarijo le za obdobje, ki ne presega 48 ur. To obdobje se lahko podaljša v izrednih razmerah do konca izrednih razmer.

Ne glede na prvi pododstavek tehnične kopije, s katerimi se ustvarjajo nepovezane zbirke podatkov, ki jih uporabljajo organi za izdajo vizumov, niso več dovoljene eno leto po uspešni vzpostavitvi povezave teh organov s komunikacijsko infrastrukturo za vizumski informacijski sistem, kakor bo to določala bodoča uredba o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov o vizumih za kratkoročno prebivanje med državami članicami, razen kopij, narejenih za uporabo v izrednih razmerah, ko mreža ni razpoložljiva več kot 24 ur.

Države članice vzdržujejo posodobljen seznam teh kopij, ki je na voljo njihovim nacionalnim nadzornim organom, in zagotovijo, da se v zvezi s temi kopijami uporabljajo določbe te uredbe, zlasti tiste iz člena 10.

4.   Dostop do podatkov se dovoli samo v okviru pristojnosti nacionalnih organov iz člena 27 in osebju z ustreznimi pooblastili.

5.   Podatki se ne smejo uporabljati v upravne namene. Z odstopanjem lahko podatke, vnesene v skladu s to uredbo, uporabijo organi iz člena 27(3) za izvedbo svojih nalog v skladu z zakonodajo vsake države članice.

6.   Podatki, vneseni v skladu s členom 24 te uredbe, in podatki v zvezi z osebnimi dokumenti, vnesenimi v skladu s členom 38(2)(d) in (e) Sklepa 2006/.../PNZ, se v skladu z zakonodajo posamezne države članice lahko uporabijo za namene iz člena 27(3) te uredbe.

7.   Vsaka uporaba podatkov, ki ni v skladu z odstavki 1 do 6, se šteje za zlorabo po nacionalni zakonodaji vsake države članice.

8.   Vsaka država članica organu za upravljanje pošlje seznam njenih pristojnih organov, ki so pooblaščeni za neposredno iskanje podatkov, shranjenih v SIS II v skladu s to uredbo, in vse spremembe seznama. Ta seznam za vsak organ določa, katere podatke lahko išče in za katere namene. Organ za upravljanje zagotovi, da se seznam vsako leto objavi v Uradnem listu Evropske unije.

9.   Če v zakonodaji Skupnosti ni posebnih določb, se za podatke, ki so vnešeni v N.SIS II, uporablja zakonodaja posamezne države članice.

Člen 32

Podatki v SIS II in nacionalne zbirke

1.   Člen 31(2) ne posega v pravico države članice, da v svoji nacionalni zbirki hrani podatke iz SIS II, v povezavi s katerimi so bili na njenem ozemlju izvedeni ukrepi. Te podatke se hrani v nacionalnih zbirkah največ tri leta, razen če posebne določbe nacionalne zakonodaje določajo daljše obdobje hranjenja.

2.   Člen 31(2) ne posega v pravico države članice, da v svojih nacionalnih zbirkah hrani podatke o določenem razpisu ukrepa, ki ga je ta država članica izdala v SIS II.

Člen 33

Podatki v primeru, da ukrep razpisa ni izvršen

Če zahtevanega ukrepa ni mogoče izvesti, zaprošena država članica o tem takoj obvesti državo članico, ki je izdala razpis ukrepa.

Člen 34

Kakovost podatkov, obdelanih v SIS II

1.   Država članica, ki izda razpis ukrepa, je odgovorna za točnost in ažurnost podatkov ter zakonitost vnašanja podatkov v SIS II.

2.   Samo država članica, ki izda razpis ukrepa, sme spreminjati, dodajati, popravljati, posodabljati ali brisati podatke, ki jih je vnesla.

3.   Če ima država članica, ki ni izdala razpisa ukrepa, dokaze, ki kažejo, da so nekateri podatki netočni ali so bili nezakonito shranjeni, o tem s pomočjo izmenjave dopolnilnih podatkov ob prvi priložnosti, vendar ne kasneje kot v desetih dneh potem, ko se je seznanila s temi dokazi, obvesti državo članico, ki je izdala razpis ukrepa. Država članica, ki je izdala razpis ukrepa, preveri sporočilo in, če je potrebno, nemudoma popravi ali izbriše sporni podatek.

4.   Če države članice v dveh mesecih ne morejo doseči soglasja, država članica, ki ni izdala razpisa ukrepa, predloži zadevo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, ki skupaj z zadevnimi nacionalnimi nadzornimi organi deluje kot posrednik.

5.   Države članice izmenjajo dopolnilne podatke, če se oseba pritoži, da ni oseba, za katero je bil razpisan ukrep. Če se s preverjanjem ugotovi, da gre v resnici za dve različni osebi, se osebo, ki se je pritožila, obvesti o določbah člena 36.

6.   Če je bil za osebo v SIS II že vnesen razpis ukrepa, se država članica, ki vnese nov razpis ukrepa, z državo članico, ki je vnesla prvi razpis ukrepa, dogovori glede vnosa razpisa ukrepa. Dogovor o tem se doseže na podlagi izmenjave dopolnilnih podatkov.

Člen 35

Razlikovanje med osebami s podobnimi značilnostmi

Če je pri vnosu novega razpisa ukrepa očitno, da je v SIS II že vnesena oseba z enakimi elementi opisa identitete, se uporabi naslednji postopek:

a)	urad SIRENE naveže stik z organom, ki je zahteval vnos, da se pojasni, ali je ukrep razpisan za isto osebo ali ne;

b)

če se z navzkrižnim preverjanjem ugotovi, da je oseba, na katero se podatki nanašajo v novem razpisu ukrepa v resnici ista osebo, ki je že vpisana v SIS II, urad SIRENE uporabi postopek za vnos večkratnih razpisov ukrepa iz člena 34(6). Če se s preverjanjem ugotovi, da gre v resnici za dve različni osebi, urad SIRENE odobri prošnjo za vnos novega razpisa ukrepa in doda potrebne elemente, da ne bi prišlo do napačnih identifikacij.

Člen 36

Dodatni podatki za ravnanje v primeru zlorabe identitete

1.   Kadar lahko pride do zamenjave med osebo, ki je bila z razpisom ukrepa dejansko mišljena, in osebo, katere identiteta je bila zlorabljena, država članica, ki je razpis ukrepa vnesla, razpisu ukrepa doda podatke o slednji, pod pogojem izrecne privolitve te osebe, da se preprečijo negativne posledice napačne identifikacije.

2.   Podatki o osebi, katere identiteta je bila zlorabljena, se uporabljajo samo v naslednje namene:

a)	da se pristojnemu organu omogoči razlikovanje med osebo, katere identiteta je bila zlorabljena, in osebo, ki je bila z razpisom ukrepa dejansko mišljena;

b)	da se osebi, katere identiteta je bila zlorabljena, omogoči, da izkaže svojo identiteto in dokaže, da je bila njena identiteta zlorabljena.

3.   Za namen tega člena se lahko v SIS II vnesejo in dodatno obdelajo samo naslednji osebni podatki:

a)	priimek(-ki) in ime(na), ime(-na) ob rojstvu, prej uporabljana imena in morebitna privzeta imena, po potrebi v novem podatkovnem zapisu;

b)	morebitne objektivne in fizične posebnosti, ki se ne spreminjajo;

c)	kraj in datum rojstva;

d)

spol;

e)	fotografije;

f)	prstni odtisi;

g)	državljanstvo(-a);

h)	številka(-e) osebnega dokumenta (osebnih dokumentov) in datum izdaje.

4.   Tehnični predpisi iz odstavka 3, potrebni za vnašanje in nadaljnjo obdelavo, se določijo v skladu s postopkom iz člena 51(2) brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi organ za upravljanje.

5.   Podatki iz odstavka 3 se izbrišejo istočasno z ustreznim razpisom ukrepa ali prej, če zadevna oseba tako želi.

6.   Dostop do podatkov iz odstavka 3 imajo samo organi, ki imajo pravico dostopa do ustreznega razpisa ukrepa, in to v izključni namen preprečevanja napačne identifikacije.

Člen 37

Povezave med razpisi ukrepov

1.   Država članica lahko vzpostavi povezavo med razpisi ukrepov, ki jih vnese v SIS II. Učinek take povezave je vzpostavitev razmerja med dvema ali več razpisi ukrepov.

2.   Vzpostavitev povezave ne vpliva na določen ukrep, ki ga je treba izvesti na podlagi posameznega povezanega razpisa ukrepa, ali na obdobje hranjenja posameznega povezanega razpisa ukrepa.

3.   Vzpostavitev povezave ne vpliva na pravice do dostopa, določene s to uredbo. Organi, ki nimajo pravice dostopa do določenih kategorij razpisov ukrepov, ne smejo videti povezave z razpisom ukrepa, do katerega nimajo dostopa.

4.   Država članica vzpostavi povezavo med razpisi ukrepov samo, če za to obstaja jasna operativna potreba.

5.   Država članica lahko vzpostavi povezave v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, vendar mora pri tem upoštevati načela, opredeljena v tem členu.

6.   Če država članica meni, da vzpostavitev povezave med razpisi ukrepov s strani druge države članice ni združljiva z njeno nacionalno zakonodajo ali njenimi mednarodnimi obveznostmi, lahko sprejme potrebne ukrepe za preprečitev dostopa do povezave z njenega nacionalnega ozemlja ali s strani organov, ki niso na njenem ozemlju.

7.   Tehnične predpise za povezovanje razpisov ukrepov se sprejme v skladu s postopkom iz člena 51(2), brez poseganja v določbe instrumenta, s katerim se vzpostavi organ za upravljanje.

Člen 38

Namen in obdobje hranjenja dopolnilnih podatkov

1.   Države članice v uradu SIRENE hranijo sklicevanje na odločitve, na podlagi katerih je bil izdan razpis ukrepa, da bi olajšali izmenjavo dopolnilnih podatkov.

2.   Osebni podatki, ki jih urad SIRENE hrani v zbirkah na podlagi izmenjave informacij, se lahko hranijo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namenov, zaradi katerih so bili zagotovljeni. V vsakem primeru se izbrišejo najpozneje leto dni po tem, ko se iz SIS II izbriše razpis ukrepa.

3.   Odstavek 2 ne posega v pravico države članice, da v svojih nacionalnih zbirkah hrani podatke o določenem razpisu ukrepa, ki ga je razpisala ta država članica, ali o razpisu ukrepa, v zvezi s katerim so bili na njenem ozemlju izvedeni ukrepi. Obdobje, v katerem se takšni podatki lahko hranijo v teh zbirkah, ureja nacionalna zakonodaja.

Člen 39

Prenos osebnih podatkov tretjim strankam

Podatki, obdelani v SIS II v skladu s to uredbo, se ne posredujejo ali dajejo na razpolago tretjim državam ali mednarodnim organizacijam.

Poglavje VI

Varstvo podatkov

Člen 40

Obdelava občutljivih kategorij podatkov

Obdelava kategorij podatkov, ki so naštete v členu 8(1) Direktive 95/46/ES, je prepovedana.

Člen 41

Pravica do dostopa, popravka netočnih podatkov in izbrisa nezakonito shranjenih podatkov

1.   Pravica oseb do vpogleda v podatke, ki se nanašajo nanje in so v skladu s to uredbo vneseni v SIS II, se izvaja v skladu z zakonodajo države članice, pri kateri uveljavljajo to pravico.

2.   Če nacionalna zakonodaja tako določa, nacionalni nadzorni organ določi, ali se informacija lahko posreduje in po kakšnih postopkih.

3.   Država članica, ki ni izdala razpisa ukrepa, lahko posreduje informacije o takih podatkih samo, če je najprej dala državi članici, ki je izdala razpis ukrepa, možnost, da izrazi svoje stališče. To se stori z izmenjavo dopolnilnih podatkov.

4.   Informacije se ne posredujejo osebi, na katero se podatki nanašajo, če je to nujno zaradi izvedbe zakonite naloge v zvezi z razpisom ukrepa ali zaradi varstva pravic in svoboščin tretjih oseb.

5.   Vsaka oseba ima pravico zahtevati, da se netočni podatki v zvezi z njo popravijo ali da se nezakonito shranjeni podatki v zvezi z njo izbrišejo.

6.   Zadevno osebo se obvesti v najkrajšem možnem času, v vsakem primeru pa najpozneje v roku 60 dni od datuma, ko zaprosi za dostop, lahko pa tudi prej, če nacionalna zakonodaja to omogoča.

7.   Osebo se v najkrajšem možnem času, v vsakem primeru pa najpozneje v roku treh mesecev od dneva, ko zaprosi za popravek ali izbris, obvesti o nadaljnjih ukrepih v zvezi z uveljavljanjem njenih pravic do popravka in izbrisa, lahko pa tudi prej, če nacionalna zakonodaja to omogoča.

Člen 42

Pravica do obveščenosti

1.   Državljane tretjih držav, za katere je bil v skladu s to uredbo izdan razpis ukrepa, se obvesti v skladu s členoma 10 in 11 Direktive 95/46/ES. To obvestilo je pisno, priložena mu je kopija ali sklicevanje na nacionalno odločitev, na podlagi katere je bil izdan razpis ukrepa, kakor je določeno v členu 24(1).

2.   Informacij se ne posreduje:

a)	če: i) osebni podatki niso bili pridobljeni od zadevnega državljana tretje države; in ii) se izkaže, da informacij ni mogoče posredovati ali bi to zahtevalo nesorazmeren napor;

b)	če zadevni državljan tretje države že ima te informacije;

c)	če nacionalna zakonodaja dovoljuje omejitev pravice do obveščenosti, zlasti z namenom varovanja nacionalne varnosti, obrambe, javne varnosti in preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj.

Člen 43

Pravna sredstva

1.   Vsaka oseba lahko na sodišču ali pri organu, pristojnem po zakonodaji katere koli države članice, vloži tožbo, s katero lahko zahteva dostop do, popravek, izbris, ali pridobitev podatka ali odškodnine v zvezi z razpisom ukrepa, ki se nanaša nanjo.

2.   Države članice se zavezujejo, da bodo vzajemno izvršile pravnomočne odločbe sodišč ali organov iz odstavka 1, brez poseganja v določbe člena 48.

3.   Komisija do ... (19) ovrednoti predpise glede pravnih sredstev, ki jih določa ta člen.

Člen 44

Nadzor nad N.SIS II

1.   Organ ali organi, določen(i) v posamezni državi članici, ki mu (jim) je bila podeljena pristojnost iz člena 28 Direktive 95/46/ES („nacionalni nadzorni organi“), nadzira(jo) zakonitost obdelave osebnih podatkov v SIS II na svojem ozemlju in pri prenosu iz njihovega ozemlja, vključno z izmenjavo in nadaljnjo obdelavo dopolnilnih podatkov.

2.   Nacionalni nadzorni organ zagotovi, da se vsaj na štiri leta izvede revizija postopkov obdelave podatkov v njegovem N.SIS II v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi.

3.   Države članice svojemu nacionalnemu nadzornemu organu zagotovijo zadostna sredstva za izvajanje nalog, ki mu jih nalaga ta uredba.

Člen 45

Nadzor nad organom za upravljanje

1.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov spremlja, da so dejavnosti obdelave osebnih podatkov organa za upravljanje izvedene v skladu s to uredbo. Uporabljajo se dolžnosti in pooblastila iz členov 46 in 47 Uredbe (ES) št. 45/2001.

2.   Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se vsaj na štiri leta izvede revizija dejavnosti organa za upravljanje v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Revizijsko poročilo se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, organu za upravljanje, Komisiji in nacionalnim nadzornim organom. Organ za upravljanje ima možnost podati pripombe pred sprejetjem poročila.

Člen 46

Sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov

1.   Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, dejavno sodelujejo v skladu s svojimi nalogami in zagotavljajo usklajen nadzor nad SIS II.

2.   V okviru svojih pristojnosti si izmenjujejo informacije, si pomagajo pri izvajanju revizij in pregledov, preučujejo težave pri razlagi ali uporabi te uredbe, preučujejo težave, ki nastanejo pri neodvisnem nadzoru ali uveljavljanju pravic oseb, na katere se podatki nanašajo, pripravijo usklajene predloge za skupno rešitev vseh težav in spodbujajo ozaveščenost o pravicah glede varstva podatkov, kolikor je to potrebno.

3.   Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov se v ta namen sestanejo najmanj dvakrat na leto. Stroške in organizacijo teh sestankov prevzame Evropski nadzornik za varstvo podatkov. Na prvem sestanku se sprejme poslovnik. Po potrebi skupaj oblikujejo nadaljnje delovne metode. Skupno poročilo o dejavnostih se vsaki dve leti pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in organu za upravljanje.

Člen 47

Varstvo podatkov v prehodnem obdobju

Če Komisija v skladu s členom 15(4) v prehodnem obdobju prenese svojo pristojnost telesu ali telesom, zagotovi, da ima Evropski nadzornik za varstvo podatkov pravico in možnost polno izvajati svoje naloge, vključno z izvedbo pregledov na kraju samem in izvajanjem vseh drugih pristojnosti, ki so mu podeljene v skladu s členom 47 Uredbe (ES) št. 45/2001.

Poglavje VII

Odgovornost in kazni

Člen 48

Odgovornost

1.   Vsaka država članica je odgovorna v skladu s svojo nacionalno zakonodajo za vsako škodo, ki jo povzroči osebi z uporabo N.SIS II. To velja tudi za škodo, ki jo povzroči država članica, ki je izdala razpis ukrepa, če je vnesla netočne podatke ali je podatke nezakonito shranjevala.

2.   Če država članica, proti kateri je bila vložena tožba, ni država članica, ki je izdala razpis ukrepa, mora slednja na zahtevo povrniti zneske, ki so bili izplačani kot odškodnina, razen če bi uporaba podatkov s strani države članice, ki zahteva povrnitev zneskov, pomenila kršitev te uredbe.

3.   Če država članica ne izpolni katere koli od svojih obveznosti po tej uredbi in s tem povzroči škodo SIS II, ta država članica odgovarja za to škodo, razen in v kolikor organ za upravljanje ali druga država članica, ki sodeluje v SIS II, ni sprejel primernih ukrepov za preprečitev škode ali zmanjšanje njenega vpliva.

Člen 49

Kazni

Države članice zagotovijo, da se za vsakršno zlorabo podatkov, vnesenih v SIS II, ali vsako izmenjavo dopolnilnih podatkov, ki je v nasprotju s to uredbo, predvidijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni v skladu z nacionalno zakonodajo.

Poglavje VIII

Končne določbe

Člen 50

Spremljanje in statistika

1.   Organ za upravljanje zagotovi, da so vzpostavljeni postopki za spremljanje delovanja SIS II glede na zastavljene cilje, povezane z rezultati, stroškovno učinkovitostjo, varnostjo in kakovostjo storitev.

2.   Za namen tehničnega vzdrževanja, poročanja in statistik ima organ za upravljanje dostop do potrebnih podatkov o postopkih obdelave podatkov, ki se izvajajo v centralnem SIS II.

3.   Organ za upravljanje vsako leto objavi statistične podatke, ki kažejo število evidenc na kategorijo razpisa ukrepa, število zadetkov na kategorijo razpisa ukrepa in število vseh dostopov do SIS II skupaj in za vsako državo članico.

4.   Organ za upravljanje Evropskemu parlamentu in Svetu dve leti po začetku delovanja SIS II in nato vsaki dve leti predloži poročilo o tehničnem delovanju Centralnega SIS II in komunikacijske infrastrukture, vključno z varnostjo, ter o dvostranski in večstranski izmenjavi dopolnilnih podatkov med državami članicami.

5.   Komisija tri leta po začetku delovanja SIS II in nato vsake štiri leta pripravi celovito oceno Centralnega SIS II ter dvostranske in večstranske izmenjave dopolnilnih podatkov med državami članicami. V okviru te skupne ocene se preučijo rezultati glede na zastavljene cilje, presodi se, ali so temeljna načela še naprej veljavna, in ovrednotijo se uporaba te uredbe glede na Centralni SIS II, varnost Centralnega SIS II, in morebitne posledice prihodnjih dejavnosti. Komisija oceno posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

6.   Države članice zagotovijo organu za opravljanje in Komisiji podatke, potrebne za pripravo poročil iz odstavkov 3, 4 in 5.

7.   Organ za upravljanje zagotovi Komisiji vse podatke, potrebne za celovito oceno iz odstavka 5.

8.   Komisija je v prehodnem obdobju, dokler organ za upravljanje ne prevzame svojih nalog, odgovorna za pripravo in predložitev poročil iz odstavkov 3 in 4.

Člen 51

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.   Odbor začne opravljati svojo funkcijo z dnevom začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 52

Spremembe določb schengenskega pravnega reda

1.   Za namene zadev, ki spadajo v področje uporabe Pogodbe, ta uredba z dnem, določenim v členu 55 (2), nadomesti določbe členov 92 do 119 Schengenske konvencije, razen člena 102 A Konvencije.

2.   Z dnem, določenim v členu 55(2), nadomesti tudi naslednje določbe schengenskega pravnega reda za izvajanje navedenih členov (20):

(a)	Sklep Izvršnega odbora z dne 14. decembra 1993 glede finančne uredbe o stroških postavitve in delovanja schengenskega informacijskega sistema (C.SIS) (SCH/Com-ex (93) 16),

(b)	Sklep Izvršnega odbora z dne 7. oktobra 1997 o razvoju SIS (SCH/Com-ex (97) 24);

(c)	Sklep Izvršnega odbora z dne 15. decembra 1997 o spremembah finančne uredbe o C.SIS (SCH/Comex (97) 35);

(d)	Sklep Izvršnega odbora z dne 21. aprila 1998 o C.SIS s povezavami 15/18 (SCH/Com-ex (98) 11);

(e)	Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o stroških postavitve C.SIS (SCH/Com-ex (99) 4);

(f)	Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o posodobitvi priročnika SIRENE (SCH/Com-ex (99) 5);

(g)	Izjava Izvršnega odbora z dne 18. aprila 1996 o opredelitvi pojma tujca (SCH/Com-ex (96) decl. 5);

(h)	Izjava Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o strukturi SIS (SCH/Com-ex (99) decl. 2 rev 2);

(i)	Sklep Izvršnega odbora z dne 7. oktobra 1997 o prispevkih Norveške in Islandije k stroškom postavitve in delovanja C.SIS (SCH/Com-ex (97) 18).

3.   Za namene zadev, ki spadajo v področje uporabe Pogodbe, se navajanja nadomeščenih členov Schengenske konvencije in ustreznih določb schengenskega pravnega reda za izvajanje navedenih členov razumejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 53

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 378/2004, Uredba (ES) št. 871/2004, Sklep 2005/451/PNZ, Sklep 2005/728/PNZ in Sklep 2006/628/ES se razveljavijo z dnem, določenim v členu 55(2).

Člen 54

Prehodno obdobje in proračun

1.   Razpisi ukrepov se prenesejo iz SIS 1+ v SIS II. Države članice v najkrajšem možnem času, najkasneje pa v roku treh let po dnevu, določenem v členu 55(2), zagotovijo, da bo vsebina razpisov ukrepov, ki se prenesejo iz SIS 1+ v SIS II, usklajena z določbami te uredbe, pri tem prednostno obravnavajo razpise ukrepov za osebe. V tem prehodnem obdobju države članice za vsebino razpisov ukrepov, ki se jih prenese iz SIS 1+ v SIS II, lahko še naprej uporabljajo določbe členov iz 94 in 96 Schengenske konvencije v skladu z naslednjimi predpisi:

a)	v primeru spremembe, dopolnitve, popravka ali posodobitve vsebine razpisa ukrepa, prenesenega iz SIS 1+ v SIS II, države članice zagotovijo, da je razpis ukrepa od dneva vnosa te spremembe, dopolnitve, popravka ali posodobitve v skladu z določbami te uredbe;

b)	v primeru zadetka za razpis, ki se ga prenese iz SIS1+ v SIS II, države članice takoj preverijo skladnost tega razpisa z določbami te uredbe, vendar to ne sme odložiti izvedbe predvidenega ukrepa.

2.   V sladu s členom 119 Schengenske konvencije odobrena proračunska sredstva, ki niso bila porabljena do dneva, določenega v skladu z določbami člena 55(2), se vrne državam članicam. Zneske, ki jih je treba povrniti, se izračuna na podlagi prispevkov držav članic, kot je določeno v Sklepu Izvršnega odbora z dne 14. decembra 1993 glede finančne uredbe o stroških postavitve in delovanja schengenskega informacijskega sistema.

3.   V prehodnem obdobju iz člena 15(4) se sklicevanje na organ za upravljanje v tej uredbi razume kot sklicevanje na Komisijo.

Člen 55

Začetek veljavnosti, uporaba in prehod

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Za države članice, ki sodelujejo v SIS 1+, se uporablja z dnem, ki ga v Svetu soglasno določijo člani, predstavniki držav članic, ki sodelujejo v SIS 1+.

3.   Datumi iz odstavka 2 se določijo, potem ko:

a)	se sprejmejo potrebni izvedbeni ukrepi;

b)	vse države članice, ki v celoti sodelujejo v SIS 1+, uradno obvestijo Komisijo, da so sprejele potrebne tehnične in pravne ureditve za obdelavo podatkov SIS II in izmenjavo dopolnilnih podatkov;

(c)	Komisija sporoči, da je bil uspešno opravljen celovit preskus sistema, ki ga Komisija izvede skupaj z državami članicami, in pripravljalna telesa Sveta potrdijo predlagani izid preskusa, kar potrjuje, da je raven uspešnosti delovanja SIS II enakovredna SIS 1+;

(d)	Komisija sprejme potrebne tehnične ureditve, da se dovoli povezava centralnega SIS II z N.SIS II zadevnih držav članic.

4.   Komisija obvesti Evropski parlament o rezultatih preskusa, opravljenega v skladu z odstavkom 3(c).

5.   Vsak sklep Sveta, sprejet v skladu z odstavkom 2, se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2006.

(2)  UL L 239, 22.9.2000, str. 19. Konvencija, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1160/2005 (UL L 191, 22.7.2005, str. 18).

(3)  UL L 328, 13.12.2001, str. 4.

(4)  UL L 328, 13.12.2001, str. 1.

(5)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(6)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(7)  UL L 12, 17.1.2004, str. 47.

(8)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(9)  UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(10)  UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(11)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(12)  UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(13)  UL L 176, 10.7.1999, str. 53.

(14)  Sklep Sveta 2004/849/ES z dne 25. oktobra 2004 o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske unije (UL L 368, 15.12.2004, str. 26).

(15)  Sklep Sveta 2004/860/ES z dne 25. oktobra 2004 o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 370, 17.12.2004, str. 78).

(16)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(17)  UL L 158, 30.4.2004, str. 77.

(18)  UL L 105, 13.4.2006, str. 1.

(19)  Dve leti po dnevu začetka veljavnosti te uredbe.

(20)  UL L 239, 22.9.2000, str. 439.