EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document C2006/306E/02
MINUTES#Tuesday 26 September 2006
ZAPISNIK
Torek, 26. september 2006
ZAPISNIK
Torek, 26. september 2006
UL C 306E, 15.12.2006, p. 15–195
(ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
|
15.12.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
CE 306/15 |
ZAPISNIK
(2006/C 306 E/02)
POTEK SEJE
PREDSEDSTVO: Dagmar ROTH-BEHRENDT
podpredsednica
1. Otvoritev seje
Seja se je začela ob 09.00.
*
* *
Govoril je Antonio Tajani, ki je obžaloval davišnji teroristični napad v Kabulu, katerega žrtve so bili italijanski pripadniki sil ISAF. Predsednica je dejala, da bo zadevo posredovala predsedniku Parlamenta.
2. Predložitev dokumentov
Prejeli smo naslednje dokumente
|
1) |
od Sveta in Komisije
|
|
2) |
od poslancev Parlamenta:
|
3. Bela knjiga Komisije o storitvah splošnega pomena (razprava)
Poročilo: Bela knjiga Komisije o storitvah splošnega pomena [2006/2101(INI)] - Odbor za ekonomske in monetarne zadeve.
Poročevalec: Bernhard Rapkay (A6-0275/2006)
Bernhard Rapkay je predstavil poročilo.
Govoril je José Manuel Barroso (predsednik Komisije).
Govorili so Gunnar Hökmark v imenu skupine PPE-DE, Martin Schulz v imenu skupine PSE, Sophia in 't Veld v imenu skupine ALDE, Alain Lipietz v imenu skupine Verts/ALE, Francis Wurtz v imenu skupine GUE/NGL, John Whittaker v imenu skupine IND/DEM, Françoise Castex (pripravljalka mnenja odbora INTA), Proinsias De Rossa (pripravljalec mnenja odbora EMPL), Werner Langen (pripravljalec mnenja odbora ITRE), József Szájer (pripravljalec mnenja odbora IMCO), Emanuel Jardim Fernandes (pripravljalec mnenja odbora TRAN), Markus Pieper (pripravljalec mnenja odbora REGI), Robert Goebbels o tem govoru, Gabriele Stauner (pripravljalka mnenja odbora JURI), Marianne Thyssen in Harlem Désir.
PREDSEDSTVO: Mario MAURO
podpredsednik
Govorili so Bernard Lehideux, Pierre Jonckheer, Sahra Wagenknecht, Jens-Peter Bonde, Leopold Józef Rutowicz, Alexander Radwan, Robert Goebbels, Danutė Budreikaitė, Elisabeth Schroedter, Kartika Tamara Liotard, Johannes Blokland, Othmar Karas, Bernadette Vergnaud, Ian Hudghton, Roberto Musacchio, Patrick Louis, Malcolm Harbour, Ieke van den Burg, Jiří Maštálka, Karsten Friedrich Hoppenstedt, Corien Wortmann-Kool, Małgorzata Handzlik, Zita Pleštinská, Andreas Schwab, Alexander Stubb, Roselyne Bachelot-Narquin, Eoin Ryan, Jean-Claude Martinez, José Manuel Barroso in Robert Goebbels, ki je Komisiji zastavil dodatno vprašanje, na katerega je odgovoril José Manuel Barroso.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 5.10, Zapisnik z dne 27.09.2006.
4. Program Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost - PROGRESS ***II (razprava)
Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi programa Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost - PROGRESS [6282/3/2006 — C6-0272/2006 — 2004/0158(COD)] - Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve.
Poročevalka: Karin Jöns (A6-0300/2006)
Karin Jöns je predstavila priporočilo za drugo obravnavo.
Govoril je Vladimír Špidla (član Komisije).
Govorila sta Robert Atkins, ki je obsodil zamudo, s katero se je začel čas glasovanja, in Jan Andersson v imenu skupine PSE.
Zaradi začetka časa glasovanja je bila razprava na tej točki prekinjena. Nadaljevala se bo ob 21.00.
PREDSEDSTVO: Luigi COCILOVO
podpredsednik
5. Čas glasovanja
Podrobni izidi glasovanj (spremembe, ločeno glasovanje, glasovanje po delih ...) so v prilogi zapisnika z naslovom„Izid glasovanj“.
5.1. Zahteva po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom: Stanovanja in regionalna politika (člen 117 Poslovnika) (glasovanje)
Zahteva po posvetovanju: Stanovanja in regionalna politika
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 1)
Odobreno
5.2. Zahteva po posvetovanju z Odborom regij: Stanovanja in regionalna politika (člen 118 Poslovnika) (glasovanje)
Zahteva po posvetovanju: Stanovanja in regionalna politika
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 2)
Odobreno
5.3. Zahteva za zaščito imunitete Janisa Sakellariouja (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Zahteva za zaščito imunitete in privilegijev Jannisa Sakellariouja [2006/2145(IMM)] - Odbor za pravne zadeve.
Poročevalec: Klaus-Heiner Lehne (A6-0273/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 3)
PREDLOG SKLEPA
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0359)
5.4. Mediji in razvoj (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Mediji in razvoj [2006/2080(INI)] - Odbor za razvoj.
Poročevalec: Manolis Mavrommatis (A6-0264/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 4)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0360)
5.5. Dopolnitev nacionalnih šolskih programov z ustreznimi ukrepi podpore za vključitev evropske dimenzije (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Pobude za dopolnitev nacionalnih šolskih programov z ustreznimi ukrepi podpore za vključitev evropske dimenzije [2006/2041(INI)] - Odbor za kulturo in izobraževanje.
Poročevalec: Christopher Beazley (A6-0267/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 5)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0361)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
|
— |
poročevalec je podal ustni predlog spremembe k prvemu odstavku, ki je bil upoštevan. |
5.6. Čistejši zrak za Evropo ***I (glasovanje)
Poročilo: Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo [COM(2005)0447 — C6-0356/2005 — 2005/0183(COD)] - Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane.
Poročevalec: Holger Krahmer (A6-0234/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 6)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0362)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0362)
PREDSEDSTVO: Josep BORRELL FONTELLES
predsednik
6. Slavnostna seja - Liberija
Parlament se je od 12.00 do 12.30 sestal na slavnostni seji ob obisku predsednice Republike Liberije Ellen Johnson Sirleaf.
7. Čas glasovanja (nadaljevanje)
7.1. Razrešnica 2004: Oddelek I, Evropski parlament (glasovanje)
Drugo poročilo: Razrešnica glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2004, Oddelek I, Evropski parlament [N6-0027/2005 — C6-0357/2002 — 2005/2091(DEC)] - Odbor za proračunski nadzor.
Poročevalec: Markus Ferber (A6-0280/2006)
Razprava o prvem poročilu (A6-0119/2006) je potekala 26.4.2006 (točka 15, Zapisnik z dne 26.4.2006).
Glasovanje o prvem poročilu (A6-0119/2006) je bilo preloženo 27.4.2006(točka 15.16, Zapisnik z dne 27.04.2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 7)
PREDLOG SKLEPA
Sprejeto (P6_TA(2006)0363)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0363)
PREDSEDSTVO: Luigi COCILOVO
podpredsednik
7.2. Evropska listina kakovosti za mobilnost (izobraževanje in usposabljanje) ***I (glasovanje)
Poročilo: Predlog Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o transnacionalni mobilnosti v Skupnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja: Evropska listina kakovosti za mobilnost [COM(2005)0450 — C6-0291/2005 — 2005/0179(COD)] - Odbor za kulturo in izobraževanje.
Poročevalka: Christa Prets (A6-0255/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 8)
PREDLOG KOMISIJE
odobrena v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0364)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0364)
7.3. Ključne sposobnosti za vseživljenjsko učenje ***I (glasovanje)
Poročilo: Predlog Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje [COM(2005)0548 — C6-0375/2005 — 2005/0221(COD)] - Odbor za kulturo in izobraževanje.
Poročevalka: Helga Trüpel (A6-0262/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 9)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0365)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0365)
7.4. Tematska strategija o onesnaževanju zraka (glasovanje)
Poročilo: Tematska strategija o onesnaževanju zraka [2006/2060(INI)] - Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane.
Poročevalka: Dorette Corbey (A6-0235/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 10)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0366)
7.5. Tematska strategija za urbano okolje (glasovanje)
Poročilo: Tematska strategija za urbano okolje [2006/2061(INI)] - Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane.
Poročevalec: Gyula Hegyi (A6-0233/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 11)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0367)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
|
— |
Gyula Hegyi (poročevalec) je zahteval, da se o predlogih sprememb 3 in 4 glasuje poimensko; |
Predsednik se je posvetoval s parlamentom o sprejemljivosti zahteve, ki je bila vložena izven roka;
|
— |
Renate Sommer je izrazila nasprotovanje zahtevi ob podpori več kot 37 poslancev. Zahteva zato ni bila sprejeta. |
7.6. Oblikovanje evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij (glasovanje)
Poročilo: Oblikovanje evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij [2006/2002(INI)] - Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve.
Poročevalec: Thomas Mann (A6-0248/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 12)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0368)
8. Obrazložitve glasovanja
Pisne obrazložitve glasovanja:
Pisne obrazložitve glasovanja v skladu s členom 163(3) Poslovnika so vsebovane v dobesednem zapisu seje.
Ustne obrazložitve glasovanja:
Poročilo: Christopher Beazley — A6-0267/2006:
|
— |
Tomáš Zatloukal |
Poročilo: Holger Krahmer — A6-0234/2006:
|
— |
Richard Seeber, Joseph Muscat |
Poročilo: Christa Prets — A6-0255/2006:
|
— |
Tomáš Zatloukal, Andreas Mölzer |
Poročilo: Helga Trüpel — A6-0262/2006:
|
— |
Andreas Mölzer |
Poročilo: Dorette Corbey — A6-0235/2006:
|
— |
Richard Seeber |
Poročilo: Gyula Hegyi — A6-0233/2006:
|
— |
Péter Olajos |
9. Popravki in namere glasovanja
Popravki in namere glasovanj se nahajajo na spletni strani „Séance en direct“ (informacije o zasedanju), na povezavi „Results of votes (roll-call votes)“, in v tiskani prilogi „Izidi poimenskih glasovanj“.
Elektronsko inačico na spletni strani Europarl se bo redno posodabljalo najdlje dva tedna po dnevu glasovanja.
Seznam popravkov in namer glasovanj bo nato zaključen zaradi prevajanja in objave v UL.
*
* *
Poročilo: Manolis Mavrommatis — A6-0264/2006:
|
— |
Hans-Gert Poettering je povedal, da njegova glasovalna naprava pri glasovanju o tem poročilu ni delovala. |
Poročilo: Manolis Mavrommatis — A6-0264/2006 in Poročilo: Christopher Beazley — A6-0267/2006:
|
— |
Reinhard Rack je povedal, da pri glasovanju o teh dveh poročilih ni mogel sodelovati, saj se je glasovanje pričelo pred napovedanim časom. |
*
* *
Datum seje: 06.09.2006
Poročilo: José Albino Silva Peneda in Proinsias De Rossa — A6-0238/2006
|
— |
uvodna izjava N — 1. del za: Roselyne Bachelot-Narquin |
(Seja, ki je bila prekinjena ob 13.05, se je nadaljevala ob 15.00.)
PREDSEDSTVO: Josep BORRELL FONTELLES
predsednik
10. Sprejetje zapisnika predhodne seje
Sprejet je bil zapisnik predhodne seje.
11. Sporočilo Komisije - Pristop Bolgarije in Romunije
José Manuel Barroso (predsednik Komisije) je podal sporočilo.
Govorili so Olli Rehn (član Komisije), Paula Lehtomäki (predsedujoča Svetu), Hans-Gert Poettering v imenu skupine PPE-DE, Martin Schulz v imenu skupine PSE, Graham Watson v imenu skupine ALDE, Daniel Cohn-Bendit v imenu skupine Verts/ALE, Erik Meijer v imenu skupine GUE/NGL, Brian Crowley v imenu skupine UEN, Vladimír Železný v imenu skupine IND/DEM, Irena Belohorská samostojna poslanka.
PREDSEDSTVO: Antonios TRAKATELLIS
podpredsednik
Govorili so Elmar Brok (predsednik odbora AFET), Geoffrey Van Orden (poročevalec) in Jan Marinus Wiersma (za poročevalca).
Točka je bila zaključena.
12. Doseženi napredek Turčije na poti k pristopu (razprava)
Poročilo: Doseženi napredek Turčije na poti k pristopu [2006/2118(INI)] - Odbor za zunanje zadeve.
Poročevalec: Camiel Eurlings (A6-0269/2006)
Camiel Eurlings je predstavil poročilo.
Govorila stat Paula Lehtomäki (predsedujoča Svetu) in Olli Rehn (član Komisije).
Govorili so Emine Bozkurt (pripravljalka mnenja odbora FEMM), Elmar Brok v imenu skupine PPE-DE, Jan Marinus Wiersma v imenu skupine PSE, Andrew Duff v imenu skupine ALDE, Joost Lagendijk v imenu skupine Verts/ALE, Vittorio Agnoletto v imenu skupine GUE/NGL, Konrad Szymański v imenu skupine UEN, Bastiaan Belder v imenu skupine IND/DEM, Andreas Mölzer samostojni poslanec, Antonio Tajani in Hannes Swoboda.
PREDSEDSTVO: Janusz ONYSZKIEWICZ
podpredsednik
Govorili so Jean-Louis Bourlanges, Cem Özdemir, Kyriacos Triantaphyllides, Mogens N.J. Camre, Bogusław Rogalski, Francesco Enrico Speroni, Giorgos Dimitrakopoulos, Pasqualina Napoletano, Lapo Pistelli, Hélène Flautre, Athanasios Pafilis, Seán Ó Neachtain, Gerard Batten, Philip Claeys, Jacques Toubon, Véronique De Keyser, Marios Matsakis, Nils Lundgren, Paweł Bartłomiej Piskorski, Bernd Posselt, Vural Öger, Alexander Lambsdorff, Renate Sommer, Panagiotis Beglitis, Marco Cappato, Charles Tannock, Inger Segelström, Ioannis Kasoulides, Józef Pinior, Simon Coveney in Glenis Willmott.
PREDSEDSTVO: Manuel António dos SANTOS
podpredsednik
Govorili so Ville Itälä, Bogusław Sonik, Werner Langen, Paula Lehtomäki, Louis Michel (član Komisije) in Philip Claeys, ki je Komisiji zastavil vprašanje, na katerega je odgovoril Louis Michel.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 5.11, Zapisnik z dne 27.09.2006.
13. Čas za vprašanja (vprašanja Komisiji)
Parlament je obravnaval vrsto vprašanj Komisiji (B6-0429/2006).
Prvi del
Vprašanje 33 (Avril Doyle): Sistem trgovanja z emisijami 2008-2012 - Nacionalni načrti dodeljevanja kvot
Stavros Dimas (član Komisije) je odgovoril na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Avril Doyle, Jim Allister in Esko Seppänen.
Vprašanje 34 (Danutė Budreikaitė): Razširitev schengenskega območja
Franco Frattini (podpredsednik Komisije) je odgovoril na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Danutė Budreikaitė, Hubert Pirker in Justas Vincas Paleckis.
Predsednik je opozoril, da se bo o tem vprašanju razpravljalo na oktobrskem zasedanju.
Vprašanje 35 (Proinsias De Rossa): Lektorji tujih jezikov v Italiji
Vladimír Špidla (član Komisije) je odgovoril na vprašanje in dodatni vprašanji, ki sta jih postavila Proinsias De Rossa in Glyn Ford.
Vprašanje 36 (Esko Seppänen): Upravni izdatki Komisije
Dalia Grybauskaitė (članica Komisije) je odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Esko Seppänen, Andreas Mölzer in Eija-Riitta Korhola.
Vprašanje 37 (Ingeborg Gräßle): Finančne prilagoditve v okviru posodobitve računovodskega sistema in pregled bančnih računov Komisije
Dalia Grybauskaitė je odgovorila na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavila Ingeborg Gräßle.
Vprašanje 38 (Justas Vincas Paleckis): Vprašanje bega možganov iz novih držav članic EU
Ján Figeľ je odgovoril na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Justas Vincas Paleckis, Mairead McGuinness in Danutė Budreikaitė.
Vprašanje 39 (Gyula Hegyi): Izobraževanje - učenje jezikov
Gay Mitchell je govoril o poteku časa za vprašanja.
Ján Figeľ je odgovoril na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavil Gyula Hegyi.
Na vprašanja od 40 do 43 bo odgovorjeno pisno.
Vprašanje 44 (Ignasi Guardans Cambó): Zamude pri izgradnji železniške proge za visoke hitrosti med Perpignanom in Montpellierjem
Jacques Barrot (podpredsednik Komisije) je odgovoril na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Ignasi Guardans Cambó in Luis de Grandes Pascual.
Vprašanje 45 (Marc Tarabella): Neustrezno izvajanje uredbe (ES) št. 261/2004 o pravicah letalskih potnikov
Jacques Barrot je odgovoril na vprašanje in dodatna vprašanja, ki sta jih postavila Marc Tarabella in Elizabeth Lynne.
Na vprašanja od 46 do 62, od 65 do 76 in od 78 do 84 bo odgovorjeno pisno.
Vprašanj 63, 64 in 77 se ni obravnavalo, saj so njihove teme že na dnevnem redu sedanjega zasedanja.
Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo k Dobesednemu zapisu seje).
Čas za vprašanja Komisiji se je zaključil.
(Seja, ki je bila prekinjena ob 19.50, se je nadaljevala ob 21.00.)
PREDSEDSTVO: Edward McMILLAN-SCOTT
podpredsednik
14. Program Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost - PROGRESS ***II (nadaljevanje razprave)
Priporočilo za drugo obravnavo: Skupno stališče Sveta z namenom sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi programa Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost - PROGRESS [6282/3/2006 — C6-0272/2006 — 2004/0158(COD)] - Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve.
Poročevalka: Karin Jöns (A6-0300/2006)
Govorili so Jan Jerzy Kułakowski v imenu skupine ALDE, Hiltrud Breyer v imenu skupine Verts/ALE, Mary Lou McDonald v imenu skupine GUE/NGL, Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk v imenu skupine UEN, Kathy Sinnott v imenu skupine IND/DEM, Proinsias De Rossa v imenu skupine PSE, Jacek Protasiewicz v imenu skupine PPE-DE, Evangelia Tzampazi, Alejandro Cercas, Katalin Lévai, Teresa Riera Madurell in Vladimír Špidla (član Komisije).
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 5.8, Zapisnik z dne 27.09.2006.
15. Zaščita evra pred ponarejanjem (program „Perikles“) * - Zaščita evra pred ponarejanjem (program „Perikles“) - nesodelujoče države članice * (razprava)
Poročilo: Predlog Sklepa Sveta o spremembah in podaljšanju Sklepa 2001/923/ES o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem (program „Pericles“) [COM(2006)0243 — C6-0179/2006 — 2006/0078(CNS)] - Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Poročevalec: Agustín Díaz de Mera García Consuegra (A6-0276/2006)
Poročilo: Predlog Sklepa Sveta o razširitvi na ne-sodelujoče države članice uporabe Sklepa 2006/ .../ES o spremembah in podaljšanju Sklepa 2001/923/ES o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem (program „Pericles“) [COM(2006)0243 — C6-0180/2006 — 2006/0079(CNS)] - Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Poročevalec: Agustín Díaz de Mera García Consuegra (A6-0277/2006)
Govoril je Siim Kallas (podpredsednik Komisije).
Agustín Díaz de Mera García Consuegra je predstavil svoji poročili in kritiziral organizacijo razprav (predsednik se je zavezal, da mu bo podrobnosti posredoval pisno).
Govorili so Hubert Pirker v imenu skupine PPE-DE, Donato Tommaso Veraldi v imenu skupine ALDE, Johannes Blokland v imenu skupine IND/DEM, Marek Aleksander Czarnecki samostojni poslanec, Carlos Coelho, Andreas Mölzer, Charlotte Cederschiöld in Siim Kallas.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 5.2, Zapisnik z dne 27.09.2006 in točka 5.3, Zapisnik z dne 27.09.2006.
16. Upoštevanje obsodb med državami članicami * (razprava)
Poročilo: Predlog Okvirnega sklepa Sveta o upoštevanju obsodb med državami članicami Evropske unije v novem kazenskem postopku [COM(2005)0091 — C6-0235/2005 — 2005/0018(CNS)] - Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Poročevalec: Panayiotis Demetriou (A6-0268/2006)
Govoril je Franco Frattini (podpredsednik Komisije).
Panayiotis Demetriou je predstavil poročilo.
Govorili so Ioannis Varvitsiotis v imenu skupine PPE-DE, Andrzej Jan Szejna v imenu skupine PSE, Gerard Batten v imenu skupine IND/DEM, Marek Aleksander Czarnecki samostojni poslanec, in Jim Allister.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 5.4, Zapisnik z dne 27.09.2006.
17. Strateške smernice Skupnosti o koheziji *** (razprava)
Priporočilo: Predlog Odločbe Sveta o strateških smernicah Skupnosti o koheziji [11807/2006 — C6-0266/2006 — 2006/0131(AVC)] - Odbor za regionalni razvoj.
Poročevalka: Constanze Angela Krehl (A6-0281/2006)
Govorila je Danuta Hübner (članica Komisije).
Constanze Angela Krehl je predstavila priporočilo.
Govorili so Jan Olbrycht v imenu skupine PPE-DE, Stavros Arnaoutakis v imenu skupine PSE, in Jean Marie Beaupuy v imenu skupine ALDE.
PREDSEDSTVO: Ingo FRIEDRICH
podpredsednik
Govorili so Bairbre de Brún v imenu skupine GUE/NGL, Mieczysław Edmund Janowski v imenu skupine UEN, Konstantinos Hatzidakis, Bernadette Bourzai, Alfonso Andria, Rolf Berend, Iratxe García Pérez, Ambroise Guellec, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Lambert van Nistelrooij, Jamila Madeira, Antonio De Blasio, Brigitte Douay, Jim Higgins, Sérgio Marques, James Nicholson, Oldřich Vlasák, Tomáš Zatloukal in Danuta Hübner.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 5.9, Zapisnik z dne 27.09.2006.
18. GALILEO (razprava)
Vprašanje za ustni odgovor (O-0094/2006), ki so ga je postavili Etelka Barsi-Pataky, Paul Rübig v imenu skupine PPE-DE, Norbert Glante v imenu skupine PSE, Fiona Hall v imenu skupine ALDE, in Umberto Pirilli v imenu skupine UEN Komisiji: Pregled stanja programa Galileo (B6-0430/2006)
Etelka Barsi-Pataky in Fiona Hall sta predstavili vprašanje za ustni odgovor.
Jacques Barrot (podpredsednik Komisije) je odgovoril na vprašanje za ustni odgovor.
Govorili so Lambert van Nistelrooij v imenu skupine PPE-DE, Teresa Riera Madurell v imenu skupine PSE, in Jacques Barrot.
Vloženi predlog resolucije, s katero se v skladu s členom 108(5) Poslovnika zaključi razprava:
|
— |
Etelka Barsi-Pataky v imenu skupine PPE-DE, Norbert Glante v imenu skupine PSE, Fiona Hall v imenu skupine ALDE, Eva Lichtenberger v imenu skupine Verts/ALE, Jaromír Kohlíček, Vladimír Remek, Umberto Guidoni, Esko Seppänen v imenu skupine GUE/NGL, Umberto Pirilli in Eugenijus Maldeikis v imenu skupine UEN o pregledu stanja programa Galileo (B6-0511/2006) |
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 7.4, Zapisnik z dne 28.09.2006.
19. Dnevni red naslednje seje
Določen je bil dnevni red za jutrišnjo sejo (dokument „Dnevni red“ PE 378.364/OJME).
20. Zaključek seje
Seja se je zaključila ob 23.40.
Julian Priestley
generalni sekretar
Manuel António dos Santos
podpredsednik
SEZNAM NAVZOČIH
Podpisali so se:
Adamou, Agnoletto, Aita, Albertini, Allister, Alvaro, Andersson, Andrejevs, Andria, Andrikienė, Angelilli, Antoniozzi, Arif, Arnaoutakis, Ashworth, Assis, Atkins, Attard-Montalto, Attwooll, Aubert, Audy, Auken, Ayala Sender, Aylward, Ayuso, Bachelot-Narquin, Baco, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Barsi-Pataky, Batten, Battilocchio, Batzeli, Bauer, Beaupuy, Beazley, Becsey, Beer, Beglitis, Belder, Belet, Belohorská, Bennahmias, Beňová, Berend, Berès, van den Berg, Berger, Berlato, Berlinguer, Berman, Bielan, Birutis, Blokland, Bloom, Bobošíková, Böge, Bösch, Bonde, Bono, Bonsignore, Booth, Borghezio, Borrell Fontelles, Bourlanges, Bourzai, Bowis, Bowles, Bozkurt, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Breyer, Březina, Brie, Brok, Brunetta, Budreikaitė, van Buitenen, Bullmann, van den Burg, Bushill-Matthews, Busk, Busquin, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Calabuig Rull, Callanan, Camre, Capoulas Santos, Cappato, Carlotti, Carlshamre, Carnero González, Carollo, Casa, Casaca, Casini, Caspary, Castex, Castiglione, del Castillo Vera, Catania, Cavada, Cederschiöld, Cercas, Chatzimarkakis, Chichester, Chiesa, Chmielewski, Christensen, Chruszcz, Claeys, Clark, Cocilovo, Coelho, Cohn-Bendit, Corbett, Corbey, Cornillet, Correia, Costa, Cottigny, Coûteaux, Coveney, Crowley, Marek Aleksander Czarnecki, Ryszard Czarnecki, Daul, Davies, De Blasio, de Brún, Degutis, Dehaene, De Keyser, Demetriou, De Michelis, Deprez, De Rossa, De Sarnez, Descamps, Désir, Deß, Deva, De Veyrac, De Vits, Díaz de Mera García Consuegra, Dičkutė, Didžiokas, Díez González, Dillen, Dimitrakopoulos, Dobolyi, Doorn, Douay, Dover, Doyle, Drčar Murko, Duchoň, Duff, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Ek, El Khadraoui, Elles, Esteves, Estrela, Ettl, Eurlings, Jill Evans, Jonathan Evans, Fajmon, Falbr, Farage, Fatuzzo, Fazakas, Ferber, Fernandes, Fernández Martín, Anne Ferreira, Elisa Ferreira, Figueiredo, Flasarová, Flautre, Florenz, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Fontaine, Ford, Fourtou, Fraga Estévez, Frassoni, Freitas, Friedrich, Fruteau, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, García Pérez, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gebhardt, Gentvilas, Geremek, Geringer de Oedenberg, Gewalt, Gierek, Giertych, Gklavakis, Glante, Glattfelder, Goebbels, Goepel, Golik, Gollnisch, Gomes, Gomolka, Gottardi, Goudin, Grabowska, Grabowski, Graça Moura, Graefe zu Baringdorf, Gräßle, de Grandes Pascual, Grech, Griesbeck, Gröner, de Groen-Kouwenhoven, Groote, Grosch, Grossetête, Gruber, Guardans Cambó, Guellec, Guerreiro, Guidoni, Gurmai, Gutiérrez-Cortines, Guy-Quint, Gyürk, Hänsch, Hall, Hammerstein Mintz, Hamon, Handzlik, Hannan, Harangozó, Harbour, Harkin, Harms, Hassi, Hatzidakis, Haug, Heaton-Harris, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Helmer, Henin, Hennicot-Schoepges, Hennis-Plasschaert, Herczog, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Horáček, Hudacký, Hudghton, Hughes, Hutchinson, Hybášková, Ibrisagic, Ilves, in 't Veld, Isler Béguin, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jäätteenmäki, Jałowiecki, Janowski, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jensen, Joan i Marí, Jöns, Jørgensen, Jonckheer, Jordan Cizelj, Juknevičienė, Kaczmarek, Kallenbach, Kamall, Karas, Karim, Kasoulides, Kaufmann, Kauppi, Tunne Kelam, Kilroy-Silk, Kindermann, Kinnock, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Klinz, Knapman, Koch, Koch-Mehrin, Kohlíček, Konrad, Korhola, Koterec, Kozlík, Krahmer, Krarup, Krasts, Kratsa-Tsagaropoulou, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Krupa, Kuc, Kudrycka, Kuhne, Kułakowski, Kušķis, Kusstatscher, Kuźmiuk, Lagendijk, Laignel, Lamassoure, Lambert, Lambrinidis, Lambsdorff, Lang, Langen, Langendries, Laperrouze, La Russa, Lauk, Lavarra, Lax, Lechner, Lehideux, Lehne, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Jean-Marie Le Pen, Le Rachinel, Lévai, Lewandowski, Liberadzki, Libicki, Lichtenberger, Liotard, Lipietz, Locatelli, Lombardo, López-Istúriz White, Losco, Louis, Lucas, Ludford, Lulling, Lundgren, Lynne, Maat, Maaten, McAvan, McDonald, McGuinness, McMillan-Scott, Madeira, Maldeikis, Malmström, Maňka, Thomas Mann, Mantovani, Markov, Marques, Martens, David Martin, Martinez, Martínez Martínez, Masiel, Masip Hidalgo, Maštálka, Mastenbroek, Mathieu, Mato Adrover, Matsakis, Matsis, Matsouka, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Medina Ortega, Meijer, Méndez de Vigo, Menéndez del Valle, Meyer Pleite, Miguélez Ramos, Mikko, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Mölzer, Mohácsi, Montoro Romero, Moreno Sánchez, Morgantini, Morillon, Moscovici, Mote, Mulder, Musacchio, Muscardini, Muscat, Musotto, Musumeci, Myller, Napoletano, Nassauer, Navarro, Newton Dunn, Nicholson, Nicholson of Winterbourne, van Nistelrooij, Novak, Obiols i Germà, Achille Occhetto, Öger, Özdemir, Olajos, Olbrycht, Ó Neachtain, Onesta, Onyszkiewicz, Oomen-Ruijten, Ortuondo Larrea, Őry, Ouzký, Oviir, Paasilinna, Pack, Pafilis, Pahor, Paleckis, Panayotopoulos-Cassiotou, Panzeri, Papadimoulis, Papastamkos, Parish, Patrie, Peillon, Pęk, Alojz Peterle, Pflüger, Piecyk, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pinior, Piotrowski, Pirilli, Pirker, Piskorski, Pistelli, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Pleštinská, Podestà, Podkański, Poettering, Poignant, Polfer, Posdorf, Posselt, Prets, Prodi, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Rapkay, Rasmussen, Remek, Resetarits, Reul, Reynaud, Ribeiro e Castro, Riera Madurell, Ries, Riis-Jørgensen, Rivera, Rizzo, Rocard, Rogalski, Roithová, Romagnoli, Romeva i Rueda, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Rudi Ubeda, Rübig, Rühle, Rutowicz, Ryan, Sacconi, Saïfi, Sakalas, Salafranca Sánchez-Neyra, Salinas García, Salvini, Samaras, Samuelsen, Sánchez Presedo, dos Santos, Sartori, Saryusz-Wolski, Savary, Savi, Scheele, Schenardi, Schierhuber, Schlyter, Frithjof Schmidt, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schroedter, Schulz, Schwab, Seeber, Seeberg, Segelström, Seppänen, Siekierski, Sifunakis, Silva Peneda, Simpson, Sinnott, Siwiec, Sjöstedt, Škottová, Smith, Sommer, Sonik, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Spautz, Speroni, Staes, Staniszewska, Starkevičiūtė, Šťastný, Stauner, Sterckx, Stevenson, Stihler, Stockmann, Strejček, Strož, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Susta, Svensson, Swoboda, Szájer, Szejna, Szent-Iványi, Szymański, Tabajdi, Tajani, Takkula, Tannock, Tarabella, Tarand, Tatarella, Thomsen, Thyssen, Titford, Toia, Tomczak, Toubon, Trakatellis, Trautmann, Triantaphyllides, Trüpel, Tzampazi, Ulmer, Väyrynen, Vaidere, Vakalis, Valenciano Martínez-Orozco, Van Hecke, Van Lancker, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vaugrenard, Veneto, Ventre, Veraldi, Vergnaud, Vernola, Vidal-Quadras, de Villiers, Vincenzi, Virrankoski, Vlasák, Vlasto, Voggenhuber, Wagenknecht, Wallis, Walter, Watson, Henri Weber, Manfred Weber, Weiler, Weisgerber, Westlund, Whittaker, Wiersma, Wijkman, Willmott, Wise, von Wogau, Wohlin, Bernard Piotr Wojciechowski, Janusz Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wurtz, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zani, Zapałowski, Zappalà, Zatloukal, Ždanoka, Železný, Zieleniec, Zīle, Zimmer, Zingaretti, Zvěřina, Zwiefka
Opazovalci:
Abadjiev Dimitar, Ali Nedzhmi, Anastase Roberta Alma, Arabadjiev Alexander, Athanasiu Alexandru, Bărbuleţiu Tiberiu, Becşenescu Dumitru, Bliznashki Georgi, Buruiană Aprodu Daniela, Cappone Maria, Christova Christina Velcheva, Ciornei Silvia, Cioroianu Adrian Mihai, Corlăţean Titus, Coşea Dumitru Gheorghe Mircea, Creţu Corina, Creţu Gabriela, Dimitrov Martin, Duca Viorel, Dumitrescu Cristian, Ganţ Ovidiu Victor, Hogea Vlad Gabriel, Iacob Ridzi Monica Maria, Ilchev Stanimir, Ivanova Iglika, Kazak Tchetin, Kelemen Atilla Béla Ladislau, Kirilov Evgeni, Kónya-Hamar Sándor, Marinescu Marian-Jean, Mihăescu Eugen, Mihalache Dan, Morţun Alexandru Ioan, Paparizov Atanas Atanassov, Parvanova Antonyia, Paşcu Ioan Mircea, Petre Maria, Podgorean Radu, Popa Nicolae Vlad, Popeangă Petre, Sârbu Daciana Octavia, Severin Adrian, Shouleva Lydia, Silaghi Ovidiu Ioan, Sofianski Stefan, Stoyanov Dimitar, Szabó Károly Ferenc, Ţicău Silvia Adriana, Tîrle Radu, Vigenin Kristian
PRILOGA I
IZIDI GLASOVANJ
Pomen kratic in znakov
|
+ |
sprejeto |
|
- |
zavrnjeno |
|
↓ |
brezpredmetno |
|
U |
umaknjeno |
|
PG (..., ..., ...) |
poimensko glasovanje (za, proti, vzdržani) |
|
EG (..., ..., ...) |
elektronsko glasovanje (za, proti, vzdržani) |
|
po |
delih glasovanje po delih |
|
loč. |
ločeno glasovanje |
|
p.s. |
predlog spremembe |
|
SPS |
sporazumni predlog spremembe |
|
UD |
ustrezni del |
|
Č |
predlog spremembe, s katerim se predlaga črtanje |
|
= |
identični predlogi sprememb |
|
§ |
odstavek |
|
čl. |
člen |
|
u.i. |
uvodna izjava |
|
PR |
predlog resolucije |
|
SPR |
skupni predlog resolucije |
|
TG |
tajno glasovanje |
1. Zahteva za posvetovanje z Ekonomsko-socialnim odborom: Stanovanja in regionalna politika (člen 117 Poslovnika)
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
Zahteva za posvetovanje |
|
+ |
|
2. Zahteva za posvetovanje z Odborom regij: Stanovanja in regionalna politika (člen 118 Poslovnika)
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
Zahteva za posvetovanje |
|
+ |
|
3. Zahteva za zaščito imunitete Jannisa Sakellariouja
Poročilo: Klaus-Heiner LEHNE (A6-0273/2006)
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
4. Mediji in razvoj
Poročilo: Manolis MAVROMMATIS (A6-0264/2006)
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
eno samo glasovanje |
PG |
+ |
443, 19, 13 |
Zahteva za poimensko glasovanje
PPE-DE: končno glasovanje
5. Dopolnitev nacionalnih šolskih programov z ustreznimi ukrepi podpore za vključitev evropske dimenzije
Poročilo: Christopher BEAZLEY (A6-0267/2006)
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
eno samo glasovanje |
PG |
+ |
470, 55, 24 |
Christopher Beazley je podal ustni predlog spremembe k odstavku 1, ki je bil upoštevan:
„1. meni, da bi moralo biti v vseh sistemih izobraževanja zagotovljeno, da bodo učenci do konca svojega srednješolskega izobraževanja pridobili znanje in sposobnosti, ki jih potrebujejo in kot so jih opredelili posamezni izobraževalni organi, da bodo pripravljeni na vlogo državljanov in članov Evropske unije;“
Zahteva za poimensko glasovanje
IND/DEM: končno glasovanje
6. Čistejši zrak za Evropo ***I
Poročilo: Holger KRAHMER (A6-0234/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
Predlogi sprememb pristojnega odbora — glasovanje po sklopih |
1-2 6 8-9 12-13 15 18-22 27 29 31-32 38-40 45 48 51-52 |
odbor |
|
+ |
|
|
Predlogi sprememb pristojnega odbora — ločena glasovanja |
3 |
odbor |
loč./EG |
+ |
367, 196, 16 |
|
4 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
5 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
7 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
10 |
odbor |
PG |
+ |
299, 284, 17 |
|
|
11 |
odbor |
loč./EG |
+ |
317, 273, 17 |
|
|
14 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
16 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
17 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
25 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
26 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
28 |
odbor |
loč. |
- |
|
|
|
33 |
odbor |
PG |
+ |
307, 297, 14 |
|
|
34 |
odbor |
loč. |
- |
|
|
|
35 |
odbor |
PG |
+ |
476, 127, 15 |
|
|
36 |
odbor |
PG |
+ |
323, 287, 15 |
|
|
37 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
41 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
44 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
47 |
odbor |
loč. |
- |
|
|
|
Člen 12 |
23 |
odbor |
|
- |
|
|
65= 75= |
ALDE PPE-DE |
|
+ |
|
|
|
Člen 13 |
24 |
odbor |
|
+ |
|
|
69 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
|
Člen 19 |
72Č |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
58 |
ALDE |
|
- |
|
|
|
59 |
ALDE |
|
- |
|
|
|
Člen 20 |
73Č |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
30 |
odbor |
PG |
- |
29, 581, 13 |
|
|
81 |
PPE-DE, PSE, ALDE, UEN |
PG |
+ |
413, 178, 32 |
|
|
54 |
Verts/ALE |
|
↓ |
|
|
|
Člen 26 |
61 |
ALDE |
|
+ |
|
|
62 |
ALDE |
|
+ |
|
|
|
Člen 27 |
63 |
ALDE |
|
+ |
|
|
Člen 30 |
42 |
odbor |
PG |
+ |
597, 22, 15 |
|
77 |
PPE-DE, IND/DEM |
EG |
- |
273, 344, 17 |
|
|
64 |
ALDE |
|
+ |
|
|
|
Po členu 30 |
43 |
odbor |
PG |
- |
46, 572, 16 |
|
83 |
PPE-DE, PSE, ALDE, UEN |
PG |
+ |
453, 166, 15 |
|
|
Priloga 2 |
80 |
PPE-DE |
PG |
- |
262, 350, 22 |
|
Priloga 3, oddelek A |
60 |
ALDE |
PG |
+ |
334, 287, 16 |
|
79 |
PPE-DE, IND/DEM |
|
↓ |
|
|
|
Priloga 3, oddelek B |
78 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
Priloga 11, tabela, dušikov dioksid |
76 |
PPE-DE, IND/DEM |
EG |
+ |
322, 298, 14 |
|
Priloga 11, tabela, PM10 |
70 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
55 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
|
46 |
odbor |
po delih |
|
|
|
|
1 |
- |
|
|||
|
2/PG |
- |
45, 567, 18 |
|||
|
82 |
PPE-DE, PSE, ALDE, UEN |
po delih/PG |
|
|
|
|
1 |
+ |
551, 59, 18 |
|||
|
2 |
+ |
416, 197, 16 |
|||
|
Priloga 14, oddelek B |
67 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
56 |
Verts/ALE |
PG |
- |
139, 476, 16 |
|
|
49 |
odbor |
PG |
+ |
513, 64, 51 |
|
|
Priloga 14, oddelek C |
68/rev2 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
57 |
Verts/ALE |
PG |
- |
129, 448, 54 |
|
|
50 |
odbor |
PG |
+ |
583, 29, 15 |
|
|
Priloga 15, naslov |
74 |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
Po prilogi 16 |
84 |
PPE-DE, PSE, ALDE, UEN |
PG |
+ |
587, 32, 17 |
|
53 |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
Uvodna izjava 14 |
71Č |
GUE/NGL |
|
- |
|
|
Po u.i. 29 |
66 |
PSE |
|
+ |
|
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
PG |
+ |
494, 126, 17 |
||
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
PG |
+ |
571, 43, 18 |
||
Zahteve za poimensko glasovanje
IND/DEM: končno glasovanje
ALDE: p.s. 81, 82, 83, 84, 42, 49, 50 in 60, spremenjeni predlog in zakonodajna resolucija
Verts/ALE: p.s. 10, 30, 33, 35, 36, 43, 56, 57, 60, 80 in 81
Zahteva za ločeno glasovanje
PSE: p.s. 3, 4, 5, 10, 11, 14, 16, 17, 25, 26, 33, 41 in 44
IND/DEM: p.s. 37
ALDE: p.s. 28, 34 in 47
Verts/ALE: p.s. 5, 7, 23, 41
Zahteve za glasovanje po delih
Verts/ALE
p.s. 46
1. del: odstavek brez opombe pod črto
2. del: opomba pod črto
p.s. 82
1. del: odstavek brez opombe pod črto
2. del: opomba pod črto
7. Razrešnica 2004: oddelek I, Evropski parlament
Poročilo: Markus FERBER (A6-0280/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
Sklep o razrešnici |
|||||
|
glasovanje: sklep |
|
+ |
|
||
|
Predlog resolucije |
|||||
|
Po § 8 |
7 |
Verts/ALE |
PG |
- |
166, 336, 34 |
|
§ 10 |
1 |
PPE-DE |
EG |
+ |
295, 251, 9 |
|
§ |
originalno besedilo |
|
↓ |
|
|
|
§ 19, po alinei 2 |
8 |
Verts/ALE |
PG |
- |
179, 377, 28 |
|
§ 20 |
9 |
IND/DEM |
PG |
- |
104, 469, 30 |
|
§ 28 |
§ |
originalno besedilo |
PG |
+ |
590, 9, 12 |
|
Odstavka 66 in 67 |
§ |
originalno besedilo |
|
+ |
prestavljena za § 75 |
|
§ 79 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 80 |
2 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
§ 81 |
3 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
§ 83 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
Po § 84 |
4 |
Verts/ALE |
PG |
- |
116, 471, 40 |
|
§ 86 |
5 |
Verts/ALE |
PG |
- |
164, 419, 23 |
|
§ 87 |
6/rev |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
§ 88 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1/EG |
+ |
455, 133, 34 |
|||
|
2/EG |
+ |
326, 207, 88 |
|||
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
PG |
+ |
535, 45, 51 |
||
Zahteve za poimensko glasovanje
PPE-DE: § 28
IND/DEM: p.s. 9 in končno glasovanje
Verts/ALE: p.s. 4, 5, 7 in 8
Zahteve za ločeno glasovanje
PPE-DE: § 79
Zahteve za glasovanje po delih
ALDE
§ 83
1. del:„ugotavlja, da je imel pokojninski sklad 31. decembra 2004... 76,8%“
2. del:„ter da se ... povečala na 86,1%“
PPE-DE
§ 88
1. del: besedilo v celoti z izjemo besed „pred 31. marcem 2007“
2. del: te besede
Razno
Skupina PSE je zahtevala, da se odstavka 66 in 67 prestavita za odstavek 75.
Skupina PSE je umaknila predloga sprememb 7 in 8. Skupina Verts/ALE je v skladu s členom 150(5) Poslovnika prevzela ta dva predloga sprememb.
8. Evropska listina kakovosti za mobilnost (izobraževanje in usposabljanje) ***I
Poročilo: Christa PRETS (A6-0255/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
Sklop št. 1 — kompromisni p.s. |
37-70 |
PSE, PPE-DE, ALDE, Verts/ALE |
|
+ |
|
|
Sklop št. 2 — p.s. pristojnega odbora |
1-36 |
odbor |
|
↓ |
|
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
||
9. Ključne sposobnosti za vseživljenjsko učenje ***I
Poročilo: Helga TRÜPEL (A6-0262/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
Sklop št. 1 — kompromisni p.s. |
35-80 |
Verts/ALE, PPE-DE, PSE, ALDE |
|
+ |
|
|
Sklop št. 2 |
1-32 |
odbor |
|
↓ |
|
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
||
Predloga sprememb 33 in 34 sta bila razveljavljena.
10. Tematska strategija o onesnaževanju zraka
Poročilo: Dorette CORBEY (A6-0235/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
Po § 2 |
11 |
PSE |
|
+ |
|
|
§ 4 |
8 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
§ 6 |
9 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
12 |
PSE |
|
+ |
|
|
|
§ 9 |
10 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
Po § 9 |
2 |
ALDE |
|
- |
|
|
§ 15 |
3 |
ALDE |
|
- |
|
|
§ 16 |
4 |
ALDE |
|
- |
|
|
Po § 16 |
5 |
ALDE |
|
- |
|
|
§ 17 |
6Č |
ALDE |
|
- |
|
|
§ 19 |
7 |
ALDE |
|
- |
|
|
§ 21 |
13 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
U.i. C |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
U.i. N |
1 |
ALDE |
|
- |
|
|
U. i. S |
§ |
originalno besedilo |
PG |
+ |
533, 81, 12 |
|
U.i. U |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
PG |
+ |
563, 19, 42 |
||
Zahteva za poimensko glasovanje
IND/DEM: uvodna izjava S in končno glasovanje
Zahteva za ločeno glasovanje
PSE: uvodni izjavi C in U
11. Tematska strategija za urbano okolje
Poročilo: Gyula HEGYI (A6-0233/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
§ 7 |
3 |
PPE-DE |
EG |
+ |
363, 247, 7 |
|
§ |
originalno besedilo |
|
↓ |
|
|
|
§ 10, točka (a) |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2/EG |
+ |
359, 253, 5 |
|||
|
§ 19 |
§ |
originalno besedilo |
PG |
+ |
572, 41, 5 |
|
§ 22 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
§ 25 |
4 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
§ 28, alinea 3 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
- |
|
|
§ 31 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
- |
|
|||
|
Po § 57 |
1 |
PSE |
EG |
+ |
355, 238, 10 |
|
U.i. D |
2 |
PPE-DE |
|
- |
|
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
PG |
+ |
448, 49, 110 |
||
Zahteva za poimensko glasovanje
IND/DEM: § 19 in končno glasovanje
Zahteva za ločeno glasovanje
PPE-DE: § 28, alinea 3
ALDE: § 28, alinea 3
Zahteve za glasovanje po delih
PPE-DE
§ 10, točka (a)
1. del: celotno besedilo z izjemo alinej 5, 7 in 8
2. del: alineje 5, 7 in 8
§ 22
1. del:„meni, da je ...prijazna vozila EEV“
2. del:„v skladu s tem namerava ... delovno področje;“
§ 31
1. del: besedilo v celoti z izjemo besed „razmisliti o uvedbi pristojbin za prometne zamaške in“
2. del: te besede
12. Oblikovanje evropskega okvirja za priznanje kvalifikacij
Poročilo: Thomas MANN (A6-0248/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
§ 8 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 11 |
1 |
Verts/ALE |
|
+ |
|
|
§ 13 |
2 |
Verts/ALE |
EG |
+ |
314, 261, 12 |
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
PG |
+ |
535, 18, 10 |
||
Zahteva za poimensko glasovanje
PPE-DE: končno glasovanje
Zahteva za ločeno glasovanje
Verts/ALE: § 8
PRILOGA II
IZID POIMENSKEGA GLASOVANJA
1. Poročilo Mavrommatis A6-0264/2006
Resolucija
Za: 443
ALDE: Alvaro, Andria, Attwooll, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Cavada, Cocilovo, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lehideux, Lynne, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Brie, de Brún, Figueiredo, Guerreiro, Guidoni, Henin, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Seppänen, Sjöstedt, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
NI: Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Helmer, Kozlík, Masiel, Piskorski, Rivera
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Ashworth, Atkins, Bachelot-Narquin, Bauer, Becsey, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kasoulides, Kelam, Klamt, Klaß, Koch, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, van Nistelrooij, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Papastamkos, Peterle, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Purvis, Quisthoudt-Rowohl, Reul, Rudi Ubeda, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Strejček, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Záborská, Zahradil, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Carnero González, Castex, Cercas, Christensen, Corbey, Cottigny, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Ettl, Falbr, Fazakas, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Golik, Grabowska, Grech, Groote, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hedh, Hedkvist Petersen, Hughes, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Masip Hidalgo, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Mikko, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Prets, Rapkay, Rasmussen, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tarabella, Trautmann, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Westlund, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Berlato, Camre, Crowley, Didžiokas, Foltyn-Kubicka, Janowski, Maldeikis, Tatarella
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Ždanoka
Proti: 19
GUE/NGL: Kohlíček, Remek, Strož
IND/DEM: Blokland, Booth, Clark, Louis, Piotrowski, Titford, de Villiers, Whittaker, Wise, Železný
NI: Allister, Chruszcz, Giertych, Kilroy-Silk, Mote, Wojciechowski Bernard Piotr
Vzdržani: 13
GUE/NGL: Flasarová
IND/DEM: Grabowski, Krupa, Pęk, Zapałowski
NI: Borghezio, Claeys, Lang, Mölzer, Romagnoli, Salvini, Schenardi, Speroni
Popravki in namere glasovanja
Za: Jean-Pierre Audy, Othmar Karas, Hans-Gert Poettering, Reinhard Rack, Britta Thomsen
2. Poročilo Beazley A6-0267/2006
Resolucija
Za: 470
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cavada, Cocilovo, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Agnoletto, Brie, de Brún, Flasarová, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, McDonald, Markov, Maštálka, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Remek, Rizzo, Strož, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Wohlin
NI: Baco, Battilocchio, Belohorská, Czarnecki Ryszard, Piskorski, Rivera, Rutowicz
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Bonsignore, Bowis, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Busuttil, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Esteves, Eurlings, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kasoulides, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Papastamkos, Peterle, Pīks, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Quisthoudt-Rowohl, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wijkman, Wortmann-Kool, Záborská, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Andersson, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carnero González, Castex, Cercas, Christensen, Corbey, Cottigny, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Ettl, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Golik, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hedh, Hedkvist Petersen, Hughes, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Mikko, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Trautmann, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Crowley, Didžiokas, Krasts, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Ryan, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lambert, Lichtenberger, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 55
GUE/NGL: Krarup, Liotard, Meijer, Seppänen, Sjöstedt, Svensson
IND/DEM: Booth, Clark, Farage, Grabowski, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, Sinnott, Titford, de Villiers, Whittaker, Wise, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Dillen, Giertych, Helmer, Kilroy-Silk, Lang, Martinez, Mölzer, Mote, Salvini, Schenardi, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Cabrnoch, Callanan, Duchoň, Fajmon, Heaton-Harris, Kamall, Ouzký, Škottová, Strejček, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
UEN: Camre, Foltyn-Kubicka, Kuźmiuk, Libicki, Podkański
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržani: 24
GUE/NGL: Adamou, Figueiredo, Guerreiro, Pflüger, Triantaphyllides, Wagenknecht
NI: Bobošíková, Kozlík, Romagnoli
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Bradbourn, Bushill-Matthews, Dover, Elles, Evans Jonathan, Harbour, Nicholson, Parish, Sommer, Tannock, Van Orden
UEN: Bielan, Janowski
Popravki in namere glasovanja
Za: Jean-Pierre Audy, Edite Estrela, Othmar Karas, Reinhard Rack, Britta Thomsen
Proti: Hélène Goudin, Daniel Hannan, Nils Lundgren
3. Poročilo Krahmer A6-0234/2006
Predlog spremembe 10
Za: 299
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Malmström, Manders, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Polfer, Riis-Jørgensen, Savi, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
IND/DEM: Belder, Blokland, Goudin, Lundgren, Sinnott, Wohlin
NI: Allister, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Giertych, Piskorski, Romagnoli, Rutowicz, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Busuttil, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pīks, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Spautz, Šťastný, Stauner, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Proti: 284
ALDE: Matsakis, Onyszkiewicz, Ries, Staniszewska
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Booth, Clark, Farage, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Whittaker, Wise, Zapałowski
NI: Battilocchio, Helmer, Masiel
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Deva, Dover, Duchoň, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Gutiérrez-Cortines, Harbour, Heaton-Harris, Kamall, Kirkhope, McMillan-Scott, Nicholson, Ouzký, Pirker, Purvis, Rack, Schierhuber, Seeber, Seeberg, Škottová, Sonik, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Van Orden, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
PSE: Andersson, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Ettl, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržani: 17
ALDE: Prodi
IND/DEM: Železný
NI: Baco, Borghezio, Claeys, Dillen, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Martinez, Mölzer, Mote, Rivera, Salvini, Schenardi, Speroni
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Za: Jean-Pierre Audy
Proti: Edite Estrela
4. Poročilo Krahmer A6-0234/2006
Predlog spremembe 33
Za: 307
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Polfer, Riis-Jørgensen, Savi, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
IND/DEM: Belder, Blokland, Goudin, Louis, Lundgren, Sinnott, de Villiers, Wohlin, Zapałowski
NI: Allister, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Giertych, Piskorski, Romagnoli, Rutowicz, Salvini, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pīks, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schröder, Schwab, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Spautz, Šťastný, Stauner, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella
Proti: 297
ALDE: Matsakis, Onyszkiewicz, Ries, Staniszewska
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bloom, Bonde, Booth, Clark, Farage, Grabowski, Krupa, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise
NI: Battilocchio, Helmer, Masiel
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Deva, Dover, Duchoň, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Kamall, Karas, Kirkhope, McMillan-Scott, Nicholson, Ouzký, Pirker, Purvis, Rack, Schierhuber, Schnellhardt, Seeber, Seeberg, Škottová, Sonik, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Van Orden, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Kamiński, Krasts, Vaidere, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržani: 14
ALDE: Prodi
IND/DEM: Železný
NI: Baco, Claeys, Dillen, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Martinez, Mölzer, Mote, Rivera, Schenardi
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Za: Jean-Pierre Audy
5. Poročilo Krahmer A6-0234/2006
Predlog spremembe 35
Za: 476
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Cocilovo, Cornillet, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Maaten, Malmström, Manders, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Polfer, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
IND/DEM: Belder, Blokland, Goudin, Grabowski, Krupa, Louis, Lundgren, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Tomczak, de Villiers, Wohlin, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Giertych, Masiel, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Salvini, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Spautz, Šťastný, Stauner, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Barón Crespo, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hegyi, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz
Proti: 127
ALDE: Attwooll, Karim, Ludford, Matsakis, Staniszewska
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Farage, Titford, Whittaker, Wise
NI: Helmer
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Deva, Dover, Duchoň, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Kamall, Kirkhope, McMillan-Scott, Nicholson, Ouzký, Purvis, Seeberg, Škottová, Sonik, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Van Orden, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
PSE: Andersson, Badia I Cutchet, Hedh, Hedkvist Petersen, Segelström, Thomsen, Weiler, Westlund
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržani: 15
ALDE: Davies, Lynne, Prodi
NI: Baco, Claeys, Dillen, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Schenardi
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Za: Jean-Pierre Audy, Britta Thomsen
Proti: Diana Wallis
6. Poročilo Krahmer A6-0234/2006
Predlog spremembe 36
Za: 323
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Polfer, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Goudin, Grabowski, Krupa, Louis, Lundgren, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Tomczak, de Villiers, Wohlin, Železný
NI: Allister, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Giertych, Masiel, Piskorski, Romagnoli, Rutowicz, Salvini, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pīks, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Spautz, Šťastný, Stauner, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz
Proti: 287
ALDE: Matsakis, Onyszkiewicz, Staniszewska
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Titford, Whittaker, Wise
NI: Battilocchio, Helmer
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Deva, Dover, Duchoň, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Kamall, Karas, Kirkhope, McMillan-Scott, Nicholson, Ouzký, Pirker, Purvis, Rack, Schierhuber, Seeber, Seeberg, Škottová, Sonik, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Van Orden, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržani: 15
ALDE: Prodi
IND/DEM: Zapałowski
NI: Baco, Claeys, Dillen, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Rivera, Schenardi
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Za: Jean-Pierre Audy
7. Poročilo Krahmer A6-0234/2006
Predlog spremembe 30
Za: 29
ALDE: Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Kułakowski, Maaten, Manders, Mulder, Polfer, Sterckx
IND/DEM: Belder, Blokland, Goudin, Louis, Lundgren, Sinnott, de Villiers
NI: Allister, Baco, Borghezio, Czarnecki Ryszard, Romagnoli, Rutowicz, Salvini, Speroni
PPE-DE: Barsi-Pataky, Buzek, Jeggle, Jordan Cizelj, Wortmann-Kool
PSE: Kuc
Proti: 581
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Cocilovo, Cornillet, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Jensen, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Malmström, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Susta, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Farage, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Wohlin, Zapałowski, Železný
NI: Battilocchio, Bobošíková, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Giertych, Helmer, Masiel, Piskorski, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržani: 13
ALDE: Davies, Takkula
NI: Belohorská, Claeys, Dillen, Kilroy-Silk, Kozlík, Mölzer, Mote, Rivera
PPE-DE: Lauk
PSE: Mikko
Verts/ALE: van Buitenen
8. Poročilo Krahmer A6-0234/2006
Predlog spremembe 81
Za: 413
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Cornillet, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lehideux, Maaten, Manders, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Polfer, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Figueiredo
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Goudin, Lundgren, Sinnott, Wohlin, Železný
NI: Allister, Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Giertych, Masiel, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Salvini, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stubb, Sudre, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Beňová, van den Berg, Berlinguer, Berman, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Carnero González, Cercas, Chiesa, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Gruber, Hänsch, Harangozó, Haug, Herczog, Hughes, Ilves, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Pahor, Piecyk, Pinior, Rapkay, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schulz, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Walter, Weber Henri, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Wojciechowski Janusz
Proti: 178
ALDE: Attwooll, Bowles, Duff, Hall, Lax, Ludford, Malmström, Pistelli, Prodi, Ries, Susta, Toia
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Guerreiro, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski
NI: Helmer
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Deva, Dover, Duchoň, Elles, Evans Jonathan, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Járóka, Kamall, Kirkhope, McMillan-Scott, Nicholson, Olajos, Ouzký, Pirker, Purvis, Rack, Saïfi, Schierhuber, Seeber, Seeberg, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Surján, Tannock, Van Orden, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
PSE: Andersson, Arif, Berès, Berger, Bösch, Bono, Bourzai, Capoulas Santos, Carlotti, Castex, Christensen, Désir, Ettl, Ferreira Anne, Fruteau, Guy-Quint, Hamon, Hedh, Hedkvist Petersen, Jørgensen, Kristensen, Leichtfried, Myller, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rasmussen, Reynaud, Roure, Scheele, Segelström, Swoboda, Thomsen, Trautmann, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Westlund
UEN: Krasts, Vaidere
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržani: 32
ALDE: Andria, Cocilovo, Davies, Karim, Lynne, Matsakis
NI: Claeys, Dillen, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Schenardi
PPE-DE: Gál
PSE: Arnaoutakis, Beglitis, Hegyi, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Mikko, Panzeri, Pittella, Sacconi, Sifunakis, Tzampazi, Weiler, Zani
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Za: Lissy Gröner
Proti: Brigitte Douay, Diana Wallis
9. Poročilo Krahmer A6-0234/2006
Predlog spremembe 42
Za: 597
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Polfer, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Coûteaux, Goudin, Louis, Lundgren, Sinnott, Tomczak, de Villiers, Wohlin
NI: Allister, Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Giertych, Helmer, Masiel, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Salvini, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hegyi, Herczog, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 22
IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Whittaker, Wise, Zapałowski
NI: Schenardi
PPE-DE: Rübig
PSE: Andersson, Fazakas, Hedh, Hedkvist Petersen, Segelström, Westlund
Vzdržani: 15
ALDE: Prodi
GUE/NGL: Krarup
IND/DEM: Železný
NI: Claeys, Dillen, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote
PSE: Zingaretti
UEN: Foglietta
Verts/ALE: van Buitenen
10. Poročilo Krahmer A6-0234/2006
Predlog spremembe 43
Za: 46
ALDE: Cocilovo
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Farage, Goudin, Grabowski, Krupa, Lundgren, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Titford, Whittaker, Wise, Zapałowski
NI: Allister, Belohorská, Borghezio, Czarnecki Ryszard, Romagnoli, Rutowicz, Salvini, Speroni
PPE-DE: Bonsignore, Brok, Gklavakis, Gräßle, Toubon, Ulmer
PSE: Napoletano, Schulz
UEN: Bielan, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Podkański, Szymański, Wojciechowski Janusz
Proti: 572
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Polfer, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Louis, Tomczak, de Villiers, Wohlin
NI: Battilocchio, Bobošíková, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Giertych, Helmer, Masiel, Piskorski, Rivera, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Trakatellis, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Obiols i Germà, Occhetto, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Krasts, La Russa, Muscardini, Ó Neachtain, Ryan, Tatarella, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržani: 16
ALDE: Prodi
IND/DEM: Coûteaux, Železný
NI: Baco, Claeys, Dillen, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Schenardi
PPE-DE: Lauk
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Proti: Martin Schulz
11. Poročilo Krahmer A6-0234/2006
Predlog spremembe 83
Za: 453
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Cocilovo, Cornillet, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Maaten, Malmström, Manders, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Polfer, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Louis, Sinnott, Titford, Tomczak, de Villiers, Whittaker, Wise, Wohlin, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Giertych, Masiel, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Salvini, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Beglitis, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Groote, Hänsch, Harangozó, Haug, Hegyi, Herczog, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Pahor, Panzeri, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Prets, Rapkay, Rasmussen, Riera Madurell, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Proti: 166
ALDE: Attwooll, Bowles, Duff, Hall, Karim, Ludford, Lynne, Matsakis, Nicholson of Winterbourne, Susta, Toia
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Goudin, Grabowski, Krupa, Lundgren, Pęk, Rogalski
NI: Helmer
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Deva, Dover, Duchoň, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Kamall, Kirkhope, McMillan-Scott, Nicholson, Ouzký, Pirker, Purvis, Rack, Schierhuber, Seeber, Seeberg, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Van Orden, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
PSE: Andersson, Arif, Batzeli, Berès, Bösch, Bono, Bourzai, Calabuig Rull, Castex, Cercas, Cottigny, Désir, Douay, Ferreira Anne, Fruteau, Gröner, Gruber, Guy-Quint, Hamon, Hedh, Hedkvist Petersen, Kristensen, Lehtinen, McAvan, Mann Erika, Masip Hidalgo, Moreno Sánchez, Moscovici, Patrie, Poignant, Reynaud, Rocard, Rosati, Roure, Segelström, Trautmann, Vaugrenard, Vergnaud, Westlund
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržani: 15
ALDE: Davies, Prodi
GUE/NGL: Guerreiro
IND/DEM: Piotrowski
NI: Claeys, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Schenardi
PSE: El Khadraoui
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Za: Katerina Batzeli, Lissy Gröner
Proti: Marie-Arlette Carlotti, Diana Wallis, Henri Weber, Åsa Westlund
12. Poročilo Krahmer A6-0234/2006
Predlog spremembe 80
Za: 262
ALDE: Hennis-Plasschaert, Maaten, Manders, Mulder, Sterckx, Takkula
IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Wohlin, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Baco, Belohorská, Bobošíková, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Masiel, Piskorski, Romagnoli, Rutowicz
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Proti: 350
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, in 't Veld, Jensen, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Malmström, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Polfer, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Susta, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Goudin, Lundgren
NI: Battilocchio, Chruszcz, Giertych, Helmer, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Deva, Dover, Duchoň, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Kamall, Karas, Kirkhope, McMillan-Scott, Nicholson, Ouzký, Pirker, Purvis, Rack, Schierhuber, Seeber, Seeberg, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Van Orden, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Krasts
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržani: 22
ALDE: Prodi
IND/DEM: Belder, Blokland, Coûteaux, Louis, Sinnott, de Villiers
NI: Borghezio, Claeys, Dillen, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Rivera, Salvini, Schenardi, Speroni
Verts/ALE: van Buitenen
13. Poročilo Krahmer A6-0234/2006
Predlog spremembe 60
Za: 334
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Maaten, Manders, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
IND/DEM: Belder, Blokland, Coûteaux, Louis, Sinnott, Tomczak, de Villiers, Wohlin, Železný
NI: Allister, Baco, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Giertych, Helmer, Masiel, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Wojciechowski Janusz
Proti: 287
ALDE: Attwooll, Cornillet, Hall, Karim, Ludford, Lynne, Malmström, Nicholson of Winterbourne, Polfer
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Farage, Goudin, Grabowski, Krupa, Lundgren, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Whittaker, Wise, Zapałowski
NI: Battilocchio, Borghezio, Rutowicz, Salvini, Speroni
PPE-DE: Gál, Hennicot-Schoepges, Járóka, Karas, Olajos, Pirker, Rack, Saïfi, Schierhuber, Seeber, Seeberg, Stevenson, Surján, Wijkman
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Krasts, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržani: 16
ALDE: Davies, Matsakis, Prodi, Toia
NI: Claeys, Dillen, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Schenardi
PSE: Goebbels
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Proti: Diana Wallis
14. Poročilo Krahmer A6-0234/2006
Predlog spremembe 46/2
Za: 45
IND/DEM: Belder, Blokland, Coûteaux, Grabowski, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, de Villiers, Zapałowski
NI: Borghezio, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Giertych, Rutowicz, Salvini, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Buzek, Dehaene, Kaczmarek, Reul, Sonik
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Wojciechowski Janusz
Proti: 567
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Polfer, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Farage, Goudin, Lundgren, Titford, Whittaker, Wise, Wohlin, Železný
NI: Battilocchio, Bobošíková, Helmer, Masiel, Piskorski, Rivera, Romagnoli
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Guy-Quint, Hänsch, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Krasts, Muscardini, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržani: 18
ALDE: Davies, Prodi
GUE/NGL: Krarup
IND/DEM: Sinnott
NI: Allister, Baco, Belohorská, Claeys, Dillen, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Martinez, Mölzer, Mote, Schenardi
PPE-DE: Lauk
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Proti: Britta Thomsen, Claude Turmes
15. Poročilo Krahmer A6-0234/2006
Predlog spremembe 82/1
Za: 551
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Jensen, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Malmström, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Polfer, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Takkula, Toia, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Coûteaux, Louis, Tomczak, de Villiers, Wohlin, Železný
NI: Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Giertych, Helmer, Masiel, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Salvini, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pīks, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Radwan, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeberg, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Hänsch, Harangozó, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Pahor, Panzeri, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Prets, Rapkay, Rasmussen, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 59
ALDE: Andria, Bowles, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Maaten, Manders, Mulder, Pistelli, Prodi, Sterckx, Susta, Väyrynen
IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Whittaker, Wise, Zapałowski
NI: Rutowicz
PPE-DE: McMillan-Scott, Pirker, Rack, Schierhuber, Seeber, Siekierski
PSE: Berès, Bono, Bourzai, Castex, Cottigny, Désir, Douay, Ferreira Anne, Fruteau, Guy-Quint, Hamon, Lehtinen, Mann Erika, Masip Hidalgo, Moscovici, Patrie, Peillon, Poignant, Reynaud, Rocard, Roure, Savary, Trautmann, Vaugrenard, Vergnaud
Verts/ALE: Cohn-Bendit
Vzdržani: 18
GUE/NGL: Krarup
IND/DEM: Goudin, Lundgren, Sinnott
NI: Allister, Claeys, Dillen, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Schenardi
PPE-DE: Pieper
PSE: Hegyi
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Za: Claude Turmes
Proti: Diana Wallis, Henri Weber
16. Poročilo Krahmer A6-0234/2006
Predlog spremembe 82/2
Za: 416
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lehideux, Maaten, Manders, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Polfer, Riis-Jørgensen, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Virrankoski, Wallis, Watson
IND/DEM: Belder, Blokland, Coûteaux, Grabowski, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, de Villiers, Wohlin, Zapałowski, Železný
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Giertych, Masiel, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Salvini, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stubb, Sudre, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, van den Berg, Berlinguer, Berman, Bozkurt, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Cercas, Chiesa, Corbey, Correia, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, El Khadraoui, Estrela, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Hänsch, Haug, Herczog, Ilves, Jöns, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Leinen, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Napoletano, Obiols i Germà, Pahor, Piecyk, Pinior, Rapkay, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Schulz, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Tabajdi, Tarabella, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Walter, Weber Henri, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani
UEN: Aylward, Berlato, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Proti: 197
ALDE: Andria, Attwooll, Bowles, Duff, Hall, Karim, Lax, Ludford, Lynne, Malmström, Matsakis, Nicholson of Winterbourne, Pistelli, Prodi, Ries, Savi, Susta, Toia, Veraldi
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Farage, Goudin, Lundgren, Titford, Whittaker, Wise
NI: Helmer
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Callanan, Deva, Dover, Doyle, Duchoň, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Gál, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Járóka, Kamall, Karas, Kirkhope, McMillan-Scott, Nicholson, Olajos, Ouzký, Pirker, Rack, Schierhuber, Seeber, Seeberg, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Surján, Tannock, Van Orden, Vlasák, Wijkman, Zvěřina
PSE: Andersson, Arif, Berès, Berger, Bösch, Bono, Bourzai, van den Burg, Castex, Christensen, Cottigny, Douay, Ettl, Ferreira Anne, Fruteau, Gottardi, Guy-Quint, Hedh, Hedkvist Petersen, Hughes, Jørgensen, Kristensen, Lehtinen, Leichtfried, Lévai, Mann Erika, Moscovici, Muscat, Myller, Panzeri, Patrie, Peillon, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Roure, Sacconi, Savary, Scheele, Segelström, Swoboda, Tarand, Thomsen, Trautmann, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Weiler, Westlund, Zingaretti
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržani: 16
ALDE: Davies
GUE/NGL: Figueiredo
IND/DEM: Sinnott
NI: Allister, Claeys, Dillen, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Schenardi
PSE: Hegyi
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Proti: Louis Grech, Claude Turmes, Diana Wallis, Henri Weber
17. Poročilo Krahmer A6-0234/2006
Predlog spremembe 56
Za: 139
ALDE: Budreikaitė, Malmström, Matsakis, Ries, Susta, Toia
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Goudin, Louis, Lundgren, de Villiers
NI: Czarnecki Marek Aleksander, Helmer
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Callanan, Deva, Dover, Duchoň, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Kamall, Kirkhope, McMillan-Scott, Nicholson, Pieper, Pomés Ruiz, Purvis, Seeberg, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Ulmer, Van Orden, Vlasák, Wijkman, Zahradil, Zvěřina
PSE: Andersson, van den Berg, Berger, Bösch, Busquin, Christensen, Ettl, Hedh, Hedkvist Petersen, Jørgensen, Kristensen, Leichtfried, Myller, Prets, Rasmussen, Scheele, Segelström, Westlund
UEN: Krasts
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 476
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Polfer, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Farage, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Wohlin, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Baco, Battilocchio, Bobošíková, Chruszcz, Czarnecki Ryszard, Giertych, Masiel, Mote, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Brok, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, Berlinguer, Berman, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hegyi, Herczog, Hughes, Ilves, Jöns, Kindermann, Kinnock, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Cohn-Bendit
Vzdržani: 16
ALDE: Prodi
NI: Belohorská, Borghezio, Claeys, Dillen, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Salvini, Schenardi, Speroni
PPE-DE: Ouzký
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Za: Britta Thomsen
18. Poročilo Krahmer A6-0234/2006
Predlog spremembe 49
Za: 513
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
IND/DEM: Belder, Blokland, Grabowski, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Tomczak, de Villiers, Wohlin, Zapałowski, Železný
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Czarnecki Ryszard, Giertych, Helmer, Masiel, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Salvini, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Guy-Quint, Hänsch, Haug, Herczog, Hughes, Ilves, Jöns, Kindermann, Kinnock, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Didžiokas, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Romeva i Rueda, Turmes
Proti: 64
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Goudin, Lundgren, Titford, Whittaker, Wise
PPE-DE: Pirker, Rack, Schierhuber, Seeber, Vernola
PSE: Andersson, Christensen, Ferreira Elisa, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Jørgensen, Kristensen, Rasmussen, Thomsen, Westlund
UEN: Crowley
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržani: 51
ALDE: Prodi, Ries
NI: Allister, Baco, Claeys, Dillen, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Schenardi
PPE-DE: Seeberg
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, van Buitenen, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Rühle, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Voggenhuber, Ždanoka
Popravki in namere glasovanja
Vzdržan: Raül Romeva i Rueda
19. Poročilo Krahmer A6-0234/2006
Predlog spremembe 57
Za: 129
ALDE: Drčar Murko, Lax, Matsakis, Newton Dunn, Ries, Susta
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Goudin, Lundgren
NI: Borghezio, Czarnecki Ryszard, Salvini, Speroni
PPE-DE: Becsey, Matsis, Seeberg
PSE: Andersson, Arif, Berger, Bösch, Bono, Bourzai, Castex, Christensen, Cottigny, Désir, Douay, El Khadraoui, Ettl, Ferreira Anne, Fruteau, Hamon, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Jørgensen, Kristensen, Leichtfried, Moscovici, Muscat, Myller, Patrie, Peillon, Poignant, Prets, Rasmussen, Reynaud, Rocard, Roure, Scheele, Segelström, Thomsen, Trautmann, Vaugrenard, Vergnaud, Weiler, Westlund
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 448
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Mohácsi, Morillon, Mulder, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Polfer, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Louis, Sinnott, Titford, Tomczak, de Villiers, Whittaker, Wise, Wohlin, Železný
NI: Allister, Baco, Battilocchio, Bobošíková, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Giertych, Masiel, Mote, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeber, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, van den Berg, Berlinguer, Berman, Bozkurt, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Cercas, Chiesa, Correia, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Estrela, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Guy-Quint, Hänsch, Harangozó, Haug, Hughes, Ilves, Jöns, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Pahor, Panzeri, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Rapkay, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schulz, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Vzdržani: 54
ALDE: Prodi, Toia
IND/DEM: Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Zapałowski
NI: Belohorská, Claeys, Dillen, Helmer, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Schenardi
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Chichester, Deva, Dover, Duchoň, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Kamall, Kirkhope, McMillan-Scott, Nicholson, Ouzký, Siekierski, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Van Orden, Vlasák, Wijkman, Zahradil, Zvěřina
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Za: Bill Newton Dunn, Henri Weber
20. Poročilo Krahmer A6-0234/2006
Predlog spremembe 50
Za: 583
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Polfer, Riis-Jørgensen, Savi, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Goudin, Lundgren, Sinnott, Wohlin, Železný
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Helmer, Masiel, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Salvini, Speroni
PPE-DE: Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeberg, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Guy-Quint, Hänsch, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 29
ALDE: Kułakowski, Onyszkiewicz, Ries, Staniszewska
IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski
NI: Chruszcz, Giertych, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Pirker, Rack, Schierhuber, Seeber, Siekierski
PSE: Weber Henri
Vzdržani: 15
ALDE: Prodi
GUE/NGL: Krarup
NI: Allister, Baco, Claeys, Dillen, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Schenardi
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Za: Henri Weber
21. Poročilo Krahmer A6-0234/2006
Predlog spremembe 84
Za: 587
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Polfer, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Takkula, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Coûteaux, Louis, Sinnott, Tomczak, de Villiers, Wohlin, Železný
NI: Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Giertych, Helmer, Masiel, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Salvini, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hegyi, Herczog, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 32
ALDE: Attwooll, Bowles, Duff, Hall, Karim, Ludford, Nicholson of Winterbourne, Susta, Toia
IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Farage, Grabowski, Krupa, Lundgren, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Whittaker, Wise, Zapałowski
PPE-DE: Casini, Mantovani
PSE: Andersson, Hedh, Hedkvist Petersen, Segelström, Westlund
Vzdržani: 17
ALDE: Davies, Lynne, Prodi
GUE/NGL: Krarup
IND/DEM: Goudin
NI: Allister, Claeys, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Schenardi
PSE: Wiersma
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Proti: Diana Wallis
22. Poročilo Krahmer A6-0234/2006
Spremenjeni predlog
Za: 494
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Polfer, Riis-Jørgensen, Savi, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Coûteaux, Goudin, Louis, Lundgren, Sinnott, de Villiers, Wohlin, Železný
NI: Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Giertych, Kozlík, Masiel, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Salvini, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Hänsch, Harangozó, Haug, Hegyi, Herczog, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Pahor, Panzeri, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Prets, Rapkay, Rasmussen, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Walter, Weiler, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Proti: 126
ALDE: Attwooll, Bowles, Duff, Hall, Ludford, Nicholson of Winterbourne, Prodi
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski
NI: Kilroy-Silk, Mote
PPE-DE: Seeberg, Sonik
PSE: Andersson, Arif, Berès, Bono, Bourzai, Castex, Cottigny, Désir, Douay, Ferreira Anne, Fruteau, Guy-Quint, Hamon, Hedh, Hedkvist Petersen, Moscovici, Patrie, Peillon, Poignant, Reynaud, Rocard, Roure, Segelström, Trautmann, Vaugrenard, Vergnaud, Weber Henri, Westlund
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržani: 17
ALDE: Davies, Karim, Lynne, Ries, Staniszewska
NI: Allister, Claeys, Dillen, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Schenardi
PPE-DE: Schierhuber, Seeber
PSE: Vincenzi
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Proti: Diana Wallis
23. Poročilo Krahmer A6-0234/2006
Resolucija
Za: 571
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jensen, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Polfer, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Takkula, Toia, Väyrynen, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Coûteaux, Goudin, Louis, Lundgren, Sinnott, de Villiers, Wohlin, Železný
NI: Baco, Battilocchio, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Czarnecki Ryszard, Giertych, Masiel, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Salvini, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carnero González, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Elisa, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Hänsch, Harangozó, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Pahor, Panzeri, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Prets, Rapkay, Rasmussen, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Walter, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 43
ALDE: Prodi
IND/DEM: Batten, Bloom, Booth, Clark, Farage, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Zapałowski
NI: Kilroy-Silk, Mote
PSE: Arif, Berès, Bono, Bourzai, Carlotti, Castex, Cottigny, Désir, Douay, Ferreira Anne, Fruteau, Guy-Quint, Hamon, Moscovici, Patrie, Peillon, Poignant, Reynaud, Rocard, Roure, Trautmann, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Weber Henri
Vzdržani: 18
ALDE: Staniszewska
GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro, Krarup
NI: Allister, Claeys, Dillen, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Schenardi
PPE-DE: Schierhuber, Seeber, Sonik
Verts/ALE: van Buitenen, Frassoni
Popravki in namere glasovanja
Proti: Monica Frassoni, Claude Turmes
24. Drugo poročilo Ferber A6-0280/2006
Predlog spremembe 7
Za: 166
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bowles, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Gentvilas, Guardans Cambó, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Klinz, Koch-Mehrin, Lambsdorff, Ludford, Lynne, Malmström, Matsakis, Mulder, Newton Dunn, Oviir, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Sterckx, Susta, Toia, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Agnoletto, Catania, de Brún, Guidoni, Kaufmann, Liotard, McDonald, Markov, Meijer, Papadimoulis, Pflüger, Sjöstedt, Svensson, Wagenknecht, Zimmer
NI: Allister, Belohorská, Borghezio, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Helmer
PPE-DE: Albertini, Ashworth, Atkins, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Buzek, Callanan, Chichester, Deva, Doorn, Dover, Duchoň, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Fjellner, Fontaine, Heaton-Harris, Hökmark, Ibrisagic, Kirkhope, Maat, Parish, Purvis, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Vlasák, Wijkman, Wortmann-Kool, Zahradil, Zvěřina
PSE: Andersson, Arif, van den Berg, Berger, Berman, Bösch, Bozkurt, van den Burg, Chiesa, Christensen, Ettl, Ferreira Anne, Gurmai, Hedh, Hedkvist Petersen, Jørgensen, Kinnock, Kristensen, Leichtfried, McAvan, Martin David, Mastenbroek, Mikko, Muscat, Prets, Rasmussen, Roure, Scheele, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Stihler, Thomsen, Van Lancker, Westlund, Willmott
UEN: Camre, Muscardini
Verts/ALE: Auken, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Staes, Trüpel, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 336
ALDE: Budreikaitė, Cavada, Cocilovo, Cornillet, De Sarnez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Griesbeck, Kułakowski, Laperrouze, Lehideux, Mohácsi, Morillon, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Pistelli, Polfer, Prodi, Van Hecke, Veraldi, Watson
GUE/NGL: Henin, Kohlíček, Maštálka, Remek, Seppänen, Strož, Wurtz
IND/DEM: Batten, Booth, Clark, Farage, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Wohlin, Zapałowski, Železný
NI: Battilocchio, Bobošíková, Claeys, Dillen, Lang, Le Rachinel, Martinez, Masiel, Mölzer, Mote, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi
PPE-DE: Andrikienė, Antoniozzi, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Belet, Berend, Böge, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Busuttil, Casa, Casini, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Duka-Zólyomi, Ehler, Esteves, Eurlings, Ferber, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Graça Moura, de Grandes Pascual, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langendries, Lauk, Lehne, Lewandowski, López-Istúriz White, Lulling, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Montoro Romero, Musotto, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pirker, Pleštinská, Pomés Ruiz, Posselt, Queiró, Rack, Radwan, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schnellhardt, Schröder, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Sudre, Surján, Szájer, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varvitsiotis, Vlasto, Weber Manfred, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, Berlinguer, Bono, Bourzai, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Corbey, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Falbr, Fernandes, Fruteau, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Gröner, Groote, Gruber, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hegyi, Herczog, Hughes, Ilves, Kindermann, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Liberadzki, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martínez Martínez, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Moscovici, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Panzeri, Patrie, Peillon, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schulz, Sifunakis, Siwiec, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Tarand, Trautmann, Tzampazi, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Berlato, Crowley, Didžiokas, Foltyn-Kubicka, Janowski, La Russa, Libicki, Maldeikis, Ó Neachtain, Podkański, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: van Buitenen, Smith
Vzdržani: 34
ALDE: Ek, Geremek, Hall, Starkevičiūtė
GUE/NGL: Adamou, Aita, Brie, Flasarová, Guerreiro, Morgantini, Musacchio, Triantaphyllides
IND/DEM: Belder, Blokland, Goudin, Louis, Lundgren, de Villiers
NI: Baco, Chruszcz, Giertych, Kilroy-Silk, Kozlík, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Coveney, McGuinness
PSE: Attard-Montalto, Bullmann, Grech, Myller, Wiersma
UEN: Kamiński
Verts/ALE: Aubert, Onesta
Popravki in namere glasovanja
Za: Camiel Eurlings, Malcolm Harbour, Jules Maaten, Lars Wohlin
Proti: Kader Arif, Martine Roure
Vzdržan: Jens-Peter Bonde, Avril Doyle
25. Drugo poročilo Ferber A6-0280/2006
Predlog spremembe 8
Za: 179
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Beaupuy, Birutis, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Gentvilas, Geremek, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Ludford, Lynne, Malmström, Manders, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Oviir, Pistelli, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Toia, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, de Brún, Guidoni, Liotard, McDonald, Markov, Meijer, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Svensson
NI: Battilocchio, Belohorská, Helmer
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Chichester, Deva, Dover, Duchoň, Elles, Evans Jonathan, Harbour, Heaton-Harris, Kirkhope, Parish, Purvis, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Vlasák, Wijkman, Zahradil, Zvěřina
PSE: Arnaoutakis, Beglitis, van den Berg, Berger, Berman, Bösch, Bozkurt, van den Burg, Chiesa, Christensen, Corbey, Ettl, Fazakas, Gruber, Gurmai, Hughes, Jöns, Jørgensen, Kinnock, Kristensen, Leichtfried, Lévai, McAvan, Martin David, Mastenbroek, Obiols i Germà, Occhetto, Prets, Rasmussen, Scheele, Simpson, Stihler, Tarand, Thomsen, Van Lancker, Westlund, Willmott
UEN: Camre, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Kuźmiuk, Libicki, Podkański, Szymański, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, van Buitenen, Evans Jill, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 377
ALDE: Bourlanges, Cavada, Cocilovo, Cornillet, De Sarnez, Fourtou, Griesbeck, Guardans Cambó, Laperrouze, Lehideux, Morillon, Onyszkiewicz, Polfer, Van Hecke
GUE/NGL: Catania, Henin, Kohlíček, Meyer Pleite, Remek, Strož, Wurtz
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Booth, Clark, Farage, Goudin, Grabowski, Krupa, Louis, Lundgren, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, de Villiers, Whittaker, Wise, Wohlin, Zapałowski, Železný
NI: Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Dillen, Giertych, Lang, Le Rachinel, Masiel, Mölzer, Mote, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Salvini, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Braghetto, Brejc, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Casa, Casini, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, López-Istúriz White, Lulling, Maat, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Montoro Romero, Musotto, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Rack, Radwan, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varvitsiotis, Veneto, Vlasto, Weber Manfred, Wieland, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beňová, Berès, Berlinguer, Bono, Bourzai, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Cottigny, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Falbr, Fernandes, Ferreira Anne, Fruteau, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Groote, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Ilves, Kindermann, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leinen, Liberadzki, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martínez Martínez, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Moscovici, Myller, Napoletano, Öger, Paasilinna, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Segelström, Sifunakis, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Szejna, Tarabella, Trautmann, Tzampazi, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Berlato, Crowley, Didžiokas, La Russa, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Ryan, Tatarella, Vaidere
Verts/ALE: Turmes
Vzdržani: 28
ALDE: Matsakis, Ortuondo Larrea
GUE/NGL: Adamou, Brie, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Kaufmann, Maštálka, Pflüger, Triantaphyllides, Wagenknecht, Zimmer
NI: Allister, Baco, Kilroy-Silk, Kozlík, Martinez
PPE-DE: Brepoels, Coveney, Doyle, McGuinness
PSE: Attard-Montalto, Bullmann, Grech, Gröner, Muscat
UEN: Krasts
Popravki in namere glasovanja
Za: Jens-Peter Bonde, Jules Maaten, Lars Wohlin
Proti: Stavros Arnaoutakis, Panagiotis Beglitis, Mairead McGuinness, Åsa Westlund
26. Drugo poročilo A6-0280/2006
Predlog spremembe 9
Za: 104
ALDE: Alvaro, Chatzimarkakis, Ek, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Malmström, Manders, Ortuondo Larrea
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, de Brún, Guidoni, Liotard, McDonald, Meijer, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Svensson, Triantaphyllides
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Farage, Goudin, Grabowski, Krupa, Lundgren, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Wohlin, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Bobošíková, Chruszcz, Giertych, Helmer, Mote, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Chichester, Deva, Dover, Duchoň, Elles, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fjellner, Harbour, Heaton-Harris, Hökmark, Ibrisagic, Kauppi, Kirkhope, Maat, McGuinness, Parish, Purvis, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Vlasák, Wijkman, Zahradil, Zvěřina
PSE: Andersson, van den Berg, Berman, Bozkurt, Corbey, Fazakas, Hedh, Hedkvist Petersen, Mastenbroek, Mikko, Segelström, Westlund
UEN: Camre
Verts/ALE: Schlyter
Proti: 469
ALDE: Andrejevs, Andria, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Karim, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lehideux, Ludford, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Pistelli, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Takkula, Toia, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Watson
GUE/NGL: Flasarová, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Markov, Maštálka, Remek, Strož, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Louis, de Villiers
NI: Battilocchio, Belohorská, Borghezio, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Masiel, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Salvini
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Böge, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, López-Istúriz White, Lulling, Mann Thomas, Mantovani, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varvitsiotis, Veneto, Vlasto, Weber Manfred, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, Berger, Berlinguer, Bösch, Bono, Bourzai, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fernandes, Ferreira Anne, Fruteau, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hegyi, Herczog, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, van Buitenen, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržani: 30
ALDE: Bowles, Hall, Lynne, Matsakis, Oviir, Wallis
GUE/NGL: Brie, Catania, Figueiredo, Guerreiro, Meyer Pleite
NI: Baco, Claeys, Dillen, Kilroy-Silk, Kozlík, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Schenardi
PPE-DE: Coveney, Doyle, Higgins, Liese
PSE: Bullmann, van den Burg, Stihler, Wiersma
UEN: Kamiński
Popravki in namere glasovanja
Za: Alexander Lambsdorff
Vzdržan: Mairead McGuinness
27. Drugo poročilo Ferber A6-0280/2006
Odstavek 28
Za: 590
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Takkula, Toia, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Farage, Goudin, Grabowski, Krupa, Lundgren, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Titford, Tomczak, Whittaker, Wise, Wohlin, Zapałowski
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Giertych, Helmer, Masiel, Piskorski, Rutowicz, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varvitsiotis, Veneto, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Fruteau, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, van Buitenen, Cohn-Bendit, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 9
NI: Claeys, Dillen, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Schenardi
PSE: Lavarra, Myller
Vzdržani: 12
IND/DEM: Louis, de Villiers, Železný
NI: Baco, Borghezio, Kilroy-Silk, Kozlík, Mote, Rivera, Romagnoli, Salvini
PSE: Wiersma
Popravki in namere glasovanja
Za: Louis Grech
Proti: Riitta Myller
28. Drugo poročilo Ferber A6-0280/2006
Predlog spremembe 4
Za: 116
ALDE: Alvaro, Carlshamre, Chatzimarkakis, Ek, Hall, Koch-Mehrin, Krahmer, Lambsdorff, Malmström
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Guidoni, Kaufmann, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Meijer, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Rizzo, Sjöstedt, Svensson, Wagenknecht, Zimmer
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Farage, Goudin, Lundgren, Titford, Whittaker, Wise, Wohlin
NI: Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Czarnecki Marek Aleksander, Salvini
PPE-DE: Doorn, Eurlings, Fjellner, Ibrisagic, Maat, Martens, van Nistelrooij, Oomen-Ruijten, Wijkman, Wortmann-Kool
PSE: Attard-Montalto, van den Berg, Berman, Bozkurt, Corbey, Grech, Mastenbroek, Mikko, Muscat, Tabajdi, Tarand, Van Lancker
UEN: Foltyn-Kubicka, Janowski, Kuźmiuk, Libicki, Podkański, Szymański, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, van Buitenen, Cohn-Bendit, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 471
ALDE: Andrejevs, Andria, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Busk, Cavada, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Kułakowski, Laperrouze, Lehideux, Ludford, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Takkula, Toia, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski
GUE/NGL: Henin, Kohlíček, Maštálka, Meyer Pleite, Seppänen, Strož, Wurtz
IND/DEM: Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Baco, Battilocchio, Claeys, Czarnecki Ryszard, Dillen, Helmer, Lang, Le Rachinel, Martinez, Masiel, Mölzer, Mote, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Fernández Martín, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Montoro Romero, Musotto, Novak, Olajos, Olbrycht, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varvitsiotis, Veneto, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, Berger, Berlinguer, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fernandes, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gottardi, Grabowska, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hegyi, Herczog, Hughes, Ilves, Jørgensen, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Lévai, Liberadzki, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Moscovici, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Schulz, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tarabella, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani
UEN: Aylward, Berlato, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Kamiński, Krasts, La Russa, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Ryan, Tatarella, Vaidere, Zīle
Vzdržani: 40
ALDE: Bowles, Budreikaitė, Karim, Klinz, Lynne, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Figueiredo, Guerreiro, Morgantini, Remek, Triantaphyllides
IND/DEM: Coûteaux, Louis, de Villiers
NI: Chruszcz, Giertych, Kilroy-Silk, Kozlík, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Ferber, Nassauer
PSE: Andersson, van den Burg, Fazakas, Gomes, Hedh, Hedkvist Petersen, Jöns, Kindermann, Leichtfried, Leinen, McAvan, Scheele, Segelström, Stihler, Westlund, Wiersma
UEN: Camre
Popravki in namere glasovanja
Za: Gunnar Hökmark
29. Drugo poročilo Ferber A6-0280/2006
Predlog spremembe 5
Za: 164
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Davies, Drčar Murko, Duff, Ek, Gentvilas, Geremek, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Oviir, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Van Hecke
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Markov, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Rizzo, Sjöstedt, Strož, Svensson, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Farage, Goudin, Lundgren, Titford, Whittaker, Wise, Wohlin
NI: Borghezio, Mölzer, Salvini
PPE-DE: Barsi-Pataky, Bauer, Doorn, Eurlings, Fjellner, Ibrisagic, Maat, Martens, Mauro, van Nistelrooij, Oomen-Ruijten, Wijkman, Wortmann-Kool
PSE: Andersson, Attard-Montalto, van den Berg, Berman, Bozkurt, Bullmann, Corbey, Correia, Gomes, Grech, Gruber, Hedh, Hedkvist Petersen, McAvan, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Mikko, Muscat, Segelström, Sousa Pinto, Stihler, Tarand, Van Lancker, Westlund
UEN: Foltyn-Kubicka, Janowski, Kuźmiuk, Libicki, Podkański, Szymański, Wojciechowski Janusz
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, van Buitenen, Cohn-Bendit, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 419
ALDE: Andria, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Cavada, Cornillet, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Fourtou, Griesbeck, Lambsdorff, Laperrouze, Lehideux, Morillon, Newton Dunn, Ortuondo Larrea, Pistelli, Polfer, Prodi, Susta, Takkula, Veraldi, Virrankoski
IND/DEM: Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Baco, Battilocchio, Bobošíková, Czarnecki Ryszard, Helmer, Lang, Le Rachinel, Martinez, Masiel, Mote, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, Novak, Olajos, Olbrycht, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, Berger, Berlinguer, Bösch, Bono, Bourzai, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Cottigny, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gottardi, Grabowska, Gröner, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hegyi, Herczog, Hughes, Ilves, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leinen, Lévai, Liberadzki, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Moscovici, Myller, Napoletano, Öger, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Stockmann, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani
UEN: Aylward, Berlato, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Kamiński, Krasts, La Russa, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Ryan, Tatarella, Vaidere, Zīle
Vzdržani: 23
ALDE: Bowles, Budreikaitė, Cocilovo, Karim, Ludford, Lynne, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Seppänen, Triantaphyllides
IND/DEM: Coûteaux
NI: Chruszcz, Giertych, Kilroy-Silk, Wojciechowski Bernard Piotr
PSE: van den Burg, Jöns, Leichtfried, Roth-Behrendt, Scheele, Wiersma
UEN: Camre
Popravki in namere glasovanja
Za: Gunnar Hökmark
30. Drugo poročilo Ferber A6-0280/2006
Resolucija
Za: 535
ALDE: Andrejevs, Andria, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Takkula, Toia, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, McDonald, Maštálka, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Grabowski, Krupa, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Czarnecki Ryszard, Giertych, Kozlík, Masiel, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Salvini, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Becsey, Belet, Berend, Böge, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Šťastný, Stauner, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, Berger, Berlinguer, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Ó Neachtain, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 45
ALDE: Alvaro
GUE/NGL: Liotard, Markov, Meijer
IND/DEM: Batten, Bloom, Bonde, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Goudin, Louis, Lundgren, Pęk, Titford, de Villiers, Whittaker, Wise, Wohlin, Železný
NI: Allister, Claeys, Dillen, Kilroy-Silk, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Schenardi
PPE-DE: Callanan, Heaton-Harris, Spautz, Wijkman
PSE: van den Berg, Berman, Bozkurt, Corbey, Gruber, McAvan, Mastenbroek, Mikko, Stihler
Verts/ALE: van Buitenen
Vzdržani: 51
ALDE: Bowles, Ek, Malmström
GUE/NGL: Adamou, Figueiredo, Guerreiro, Krarup, Morgantini, Sjöstedt, Triantaphyllides
NI: Baco, Helmer
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Beazley, Bowis, Bradbourn, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Chichester, Deva, Dover, Duchoň, Elles, Evans Jonathan, Fajmon, Hannan, Harbour, Hennicot-Schoepges, Kamall, Kirkhope, McMillan-Scott, Ouzký, Parish, Posselt, Purvis, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Van Orden, Vlasák, Zahradil, Zvěřina
PSE: van den Burg, Goebbels, Groote, Martin David, Roth-Behrendt, Wiersma
Popravki in namere glasovanja
Za: Jean Spautz, Lars Wohlin
Proti: James Elles
31. Poročilo Corbey A6-0235/2006
Uvodna izjava S
Za: 533
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Malmström, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Takkula, Toia, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
IND/DEM: Belder, Blokland, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Wohlin, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Chruszcz, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Dillen, Giertych, Helmer, Lang, Le Rachinel, Martinez, Masiel, Mölzer, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Wojciechowski Janusz, Zīle
Proti: 81
ALDE: Hennis-Plasschaert, Maaten
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, McDonald, Maštálka, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bonde, Booth, Clark, Goudin, Lundgren, Whittaker, Wise
PPE-DE: Maat
UEN: Krasts, Vaidere
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržani: 12
GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro
IND/DEM: Coûteaux, Louis, de Villiers
NI: Baco, Borghezio, Kilroy-Silk, Kozlík, Mote, Salvini
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Proti: Gitte Seeberg
32. Poročilo Corbey A6-0235/2006
Resolucija
Za: 563
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Takkula, Toia, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, McDonald, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Wohlin, Zapałowski, Železný
NI: Baco, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Kozlík, Masiel, Piskorski, Rivera, Rutowicz
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Cohn-Bendit, Romeva i Rueda, Smith, Trüpel, Voggenhuber
Proti: 19
IND/DEM: Batten, Booth, Clark, Goudin, Lundgren, Whittaker, Wise
NI: Chruszcz, Giertych, Kilroy-Silk, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
Verts/ALE: Beer, Hammerstein Mintz
Vzdržani: 42
GUE/NGL: Krarup
IND/DEM: Coûteaux, Louis, de Villiers
NI: Allister, Borghezio, Claeys, Dillen, Romagnoli, Salvini
PPE-DE: Reul
Verts/ALE: Aubert, Auken, Bennahmias, Breyer, van Buitenen, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Rühle, Schlyter, Schmidt, Schroedter, Staes, Turmes, Ždanoka
Popravki in namere glasovanja
Vzdržan: Raül Romeva i Rueda
33. Poročilo Hegyi A6-0233/2006
Odstavek 19
Za: 572
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Takkula, Toia, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, McDonald, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Rizzo, Strož, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Bonde, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Claeys, Czarnecki Ryszard, Dillen, Helmer, Lang, Le Rachinel, Martinez, Masiel, Mölzer, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Casa, Casini, Caspary, Castiglione, del CastilloVera, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Peterle, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wijkman, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Moscovici, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Rühle, Schmidt, Schroedter, Staes, Turmes, Ždanoka
Proti: 41
ALDE: Ek, Maaten, Malmström
GUE/NGL: Liotard, Meijer, Seppänen, Sjöstedt, Svensson
IND/DEM: Batten, Belder, Blokland, Booth, Clark, Goudin, Grabowski, Krupa, Louis, Lundgren, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, de Villiers, Wise, Wohlin, Zapałowski
NI: Chruszcz, Giertych, Mote, Salvini, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Fjellner, Hybášková, Ibrisagic
Verts/ALE: Auken, de Groen-Kouwenhoven, Romeva i Rueda, Schlyter, Smith, Trüpel, Voggenhuber
Vzdržani: 5
NI: Borghezio, Kilroy-Silk
PPE-DE: De Veyrac, Hennicot-Schoepges
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Za: Françoise Grossetête
Proti: Gunnar Hökmark, Gitte Seeberg
34. Poročilo Hegyi A6-0233/2006
Resolucija
Za: 448
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, De Sarnez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Lambsdorff, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pistelli, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Takkula, Toia, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, McDonald, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Remek, Rizzo, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Bonde, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Tomczak, Zapałowski
NI: Battilocchio, Belohorská, Claeys, Czarnecki Ryszard, Dillen, Lang, Le Rachinel, Martinez, Masiel, Mölzer, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi
PPE-DE: Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Bauer, Beazley, Bowis, Braghetto, Brepoels, Brok, Bushill-Matthews, Buzek, Casini, Chichester, Chmielewski, Coelho, Daul, Demetriou, Díaz de Mera García Consuegra, Dover, Duchoň, Duka-Zólyomi, Elles, Esteves, Evans Jonathan, Fontaine, Freitas, Gál, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Glattfelder, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Hannan, Harbour, Itälä, Járóka, Kamall, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Koch, Kudrycka, Lamassoure, Langen, Langendries, Lewandowski, Liese, López-Istúriz White, Maat, McMillan-Scott, Martens, Mathieu, Matsis, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Parish, Peterle, Pirker, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Rack, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schierhuber, Seeberg, Spautz, Stevenson, Sudre, Surján, Szájer, Tannock, Thyssen, Trakatellis, Vakalis, Van Orden, Varvitsiotis, Vernola, Vlasák, Weisgerber, Wijkman, Zieleniec, Zvěřina
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Beňová, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Koterec, Krehl, Kreissl-Dörfler, Kristensen, Kuc, Kuhne, Lambrinidis, Lavarra, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, McAvan, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Podkański, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Evans Jill, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schmidt, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Ždanoka
Proti: 49
ALDE: Jensen
IND/DEM: Batten, Booth, Clark, Goudin, Louis, Lundgren, de Villiers, Wise, Wohlin, Železný
NI: Bobošíková, Chruszcz, Giertych, Kilroy-Silk, Mote, Salvini, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Cabrnoch, Caspary, del Castillo Vera, Deß, Ebner, Fajmon, Ferber, Fjellner, Florenz, Friedrich, Gräßle, de Grandes Pascual, Hökmark, Ibrisagic, Jeggle, Korhola, Lehne, Mauro, Montoro Romero, Nassauer, Ouzký, Pack, Pieper, Queiró, Radwan, Škottová, Strejček, Tajani, Ulmer, Weber Manfred, Zahradil
Vzdržani: 110
NI: Allister, Borghezio, Helmer, Piskorski
PPE-DE: Albertini, Antoniozzi, Ashworth, Barsi-Pataky, Becsey, Belet, Berend, Böge, Brejc, Březina, Busuttil, Casa, Castiglione, Coveney, De Blasio, Descamps, Deva, De Veyrac, Dimitrakopoulos, Doorn, Doyle, Ehler, Fatuzzo, Fernández Martín, Fraga Estévez, Gahler, Gaľa, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Klamt, Klaß, Klich, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Kušķis, Lauk, Lechner, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Mato Adrover, Mavrommatis, Mayer, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Musotto, van Nistelrooij, Novak, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Pīks, Pleštinská, Quisthoudt-Rowohl, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Stauner, Stubb, Sturdy, Toubon, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Vidal-Quadras, Vlasto, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zwiefka
Verts/ALE: van Buitenen, Schlyter
Popravki in namere glasovanja
Za: Françoise Grossetête, Anne E. Jensen, Luís Queiró, Gitte Seeberg, Claude Turmes
35. Poročilo Mann A6-0248/2006
Resolucija
Za: 535
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Chatzimarkakis, Cocilovo, Cornillet, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Harkin, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Jäätteenmäki, Jensen, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Ludford, Lynne, Maaten, Malmström, Manders, Matsakis, Mohácsi, Morillon, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Polfer, Prodi, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Staniszewska, Starkevičiūtė, Susta, Takkula, Toia, Van Hecke, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Brie, Catania, de Brún, Flasarová, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, McDonald, Meijer, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Remek, Seppänen, Sjöstedt, Strož, Svensson, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Blokland, Goudin, Grabowski, Krupa, Lundgren, Piotrowski, Rogalski, Wohlin, Zapałowski
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Czarnecki Ryszard, Masiel, Piskorski, Rivera, Romagnoli, Rutowicz
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Audy, Ayuso González, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Berend, Böge, Bonsignore, Bowis, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Casini, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Evans Jonathan, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Hybášková, Ibrisagic, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Korhola, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Langen, Langendries, Lauk, Lehne, Liese, López-Istúriz White, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Montoro Romero, Musotto, Nassauer, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Peterle, Pīks, Pirker, Pleštinská, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schierhuber, Schmitt, Schnellhardt, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Šťastný, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Wieland, von Wogau, Wortmann-Kool, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Ayala Sender, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, van den Burg, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Goebbels, Golik, Gomes, Grech, Gröner, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hedkvist Petersen, Hegyi, Herczog, Hughes, Ilves, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Koterec, Krehl, Kristensen, Kuc, Kuhne, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Madeira, Maňka, Mann Erika, Martin David, Martínez Martínez, Masip Hidalgo, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Muscat, Myller, Napoletano, Occhetto, Paasilinna, Pahor, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Rasmussen, Reynaud, Riera Madurell, Rocard, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Sánchez Presedo, dos Santos, Savary, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Siwiec, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Vincenzi, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Muscardini, Podkański, Ryan, Szymański, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Evans Jill, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schroedter, Smith, Staes, Turmes, Ždanoka
Proti: 18
IND/DEM: Batten, Bonde, Booth, Clark, Tomczak, Wise, Železný
NI: Claeys, Dillen, Giertych, Kilroy-Silk, Lang, Le Rachinel, Martinez, Mölzer, Mote, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
Vzdržani: 10
GUE/NGL: Adamou, Figueiredo, Guerreiro, Pflüger, Triantaphyllides, Wagenknecht
IND/DEM: Louis, de Villiers
NI: Borghezio
Verts/ALE: van Buitenen
SPREJETA BESEDILA
P6_TA(2006)0359
Zahteva za zaščito imunitete Janisa Sakellariouja
Sklep Evropskega parlamenta o zahtevi za zaščito imunitete in privilegijev Jannisa Sakellariouja (2006/2145(IMM))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju zahteve Jannisa Sakellariouja za zaščito njegove imunitete v zvezi s sodnim postopkom pred grškim sodiščem, ki jo je vložil 6. junija 2006, na plenarnem zasedanju pa je bila razglašena 12. junija 2006, |
|
— |
po zaslišanju Jannisa Sakellariouja v skladu s členom 7(3) svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju člena 9 Protokola z dne 8. aprila 1965 o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti in člena 6(2) Akta z dne 20. septembra 1976 o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, |
|
— |
ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964 in 10. julija 1986 (1), |
|
— |
ob upoštevanju členov 6(3) in 7 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0273/2006), |
|
A. |
ker je bil Jannis Sakellariou v Evropski parlament izvoljen na petih volitvah, ki so potekale med 10. in 13. junijem 1999, in ker je Evropski parlament veljavnost njegovega mandata preveril 15. decembra 1999 (2), |
|
B. |
ker se zoper poslanca Evropskega parlamenta ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti (3), |
|
C. |
ker imuniteta pred sodnim postopkom, ki jo uživajo poslanci Evropskega parlamenta, zajema tudi imuniteto pred civilnim postopkom, zlasti če je namen takšnega postopka znatna kazenska odškodnina, |
|
D. |
ker je Evropski parlament 23. septembra 2003 sklenil, da zaščiti imuniteto in privilegije Jannisa Sakellariouja v zvezi z navedenim postopkom in je svoj sklep in poročilo posredoval pristojnemu odboru pristojnega grškega sodišča, |
|
E. |
ker tožnik ni nadaljeval postopka, na katerega se je sklep Evropskega parlamenta z dne 23. septembra 2003 nanašal, je pa postopek obnovil s sodnim pozivom z dne 20. decembra 2005, ko Jannis Sakellariou ni bil več poslanec Evropskega parlamenta, |
|
F. |
ker se dejstva iz primera očitno nanašajo na mnenje, ki ga je Jannis Sakellariou izrazil pri opravljanju dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 9 Protokola o privilegijih in imunitetah, |
|
G. |
ker je imuniteta, ki jo poslanci Evropskega parlamenta uživajo v smislu člena 9 protokola, v korist Parlamenta in je absolutna, zato se ji ni možno odpovedati; ker se v korist institucije ohranja tudi potem, ko se določenemu poslancu mandat izteče, |
|
1. |
sklene, da zaščiti imuniteto in privilegije Jannisa Sakellariouja; |
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj sklep in poročilo pristojnega odbora takoj posreduje civilnemu oddelku prvostopenjskega sodišča v Atenah. |
(1) Zadeva 101/63 Wagner proti Fohrmannu in Krieru [1964] Poročila sodišča Evropskih skupnosti (ECR) 195 in zadeva 149/85 Wybot proti Faureju in drugim [1986] ECR 2391.
(2) Sklep Evropskega parlamenta o preverjanju veljavnosti mandatov poslancev po petih neposrednih volitvah v Evropski parlament med 10. in 13. junijem 1999 (UL C 296,18.10.2000, str. 93).
(3) Člen 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti.
P6_TA(2006)0360
Mediji in razvoj
Resolucija Evropskega parlamenta o medijih in razvoju (2006/2080(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju razvojnih ciljev tisočletja, sprejetih 8. septembra 2000 na vrhu tisočletja ZN v New Yorku, |
|
— |
ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), ki jo je sprejela Generalna skupščina ZN dne 18. decembra 1979, |
|
— |
ob upoštevanju Johanesburške deklaracije o trajnostnem razvoju, sprejete 4. septembra 2002 na svetovnem vrhu za trajnostni razvoj, |
|
— |
ob upoštevanju resolucije o izidih posebnega zasedanja Generalne skupščine ZN od 5. do 9. junija 2000 z naslovom „Ženske 2000: enakost spolov, razvoj in mir za enaindvajseto stoletje“, ki jo je sprejela Skupna parlamentarna skupščina AKP-EU dne 12. oktobra 2000 v Bruslju (1), |
|
— |
ob upoštevanju resolucije o pravicah invalidnih in starejših oseb v državah AKP, ki jo je sprejela Skupna parlamentarna skupščina AKP-EU 1. novembra 2001 v Bruslju (2), |
|
— |
ob upoštevanju člena 19 Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948, člena 10 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950, člena 13 Ameriške konvencije o človekovih pravicah iz leta 1969 in člena 9 Afriške listine človekovih pravic in pravic ljudstev, |
|
— |
ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega dne 23. junija 2000 v Cotonouju (3), ki je začel veljati 1. aprila 2003, zlasti njegovega člena 43, ki obravnava informacijske in komunikacijske tehnologije ter informacijsko družbo, |
|
— |
ob upoštevanju resolucije o napredku pri doseganju splošnega osnovnega izobraževanja in enakosti med spoloma v državah AKP v okviru razvojnih ciljev tisočletja, ki jo je sprejela Skupna parlamentarna skupščina AKP-EU dne 21. aprila 2005 v Bamaku (4), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2001 o informacijskih in komunikacijskih tehnologijah (IKT) in državah v razvoju (5), |
|
— |
ob upoštevanju „Ženevske deklaracije načel“ in „akcijskega načrta“ svetovnega vrha o informacijski družbi, sprejetih 12. decembra 2003, |
|
— |
ob upoštevanju „Deklaracije iz Dakarja“ o razvijanju kultur in kulturnih industrij držav AKP, ki so jo podpisali ministri za kulturo držav AKP 20. junija 2003, |
|
— |
ob upoštevanju „tuniške obveze“ svetovnega vrha o informacijski družbi, sprejete 18. novembra 2005, |
|
— |
ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0264/2006), |
|
A. |
ker je poglavitna vloga medijev razširjanje informacij, proces, s katerim zagotavljajo državljanom učinkovito kroženje novic, politik in dejavnosti vlad, |
|
B. |
ker so mediji najpomembnejše sredstvo za udeležbo javnosti v postopku odločanja, |
|
C. |
ker imajo mediji še posebno pomembno vlogo pri oblikovanju zavesti in širjenju informacij, |
|
D. |
ker lahko mediji pripomorejo k razvoju države, saj lahko IKT vplivajo na kakovost življenja ljudi; mediji lahko pozitivno vplivajo na miselnost ljudi, kulturo in družbenopolitični sistem; oblikovanje državljanske in politične zavesti državljanov pa bi lahko privedlo do bolj reprezentativnega vladanja, |
|
E. |
ker je izboljšanje pretoka informacij in komunikacijskih storitev potreben pogoj za odpravljanje revščine in ker je svoboda izražanja, vključno z dostopom do informacij in svobodnim tiskom, temeljna človekova pravica, ki ljudem omogoča, da zahtevajo pravico do zdravja, čistega okolja in učinkovitega izvajanja strategij za odpravljanje revščine, |
|
F. |
ker lahko informacijski mrk ali neustrezne komunikacijske strategije vlad ali medvladnih agencij privedejo do nezaupanja, napačnih predstav in dezinformacij, |
|
G. |
ker je bilo v letu 2005 ubitih 63 novinarjev ter v letu 2006 do današnjega dne 27 novinarjev in 12 asistentov, glede na statistike strokovnih organizacij pa jih je 135 še vedno zaprtih, |
|
H. |
ker sta radio in televizija pomembni informacijski orodji, ki sta v državah v razvoju veliko bolj razširjeni kot telefon ali internet in veliko učinkovitejši od časopisov, |
|
I. |
ker radijski program na podeželju še vedno predstavljajo temeljno orodje za pospeševanje kmetijstva in razvoj podeželja, |
|
J. |
ker ima lahko dobro informirana in neodvisna civilna družba (nevladne organizacije (NVO), strokovna združenja, neodvisni mediji, raziskovalne institucije ipd.) odločilno vlogo pri prekinitvi kroga nasilja in korupcije s spodbujanjem odprte razprave in z zahtevo po odgovornejši oblasti, |
|
K. |
ker je svobodni tisk glavni pogoj za razvoj in ohranjanje preglednega in poštenega upravljanja države, trajno gospodarsko rast ter napredek pri družbenem in političnem razvoju ter stabilnosti, |
|
L. |
ker v več kot 20 državah v Afriki izhaja samo en časopis (medtem ko je bilo leta 2004 v 25 državah članicah 1456 dnevnih časopisov), kar ni presenetljivo glede na visoko stopnjo nepismenosti, |
|
M. |
ker je v regijah, kjer je nepismenost zelo razširjena, radio najprimernejša komunikacijska tehnologija, saj je dosegljiv večini ljudi ter zlasti podeželskim skupnostim brez državljanskih pravic, ženskam in mladim, |
|
N. |
ker manj kot 30 % televizijskih programov, prikazanih v državah v razvoju, nastane v lastni produkciji in ker je raven vlaganj v področje televizijskih komunikacij še posebej nizka, |
|
O. |
ker podatki kažejo, da je bilo v zadnjih letih število obiskovalcev kina v državah v razvoju zelo visoko, |
|
P. |
ker je IKT možno uporabiti na veliko načinov v podporo izobraževanju v državah v razvoju in kot pot iz izoliranosti (zlasti s pomočjo satelitskih povezav), medtem ko lahko tradicionalnejšim IKT (radio in televizija) pripišemo številne uspehe pri izobraževanju na daljavo po konkurenčni ceni, |
|
Q. |
ker je informatizacija občutno izboljšala delo novinarjev in se z mrežnim povezovanjem računalnikov med različnimi oddelki prihrani veliko časa, ker tudi internetna povezava lajša delo novinarjem s tem, da jim omogoča, da lahko posežejo po bolj raznolikih virih in dopolnilnih informacijah, kot tudi, da poročajo s terena, |
|
1. |
priznava pomembno vlogo medijev v zvezi s preglednostjo upravljanja, odgovornostjo in javnim nadzorom nosilcev odločanja na oblasti, ker osvetljujejo politične neuspehe, nepravilnosti s strani javnih uradnikov, korupcijo na sodiščih in škandale v gospodarskem sektorju; |
|
2. |
poziva Evropsko unijo, države članice, države pristopnice in države AKP, naj v uresničevanje svojih ciljev za razvoj vključijo organizacije civilne družbe, vključno z zasebnimi podjetji, in zlasti medije; |
|
3. |
meni, da je pomembno še bolj izboljšati dialog in posvetovanje med lokalnimi nedržavnimi akterji in nacionalnimi oblastmi v državah v razvoju na bistvenih področjih, kot so mediji, z namenom okrepiti zmožnosti, odgovornosti in preglednost javnih institucij ter povečati učinkovitost javnega sektorja pri uporabi načel spoštovanja človekovih pravic in dobrega upravljanja ter v boju proti korupciji; |
|
4. |
potrjuje, da je pomembno zagotoviti bolj sistematično vključevanje svobode izražanja in komunikacije v strategije in politike financiranja razvojnega programa; |
|
5. |
poudarja pomen medijev pri širjenju spoštovanja kulturne raznolikosti ter spodbujanju nacionalnega in mednarodnega kulturnega razvoja; |
|
6. |
vztraja, da vloga medijev ni omejena na splošne modele, da pa je treba okrepiti alternativne medije in neformalna komunikacijska omrežja ter jih vključiti v vse načrte za razvoj infrastrukture; |
|
7. |
poziva Komisijo, naj dodatno poudari in podpre programe na področju medijev, ki bodo pomagali:
|
|
8. |
meni, da morajo programi financiranja za razvoj vključevati bolj sistematično vključevanje od države neodvisnih medijev; |
|
9. |
poziva k učinkovitemu dostopu žensk do medijev z namenom doseči njihovo večjo udeležbo v proizvodnji in prispevati k gospodarskemu razvoju; |
|
10. |
poudarja, da je pomembno obravnavati mladino kot ključno komponento za lajšanje dostopa do informacij in komunikacije in njihovo organizacijo v državah v razvoju; |
|
11. |
pozdravlja in podpira naslednje dogodke:
|
|
12. |
podpira vladne politike, ki zagotavljajo podporo javni radijski službi, komercialnemu radiu, radiu skupnosti in podeželskemu radiu, saj prevladuje mnenje, da je najustreznejše in stroškovno najučinkovitejše orodje za spodbujanje informiranja in komunikacije za razvoj; |
|
13. |
poziva Komisijo, naj v porajajočih se konfliktnih situacijah posveti več pozornosti neodvisnim medijem in poveča najbolj neposredno finančno podporo zanje; |
|
14. |
poudarja pomen vloge medijev pri izobraževanju ljudi v državah v razvoju, zlasti v smislu zdravstvenega varstva (zdrava spolnost in reproduktivno zdravje, malarija ipd.), zaposlovanja, kmetijstva, trgovine in okoljske trajnosti, kot je vloga Svetovne službe BBC v namen obveščanja za razvoj; |
|
15. |
razume težavo „poosebljanja“ novic, ki lahko manipulira tako s poslušalci držav v razvoju kot z zahodno javnostjo, in podpira organizacije, ki zagotavljajo usposabljanje novinarjev, da bi pripisali poseben pomen doseganju minimalne plače za ljudi, zaposlene v medijih, zaradi česar bodo manj podvrženi korupciji; |
|
16. |
ugotavlja, da imajo neodvisni in strokovni mediji ključno vlogo pri zagotavljanju znanja in omogočanju, da dobijo marginalizirani ljudje besedo, z razvijanjem kulture kritičnosti tam, kjer se ljudje manj bojijo dvomiti v delovanje vodstva; |
|
17. |
podpira nevladne organizacije in sklade, ki investirajo v izobraževanje novinarjev v državah v razvoju in skrbijo za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih v medijih, tako da lahko resnično opravljajo svoje delo varno in neodvisno; |
|
18. |
poudarja, da je pomembno okrepiti družbeno in izobraževalno infrastrukturo z investiranjem v boljše šolske knjige in financiranjem medijskih programov, ki imajo tudi izobraževalno vsebino; |
|
19. |
spodbuja vlogo medijev v mirovnih procesih in pokonfliktnih razmerah, s tem, da pomagajo obveščati javnost o mirovnih sporazumih in njihovih posledicah ter tako olajšajo sodelovanje javnosti; |
|
20. |
poudarja odločilno vlogo medijev pri zavzemanju za zaščito človekovih pravic v državah v razvoju in pri ozaveščanju javnosti v zahodnih državah ter posredno pri povečanju njihovih prispevkov za humanitarno pomoč; |
|
21. |
poziva vlade in organe oblasti po vsem svetu, naj ustavijo zlasti prakso nekaznovanja nasilja nad novinarji in naj uvedejo preiskave in kaznujejo odgovorne za napade na zaposlene v medijih ter sprejmejo potrebne previdnostne ukrepe, ki bodo novinarjem omogočili, da bodo državljane seznanjali z bistvenim znanjem in nepristranskimi informacijami iz svobodnega in neodvisnega tiska; |
|
22. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter držav pristopnic, Svetu ministrov AKP-ES, generalnemu sekretarju Združenih narodov in predsedniku Svetovne banke. |
(1) UL C 64, 28.2.2001, str. 49.
(2) UL C 78, 2.4.2002, str. 64.
(3) UL L 317, 15.12.2000, str. 3. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sporazumom o spremembi Sporazuma o partnerstvu (UL L 209, 11.8.2005, str. 27).
P6_TA(2006)0361
Dopolnitev nacionalnih šolskih programov z ustreznimi ukrepi podpore za vključitev evropske dimenzije
Resolucija Evropskega parlamenta o pobudah za dopolnitev nacionalnih šolskih programov z ustreznimi ukrepi podpore za vključitev evropske dimenzije (2006/2041(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju člena 149 Pogodbe ES, |
|
— |
ob upoštevanju resolucije o krepitvi evropske dimenzije v izobraževanju (1), ki so jo 24. maja 1988 sprejeli Evropski svet in ministri za šolstvo, ki so se sestali v okviru Sveta, |
|
— |
ob upoštevanju Zelene knjige o evropski dimenziji v izobraževanju (KOM(1993)0457), |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Nova okvirna strategija za večjezičnost“ (KOM(2005)0596), |
|
— |
ob upoštevanju skupnega vmesnega poročila Sveta in Komisije o izvajanju podrobnega delovnega programa za doseganje ciljev sistemov izobraževanja in usposabljanja v Evropi z naslovom „Izobraževanje in usposabljanje 2010: Uspeh Lizbonske strategije je odvisen od nujnih reform“ (2), |
|
— |
ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0267/2006), |
|
A. |
ker je evropska dimenzija v zadnjih desetletjih postala vedno pomembnejši vidik izobraževanja, zlasti v nacionalnih šolskih programih, |
|
B. |
ker je Evropski parlament že dejaven na tem področju in je 7. aprila 2004 obravnaval evropsko dimenzijo pri poučevanju zgodovine, |
|
C. |
ker so nacionalni organi v državah članicah, kot so Avstrija, Nemčija, Portugalska, Nizozemska, Združeno kraljestvo, Slovenija in Španija, že sprejeli pobude o mestu Evrope v izobraževanju in ker so nevladne organizacije na tem področju sprejele številne pobude, |
|
D. |
ker se zdi, da je jezikovni vidik osnova za krepitev evropske dimenzije, pri čemer spada znanje tujih jezikov med osnovne spretnosti tipičnega evropskega državljana, ki živi, študira, dela in se giblje v Evropski uniji, |
|
E. |
ker med državami članicami in znotraj njih obstajajo razhajanja glede vključevanja evropske dimenzije v izobraževanje, |
|
F. |
ker je treba v zvezi s tem upoštevati pomen programov COMENIUS in LINGUA, |
|
G. |
ker se podatki o Evropi, ki jih dobijo učenci, učitelji in študenti, od države do države močno razlikujejo ter ker si je treba prizadevati za dogovor o skupnem razumevanju zgodovine in o opredelitvi evropskih vrednot, |
|
H. |
ker so med glavnimi ovirami še vedno majhen obseg čezmejnih pobud in programov, neusklajenost pobud, premajhna prepoznavnost in dostopnost ter nezadostna ali neprimerna orodja za izpolnjevanje teh nalog, |
|
I. |
ker se učitelji, ki želijo pri svojih urah upoštevati evropsko dimenzijo, trenutno soočajo s številnimi ovirami in težavami, vključno s pomanjkanjem najnovejšega in visokokakovostnega informacijskega ter izobraževalnega gradiva o Evropski uniji v vseh jezikih EU, in ker jih mora Evropska unija pri tem podpirati, |
|
1. |
meni, da bi moralo biti v vseh sistemih izobraževanja zagotovljeno, da bodo učenci do konca svojega srednješolskega izobraževanja pridobili znanje in sposobnosti, ki jih potrebujejo in kot so jih opredelili posamezni izobraževalni organi, da bodo pripravljeni na vlogo državljanov in članov Evropske unije; |
|
2. |
poudarja pomen jasne in enotne opredelitve pomena, vsebine ter obsega evropske dimenzije v vseh državah članicah; |
|
3. |
poziva Evropski svet in ministre za šolstvo, naj posodobijo zgoraj omenjeno resolucijo, pri čemer naj upoštevajo zlasti širitve EU po tem datumu; |
|
4. |
poziva Svet, naj prizna različna vidika evropske dimenzije: prvič, dostop do podatkov o EU, njenih institucijah, metodah, praksi in pobudah, in drugič, poznavanje evropske skupne zgodovine in kulturne dediščine, razvoj jezikovnih spretnosti ter razumevanje trenutnega evropskega dogajanja, saj lahko vse to dopolnjuje nacionalne šolske programe; |
|
5. |
poudarja, da je pri uvedbi evropske dimenzije v šolske programe pomembno uporabljati multimedijske in internetne izobraževalne vire kot sodobne učne metode; v zvezi s tem priporoča na primer ustanovitev večjezične internetne storitve, ki bo predstavljala najboljše prakse, zagotavljala pomoč na področju izobraževanja in služila kot platforma za izmenjavo izkušenj; |
|
6. |
vztraja, da je treba še naprej izboljševati poučevanje jezika, na primer v okviru COMENIUS-a kot dela programa vseživljenjskega učenja; poleg tega priznava, da je v nekaterih državah članicah, zlasti v tistih, kjer je materni jezik angleščina, težko ohranjati dovolj zanimanja in motivacije za izpopolnjevanje znanja drugih evropskih jezikov, s čimer se krepita medsebojno razumevanje in empatija po vsej Evropi; v zvezi s tem je še posebej pomembno učenje jezikov sosednjih narodov; |
|
7. |
poziva države članice, da s politiko učenja večjega števila jezikov, kot se jih poučuje danes, spodbujajo širjenje večjezičnosti in da v svoje šolske programe uvedejo poučevanje vsaj dveh tujih jezikov od zgodnjega otroštva; |
|
8. |
predlaga analizo primerov, v katerih z Lizbonsko strategijo na tem področju doslej ni bilo moč doseči načrtovanih rezultatov, ter pripravo seznama ukrepov, ki so za vlade držav članic bistveni za doseganje gospodarskih izboljšav; |
|
9. |
priporoča izmenjavo najboljših praks med vsemi državami članicami glede poučevanja jezikov in vključitve evropske vsebine v izobraževanje, s čimer se sedanje pobude, vključno s tistimi, ki so bile oblikovane pred letom 2004, razširijo v vse države članice EU; |
|
10. |
predlaga, da se kot pomemben vidik zagotavljanja uspeha zadnje širitve EU omogočijo ustrezne izmenjave informacij, projektov, študentov in učiteljev med desetimi novimi in petnajstimi starejšimi državami članicami; |
|
11. |
poziva Svet, naj preuči, ali je za koristne in ustrezne učne vire, kot je evropska mreža šol („European Schoolnet“), za sodelovanje in inovacije na področju izobraževanja ter za orodja, kot je „Evropa v šoli“, potrebna dodatna podpora in ali so učitelji dovolj dobro obveščeni, kako priti do ustreznih podatkov, da bi se okrepila evropska razsežnost na področju izobraževanja; |
|
12. |
predlaga spodbujanje tečajev za usposabljanje učiteljev, ki udeležencem pomagajo doseči potrebno razumevanje evropskih vprašanj, zato da bi lahko ti svoje poučevanje o nacionalni in lokalni zavesti dopolnili z evropsko dimenzijo; |
|
13. |
poudarja, da evropska dimenzija dopolnjuje nacionalne vsebine in jih ne nadomešča niti jih ne izpodriva; |
|
14. |
poudarja potrebo po posodobitvi obstoječih dokumentov, zlasti nepopolne tematske bibliografije omrežja Eurydice iz leta 1996; |
|
15. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic. |
P6_TA(2006)0362
Čistejši zrak za Evropo ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (KOM(2005)0447 — C6-0356/2005 — 2005/0183(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0447) (1), |
|
— |
ob upoštevanju členov 251(2) in 175 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0356/2005), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0234/2006), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2005)0183
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 26. septembra 2006 z namenom sprejetja Direktive 2006/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Šesti okoljski akcijski program Skupnosti, ki je bil sprejet s Sklepom št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22 julija 2002 (4), opredeljuje potrebo po zmanjšanju onesnaženosti do ravni, pri kateri se kar najbolj zmanjšajo škodljive posledice za zdravje ljudi, ob upoštevanju zlasti občutljivega prebivalstva in okolja kot celote, da bi se izboljšalo spremljanje in ocenjevanje kakovosti zraka, vključno z usedlinami onesnaževal, ter da bi se zagotovile informacije javnosti. |
|
(2) |
Zaradi varovanja zdravja ljudi in varstva okolja kot celote je zlasti pomembno, da se emisije onesnaževal preprečuje pri viru. Zato se je treba emisijam škodljivih onesnaževal zraka izogibati, jih preprečevati ali zmanjšati. V ta namen mora Komisija takoj določiti ustrezna pravila v zvezi z emisijami za vse ustrezne vire onesnaževanja ob upoštevanju ustreznih standardov, smernic in programov za kakovost zraka Svetovne zdravstvene organizacije. |
|
(3) |
Direktivo Sveta 96/62/ES z dne 27. septembra 1996 o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka (5), Direktivo Sveta 1999/30/ES z dne 22. aprila 1999 o mejnih vrednostih žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, trdnih delcev in svinca v zunanjem zraku (6), Direktivo 2000/69/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2000 o mejnih vrednostih benzena in ogljikovega monoksida v zunanjem zraku (7), Direktivo 2002/3/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2002 o ozonu v zunanjem zraku (8) in Odločbo Sveta 97/101/ES z dne 27. januarja 1997 o vzpostavitvi vzajemne izmenjave informacij in podatkov iz merilnih mrež in posameznih postaj za merjenje onesnaženosti zunanjega zraka v državah članicah (9) je treba bistveno revidirati zaradi vključitve najnovejšega razvoja na zdravstvenem in znanstvenem področju ter izkušenj držav članic. Zaradi jasnosti, poenostavitve in upravne učinkovitosti je zato ustrezno, da ena sama direktiva zamenja navedenih pet aktov. |
|
(4) |
Takoj ko bo pridobljenih dovolj izkušenj v zvezi z izvajanjem Direktive 2004/107/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (10), se lahko razmisli o združitvi njenih določb z določbami te direktive. |
|
(5) |
Skupni pristop k ocenjevanju kakovosti zraka je treba upoštevati v skladu s skupnimi merili ocenjevanja. Pri ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka je treba upoštevati število prebivalcev in velikost ekosistemov, ki so izpostavljeni onesnaženosti zraka. Zato je ustrezno razvrstiti ozemlje vsake države članice na območja ali strnjena naselja glede na gostoto prebivalstva. |
|
(6) |
Kjer je to mogoče, je treba, ko gre za prenašanje onesnaževal, uporabljati tehnike modeliranja, da se lahko podatki natančno razlagajo glede na zemljepisno porazdelitev koncentracije. To bi lahko bila podlaga za izračun skupne izpostavljenosti prebivalstva, ki živi na zadevnem območju. |
|
(7) |
Da bi zagotovili zadostno reprezentativnost podatkov, zbranih o onesnaženosti zraka, in njihovo primerljivost v vsej Skupnosti, je pomembno, da se za oceno kakovosti zunanjega zraka uporabljajo standardizirane merilne tehnike in skupna merila za število in postavitev merilnih postaj. Tehnike, ki niso meritve, se lahko uporabljajo za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka in je zato treba opredeliti merila za uporabo in zahtevano natančnost takih tehnik. |
|
(8) |
Za boljše razumevanje vplivov tega onesnaževala, opredelitev pojava onesnaževanja na neizpostavljenih mestih in zmožnost oblikovanja ustrezne politike je treba opraviti podrobne meritve ter izračune drobnih trdnih delcev na neizpostavljenih mestih. Ustrezna politika bi morala zlasti realistično upoštevati delež onesnaževanja na neizpostavljenih mestih v celotnem onesnaževanju, ki ga je treba vračunati pri določanju mejnih vrednosti. Meritve bi bilo treba izvajati učinkovito, zato je treba informacije iz mest vzorčenja za meritve na stalnem merilnem mestu čim bolj dopolniti s tistimi, pridobljenimi s tehnikami modeliranja in indikativnimi meritvami. Meritve bi morale biti opravljene na način, skladen s tistimi v programu sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi, ki jih določa Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja iz leta 1979, ki je bila odobrena z Odločbo Sveta 81/462/EGS z dne 11 junija 1981 (11). |
|
(9) |
Stanje glede kakovosti zraka je treba vzdrževati , kadar je to že dobro, tako da se ne presežejo standardi kakovosti zraka. V okviru trajnostnega razvoja zadevnega območja je treba izboljšati kakovost zraka . Kadar so standardi kakovosti zraka preseženi, morajo države članice ukrepati tako, da dosežejo skladnost z opredeljenimi vrednostmi, pri čemer države članice še posebej bremenijo velika preseganja , ker je tam praviloma izboljšanje kakovosti zraka izvedljivo najbolj stroškovno učinkovito. Preseganja zaradi zimskega posipanja cest s peskom ni treba upoštevati. |
|
(10) |
Tveganje za rastline zaradi onesnaženosti zraka je najbolj pomembno na krajih zunaj mestnega območja, kjer tako rastlinje raste. Ocena takih tveganj in skladnosti s standardi kakovosti zraka za varstvo rastlin mora biti zato usmerjena na kraje zunaj poseljenih območij. |
|
(11) |
Drobni trdni delci (PM2,5) so odgovorni za pomembne negativne vplive na zdravje ljudi. Nadalje še ne obstaja določljiv prag, pod katerim PM2,5 ne bi pomenili tveganja. Ker dostopni podatki o PM2,5 še ne zadostujejo za uvedbo mejne vrednosti, je treba najprej uporabljati ciljno vrednost, dokler mejna vrednost ne začne veljati. Za to onesnaževalo bi morala tako veljati drugačna ureditev kakor za druga onesnaževala zraka. Cilj navedenega pristopa bi moral biti splošno zmanjšanje koncentracij v neizpostavljenem mestnem okolju, da bi bilo večjemu delu prebivalstva zagotovljeno uživanje koristi zaradi izboljšane kakovosti zraka. Zlasti na območjih in strnjenih naseljih z zelo veliko onesnaženostjo z drobnimi trdnimi delci je treba čim bolj izkoristiti obstoječe možnosti za njihovo zmanjšanje. Vendar je treba za zagotovitev najmanjše ravni varovanja zdravja povsod za vsa območja in strnjena naselja določiti ciljno vrednost . |
|
(12) |
Sedanji dolgoročni cilji zagotoviti učinkovito varstvo pred škodljivimi posledicami za zdravje ljudi, rastline in ekosisteme zaradi izpostavljenosti ozonu bi morali ostati nespremenjeni. Alarmni prag in opozorilni prag za ozon bi morala biti določena zaradi varstva celotnega prebivalstva in občutljivega dela prebivalstva pred kratkotrajno izpostavljenostjo povečanim koncentracijam ozona. Posledica teh pragov bi moralo biti obveščanje javnosti o tveganjih zaradi izpostavljenosti in izvajanje ustreznih kratkoročnih ukrepov za znižanje ravni ozona, kadar je presežen alarmni prag. |
|
(13) |
Ozon je onesnaževalo, ki se prenaša prek meja in nastaja v ozračju iz emisij primarnih onesnaževal, ki jih obravnava Direktiva 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (12). Napredek pri doseganju ciljev glede kakovosti zraka in dolgoročnih ciljev za ozon določenih v tej direktivi, bi moral biti določen na podlagi sedanjih in/ali revidiranih ciljev in zgornjih mejnih vrednosti emisij določenih v Direktivi 2001/81/ES. |
|
(14) |
Meritve onesnaževal zraka bi bilo treba izvajati učinkovito in ciljno usmerjeno. Zato je treba meritve na stalnem merilnem mestu čim bolj dopolniti z modeliranjem in indikativnimi meritvami. Meritve ozona na stalnem merilnem mestu bi morale biti obvezne na območjih, kjer so prekoračeni dolgoročni cilji. Uporaba dopolnilnih sredstev za ocenjevanje bi morala biti dovoljena zaradi zmanjševanja zahtevanega števila stalnih mest vzorčenja. |
|
(15) |
Emisije onesnaževal zraka iz naravnih virov se dajo meriti, vendar ne nadzorovati. Kadar se da delež onesnaževal iz naravnih virov v onesnaževalih v zunanjem zraku dovolj zanesljivo določiti, se bi zato pri ocenjevanju skladnosti z mejnimi vrednostmi kakovosti zraka ta delež lahko odštel. |
|
(16) |
Za območja in strnjena naselja s posebno težkimi pogoji bi moralo biti mogoče podaljšati rok, v katerem mora biti dosežena skladnost z mejnimi in ciljnimi vrednostmi kakovosti zraka , kadar obstajajo resni problemi na posameznih območjih in v strnjenih naseljih kljub izvajanju ustreznih ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja. Vsakršno podaljšanje roka za določeno območje ali strnjeno naselje mora spremljati celostni načrt ali program za zagotovitev skladnosti do konca podaljšanega roka. Prilagodljivost je za države članice še bolj pomembna v primeru, če potrebni ukrepi Skupnosti, ki v Tematski strategiji o onesnaževanju zraku odražajo izbrano raven zastavljenih ciljev za zmanjšanje emisij pri viru, vključno vsaj z ukrepi, navedenimi v Prilogi XVII, ne bodo začeli veljati do 1. januarja 2010, kajti brez teh ukrepov nekatere države članice kljub velikim naporom na nacionalni ravni ne bodo mogle doseči mejnih vrednosti. |
|
(17) |
Za območja in strnjena naselja, znotraj katerih so koncentracije onesnaževal v zunanjem zraku presegle ustrezne standarde kakovosti zraka, je treba oblikovati načrte ali programe. Emisije onesnaževal v zrak so iz različnih virov in dejavnosti. Za zagotovitev skladnosti med različnimi politikami bi morali biti taki načrti in programi usklajeni ter združeni z načrti in programi, pripravljenimi v skladu z Direktivo 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (13), Direktivo 2001/81/ES in Direktivo 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (14). |
|
(18) |
Treba je pripraviti akcijske načrte, v katerih bi bili navedeni ukrepi, ki jih je treba kratkoročno izvesti, če obstaja nevarnost preseganja enega standarda kakovosti zraka ali več, ali enega alarmnega praga ali več, da se navedeno tveganje zmanjša in omeji trajanje takega pojava. V zvezi z ozonom bi morali taki kratkoročni akcijski načrti upoštevati določbe Odločbe Komisije 2004/279/ES z dne 19. marca 2004 o navodilih za izvajanje Direktive 2002/3/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ozonu v zunanjem zraku (15). |
|
(19) |
Namen takih načrtov in programov je neposredno izboljšanje kakovosti zraka in okolja ter bi zato ne smeli biti predmet določb Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (16). |
|
(20) |
Države članice se morajo med seboj posvetovati, kadar zaradi pomembne onesnaženosti, ki izvira iz druge države članice, raven nekega onesnaževala preseže ali je verjetno, da bo presegla, ustrezne standarde kakovosti in sprejemljivega preseganja ali, odvisno od primera, alarmni prag. Zaradi lastnosti posameznih onesnaževal, kakor so ozon in trdni delci, da se prenašajo prek meja, je lahko potrebno nekaj usklajevanja med sosednjimi državami članicami pri oblikovanju in izvajanju načrtov, programov in kratkoročnih akcijskih načrtov ter obveščanju javnosti. Kadar je to primerno, si morajo države članice prizadevati za sodelovanje s tretjimi državami, še zlasti za zgodnje vključevanje držav kandidatk. |
|
(21) |
Glede na čezmejni značaj posebnih onesnaževal in iz tega izhajajoče možnosti, da je preseganje mejnih vrednosti v posamezni državi članici posledica vzroka, na katerega država članica ne more neposredno vplivati, bi morala imeti Komisija možnost odobriti državam članicam več časa za izpolnitev standardov iz te direktive. |
|
(22) |
Države članice, ki do sedaj niso sprejele zadostnih ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti zraka, vključno z izvajanjem direktiv, navedenih v točki 10 Priloge XV, v rokih, ki so določeni v teh direktivah, ne smejo biti upravičene do odstopanj v smislu člena 20. Komisija bi morala natančno preučiti zahteve za odstopanje, ob upoštevanju dejstva, da so obdobja odstopanja iz člena 20 najdaljša možna obdobja. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu poročati o svojih sklepih, navesti svoje razloge in sporočiti trajanje vsakega odstopanja, dovoljenega državam članicam. |
|
(23) |
Opravljena je bila temeljita presoja vplivov te direktive ob upoštevanju boljše zakonodaje in strategije trajnostnega razvoja. Glede na to, da bo zmanjšanje emisij CO2 verjetno večje, kakor je predvideno v presoji vplivov, pa se lahko zgodi, da bodo stroški precenjeni, prednosti pa podcenjene, ker bo nadaljnje zmanjšanje emisij po letu 2012 med drugim prispevalo k izboljšanju kakovosti zraka. |
|
(24) |
Cilji te direktive bi morali biti čim bolj usklajeni s trajnostnim razvojem prizadetih območij in strnjenih naselij. |
|
(25) |
Za industrijske obrate predvideva ta direktiva samo sprejetje ukrepov za uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, kakor jih zahteva Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (17), in zlasti ne bi smela povzročiti zaprtja katerega koli obrata. Vseeno pa bi morala zahtevati, da vse države članice sprejmejo vse stroškovno učinkovite ukrepe za zmanjševanje emisij v zadevnih sektorjih. |
|
(26) |
Države članice in Komisija morajo zbirati, si izmenjavati in pošiljati podatke o kakovosti zraka, da bi bolje razumele vplive onesnaženosti zraka in oblikovale ustrezne politike. Najnovejše informacije o koncentracijah vseh onesnaževal v zunanjem zraku, urejenih s predpisi, bi tudi morale biti na voljo javnosti. Treba bi bilo zagotoviti, da je javnost dnevno obveščena o aktualnih dnevno izmerjenih vrednostih. |
|
(27) |
Zaradi lažje obravnave in primerjave podatkov o kakovosti zraka je treba te podatke zagotoviti Komisiji v standardni obliki. |
|
(28) |
Postopke zagotavljanja podatkov, ocenjevanja in poročanja o kakovosti zraka je treba prilagoditi tako, da se bodo lahko uporabljala elektronska sredstva in splet, kot glavni sredstvi za zagotavljanje podatkov in tako, da bodo ti postopki v skladu z Direktivo 2006/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... [o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE)] (18). |
|
(29) |
Ustrezno je predvideti možnost prilagoditve znanstvenemu in tehničnemu napredku meril in tehnik, uporabljenih za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka, ter podatkov, ki jih je treba predložiti. Nadalje je treba sprejeti referenčne tehnike za modeliranje kakovosti zraka, kadar so na voljo. |
|
(30) |
Ker države članice same ne morejo zadostno doseči ciljev te direktive glede kakovosti zraka in jih zaradi lastnosti onesnaževal zraka, da se prenašajo prek meja, laže doseže Skupnost, lahko ukrepe sprejme Skupnost v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za dosego navedenih ciljev. |
|
(31) |
Države članice določijo pravila o kaznih, ki veljajo za kršitve določb te direktive, in zagotovijo, da se ta izvajajo. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. |
|
(32) |
Nekatere določbe razveljavljenih aktov bi morale ostati veljavne, da se zagotovi neprekinjena veljavnost sedanjih mejnih vrednosti kakovosti zraka za dušikov dioksid, dokler ne bodo nadomeščene 1. januarja 2010, neprekinjena veljavnost določb v zvezi s poročanjem o kakovosti zraka, dokler ne bodo sprejeti novi izvedbeni ukrepi, in neprekinjena veljavnost obveznosti predhodne ocene kakovosti zraka, zahtevane glede na Direktivo 2004/107/ES. |
|
(33) |
Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi s prejšnjimi direktivami. Obveznost prenosa nespremenjenih določb je določena s prejšnjimi direktivami. |
|
(34) |
Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva sprejeta načela, zlasti načela Listine o temeljnih pravicah Evropske unije. Predvsem je namen tega spodbuditi, da se v politikah Skupnosti upoštevata visoka stopnja varstva okolja in izboljšanje kakovosti okolja v skladu z načelom trajnostnega razvoja, kakor je določeno v členu 37 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije. |
|
(35) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (19) — |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Poglavje I
Splošne določbe
Člen 1
Vsebina
Ta direktiva določa ukrepe, katerih namen je:
|
1) |
opredelitev in določitev ciljev glede kakovosti zunanjega zraka, da bi se izognili škodljivim posledicam za zdravje ljudi in okolje kot celoto, jih preprečili ali zmanjšali; |
|
2) |
ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka v državah članicah na podlagi skupnih metod in meril ter zlasti ocenjevanje koncentracij nekaterih onesnaževal v zunanjem zraku; |
|
3) |
zagotovitev podatkov o kakovosti zunanjega zraka, ki bi bili v pomoč pri boju proti onesnaževanju in motečim vplivom ter podlaga za spremljanje dolgoročnih gibanj in izboljšanj, ki so posledica nacionalnih ukrepov in ukrepov Skupnosti; |
|
4) |
zagotavljanje, da so taki podatki o kakovosti zunanjega zraka, na voljo javnosti; |
|
5) |
ohranjanje kakovosti zunanjega zraka, kjer je ta dobra, in njeno izboljšanje v drugih primerih; |
|
6) |
spodbujanje večjega sodelovanja med državami članicami pri zmanjševanju onesnaževanja zraka. |
Člen 2
Opredelitve
V tej direktivi:
|
1) |
„zunanji zrak“ pomeni zrak v troposferi na prostem, razen na delovnih mestih; |
|
2) |
„onesnaževalo“ pomeni katero koli snov, ki je prisotna v zunanjem zraku in za katero je verjetno, da ima škodljive posledice za zdravje ljudi in/ali za okolje kot celoto; |
|
3) |
„raven“ pomeni koncentracijo onesnaževala v zunanjem zraku ali njegovo usedlino na površinah v določenem času; |
|
4) |
„ocenjevanje“ pomeni katero koli metodo, uporabljeno za merjenje, izračunavanje, napovedovanje ali oceno ravni; |
|
5) |
„mejna vrednost“ pomeni raven, določeno na podlagi znanstvenih spoznanj, katere cilj je izogniti se škodljivim posledicam za zdravje ljudi in okolje kot celoto, jih preprečiti ali zmanjšati in ki jo je v določenem roku treba doseči, ko pa je ta dosežena, se je ne sme preseči; |
|
6) |
„ kritična vrednost“ pomeni raven, določeno na podlagi znanstvenih spoznanj, katere preseganje ima lahko za posledico neposredne škodljive posledice za nekatere receptorje, kakor so rastline, drevesa ali naravni ekosistemi vendar ne za človeka; |
|
7) |
„sprejemljivo preseganje“ pomeni odstotek mejne vrednosti, za katerega se ta vrednost lahko preseže pod pogoji iz te direktive; |
|
8) |
„ciljna vrednost“ pomeni raven, določeno s ciljem izogniti se škodljivim posledicam za zdravje ljudi in okolje kot celoto, jih preprečiti ali zmanjšati in ki jo je treba, kadar je to mogoče, doseči v določenem času; |
|
9) |
„alarmni prag“ pomeni raven, katere preseganje pomeni tveganje za zdravje ljudi že zaradi kratkotrajne izpostavljenosti in pri kateri morajo države članice nemudoma ukrepati; |
|
10) |
„opozorilni prag“ pomeni raven, katere preseganje pomeni tveganje za zdravje ljudi zaradi kratkotrajne izpostavljenosti posebno občutljivega dela prebivalstva in pri kateri so potrebne takojšnje in ustrezne informacije; |
|
11) |
„zgornji ocenjevalni prag“ pomeni raven, pod katero se za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka lahko uporabi kombinacija meritev in tehnik modeliranja; |
|
12) |
„spodnji ocenjevalni prag“ pomeni raven, pod katero se za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka lahko uporabijo le tehnike modeliranja ali objektivne ocene; |
|
13) |
„dolgoročni cilj“ pomeni raven, ki jo je treba doseči dolgoročno, razen kadar ni dosegljiva s sorazmernimi ukrepi, da bi se zagotovilo učinkovito varovanje zdravja ljudi in varstvo okolja; |
|
14) |
„območje“ pomeni del ozemlja države članice, ki ga sama razmeji za namen ocenjevanja in upravljanja kakovosti zraka; |
|
15) |
„strnjeno naselje“ pomeni območje, ki je mestna aglomeracija z več kakor 250 000 prebivalci ali, kadar je prebivalcev 250 000 ali manj, z dano gostoto prebivalstva na km, ki jo določijo države članice; |
|
16) |
„emisije iz naravnih virov“ pomenijo vse v zraku prisotne snovi, ki jih vanj neposredno ali posredno ne sprošča človekova dejavnost. Te zajemajo zlasti emisije, ki jih povzročajo naravni pojavi, kot so vulkanski izbruhi, potresi, geotermalna aktivnost, nenamerni požari na prostem, morska sol ali atmosferske resuspenzije ali pa atmosferski prenos naravnih delcev iz sušnatih območij; |
|
17) |
„PM10“ pomeni trdne delce, ki preidejo skozi dovod, kakor je opredeljen v EN 12341, s 50-odstotno učinkovitostjo za odstranjevanje delcev z aerodinamičnim premerom nad 10 μm; |
|
18) |
„PM2,5“ pomeni trdne delce, ki preidejo skozi dovod, kakor je opredeljen v EN 14907, s 50-odstotno učinkovitostjo za odstranjevanje delcev z aerodinamičnim premerom nad 2,5 μm; |
|
19) |
„kazalnik povprečne izpostavljenosti“ pomeni povprečno raven, določeno na podlagi meritev na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju na vsem ozemlju države članice, in odraža izpostavljenost prebivalcev; |
|
20) |
„cilj zmanjšanja izpostavljenosti“ pomeni odstotek znižanja kazalnika splošne izpostavljenosti s ciljem zmanjšanja škodljivih posledic za zdravje ljudi, ki ga je treba doseči, kadar je to mogoče, v določenem obdobju; |
|
21) |
„mesta v neizpostavljenem mestnem okolju“ pomenijo mesta na mestnih območjih, na katerih so vidne ravni reprezentativne za izpostavljenost splošnega mestnega prebivalstva; |
|
22) |
„dušikovi oksidi“ pomenijo vsoto mešalnega prostorninskega razmerja (ppbv) dušikovega monoksida (dušikovega oksida), izraženo z enotami masne koncentracije dušikovega dioksida (μg/m3); |
|
23) |
„meritve na stalnem merilnem mestu“ pomenijo meritve na stalnih merilnih mestih, ki se izvajajo neprekinjeno ali z naključnim vzorčenjem, za določitev ravni v skladu s cilji za kakovost podatkov; |
|
24) |
„indikativne meritve“ pomenijo meritve, ki izpolnjujejo manj stroga merila kakovosti glede na meritve na stalnem merilnem mestu; |
|
25) |
„hlapljive organske spojine“ (HOS) pomenijo vse organske spojine iz antropogenih in biogenih virov razen metana, ki lahko na sončni svetlobi pri reakciji z dušikovimi oksidi tvorijo fotokemične oksidante. |
Člen 3
Odgovornosti
1. Države članice na ustreznih ravneh določijo pristojne organe in telesa, ki so odgovorni za:
|
a) |
ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka; |
|
b) |
odobritev merilnih sistemov (metod, opreme, mrež, laboratorijev); |
|
c) |
zagotavljanje natančnosti meritev; |
|
d) |
analizo metod ocenjevanja; |
|
e) |
usklajevanje programov zagotavljanja kakovosti na svojem ozemlju, kadar jih za vso Skupnost organizira Komisija; |
|
f) |
sodelovanje z drugimi državami članicami in Komisijo. |
Kadar je to ustrezno, pristojni organi in telesa ravnajo v skladu z oddelkom C Priloge I.
2. Države članice obvestijo javnost o pristojnem organu ali telesu, določenem v zvezi z nalogami iz odstavka 1.
Poglavje II
Ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka
ODDELEK 1
Splošno
Člen 4
Določitev območij in strnjenih naselij
Države članice določijo območja in strnjena naselja na vsem svojem ozemlju. Ocenjevanje in upravljanje kakovosti zraka se izvaja na vseh območjih in v vseh strnjenih naseljih.
ODDELEK 2
Ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka glede na žveplov dioksid, dušikov dioksid in dušikove okside, trdne delce, svinec, benzen in ogljikov monoksid
Člen 5
Ureditev ocenjevanja
1. V zvezi žveplovim dioksidom, dušikovim dioksidom in dušikovimi oksidi, trdnimi delci (PM10 in PM2,5), svincem, benzenom ter ogljikovim monoksidom se za varovanje zdravja in varstvo rastlin uporabljata zgornji in spodnji ocenjevalni prag, kakor sta opredeljena v oddelku A Priloge II.
Vsako območje in strnjeno naselje se razvrsti glede na navedena ocenjevalna praga.
2. Razvrstitev iz odstavka 1 se spremja , po oceni rezultatov pa se pregleda vsakih pet let v skladu s postopkom iz oddelka B Priloge II.
Razvrstitev se pregleda bolj pogosto, kadar se bistveno spremenijo dejavnosti, ki so pomembne za koncentracije žveplovega dioksida, dušikovega dioksida ali, kadar je to pomembno, dušikovih oksidov, trdnih delcev (PM10, PM2,5), svinca, benzena ali ogljikovega monoksida v zunanjem zraku.
Člen 6
Merila ocenjevanja
1. Države članice izvajajo ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka v zvezi z onesnaževali iz člena 5 na vsem svojem ozemlju in v skladu z merili, opredeljenimi v odstavkih 2, 3 in 4 tega člena.
2. Na vseh območjih in v strnjenih naseljih, kjer raven onesnaževal v zunanjem zraku iz odstavka 1 presega zgornji ocenjevalni prag, določen za navedena onesnaževala, se uporabijo meritve kakovosti zunanjega zraka na stalnem merilnem mestu. Za pridobitev ustreznih informacij o kakovosti zunanjega zraka se navedene meritve na stalnem merilnem mestu dopolnijo s tehnikami modeliranja in/ali indikativnimi meritvami.
3. Na vseh območjih in v strnjenih naseljih, kjer je raven onesnaževal v zunanjem zraku iz odstavka 1 pod zgornjim ocenjevalnim pragom, določenim za navedena onesnaževala, se za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka uporabi kombinacija meritev na stalnem merilnem mestu ter tehnik modeliranja in/ali indikativnih meritev.
4. Na vseh območjih in v strnjenih naseljih, kjer je raven onesnaževal v zunanjem zraku iz odstavka 1 pod spodnjim ocenjevalnim pragom, določenim za navedena onesnaževala, za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka zadostujejo tehnike modeliranja ali objektivne ocene ali obe hkrati.
5. Poleg ocenjevanja iz odstavkov 2, 3 in 4 se opravijo meritve na neizpostavljenih mestih, oddaljenih od pomembnih virov onesnaževanja zraka zato, da se zagotovi vsaj podatke o masnih koncentracijah in kemijski specifikaciji drobnih trdnih delcev (PM2,5) na podlagi letnega povprečja ter se opravijo v skladu z naslednjimi merili:
|
a) |
eno mesto vzorčenja se postavi na vsakih 100 000 km2; |
|
b) |
za dosego potrebne prostorske ločljivosti postavi vsaka država članica vsaj eno merilno postajo, ali pa lahko na podlagi sporazuma z drugo državo članico postavi eno skupno merilno postajo ali več, ki zajemajo zadevna sosednja območja v sosednjih državah članicah; |
|
c) |
kadar je to ustrezno, se spremljanje uskladi s strategijo spremljanja in meritvenim programom Programa sodelovanja za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi; |
|
d) |
oddelek A Priloge I se uporablja v zvezi s cilji kakovosti podatkov za meritve mase trdnih delcev, Priloga IV pa se uporablja v celoti. |
Države članice tudi obvestijo Komisijo o merilnih metodah, uporabljenih za merjenje kemijske sestave drobnih trdnih delcev (PM2,5).
Člen 7
Mesta vzorčenja
1. Postavitev mest vzorčenja za merjenje žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, trdnih delcev (PM10, PM2,5), svinca, benzena ter ogljikovega monoksida v zunanjem zraku je določena v skladu z merili, navedenimi v Prilogi III.
2. Na vsakem območju ali v strnjenem naselju, kjer so meritve na stalnem merilnem mestu edini vir podatkov za ocenjevanje kakovosti zraka, število mest vzorčenja za vsako ustrezno onesnaževalo ne sme biti manjše od najmanjšega števila mest vzorčenja, določenega v oddelku A Priloge V. Na teh območjih ali v strnjenih naseljih se morajo dnevno opravljati ustrezne meritve.
Vendar, za območja in strnjena naselja, znotraj katerih se podatki iz mest vzorčenja za meritve na stalnem merilnem mestu dopolnjujejo s podatki iz modeliranja in/ali indikativnih meritev, se lahko skupno število mest vzorčenja iz oddelka A Priloge V zmanjša za največ 50 %, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
|
a) |
dopolnilne metode zagotavljajo zadostne podatke za ocenjevanje kakovosti zraka glede na mejne vrednosti, ciljne vrednosti ali alarmne prage in tudi ustrezne podatke za obveščanje javnosti; |
|
b) |
izvajati dnevne meritve na postavljenih mestih vzorčenja; |
|
(c) |
število mest vzorčenja, ki jih je treba postaviti, in prostorska ločljivost drugih tehnik zadoščata za določitev koncentracije ustreznega onesnaževala, ki se jo določi v skladu s cilji kakovosti podatkov iz oddelka A Priloge I, in omogočata, da so rezultati ocene v skladu z merili iz oddelka B Priloge I. |
V primeru iz drugega pododstavka se pri ocenjevanju kakovosti zraka glede na mejne vrednosti ali ciljne vrednosti upoštevajo rezultati modeliranja in/ali indikativnih meritev.
3. Komisija in države članice zagotovijo enotno uporabo meril pri izbiri mest vzorčenja.
Člen 8
Referenčne merilne metode
Države članice uporabljajo referenčne merilne metode in merila, opredeljena v oddelku A in oddelku C Priloge VI.
Druge merilne metode se lahko uporabljajo v skladu s pogoji, navedenimi v oddelku B Priloge VI.
ODDELEK 3
Ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka glede na ozon
Člen 9
Merila ocenjevanja
1. Kadar v katerem koli od zadnjih pet let merjenja koncentracije ozona na območjih in v strnjenih naseljih presežejo dolgoročne cilje iz točke 3 Priloge VII, so obvezne neprekinjene meritve na stalnem merilnem mestu.
2. Kadar so na voljo podatki iz obdobja, krajšega od petih let, lahko države članice, da bi ugotovile, ali so bili v teh petih letih dolgoročni cilji iz odstavka 1 preseženi, združijo rezultate iz kratkotrajnih merilnih kampanij, opravljenih takrat in kjer je verjetno, da bodo ravni največje, z rezultati iz popisov emisij in modeliranja.
Člen 10
Postavitev mest vzorčenja za merjenje ozona
1. Postavitev mest vzorčenja za merjenje ozona se določi v skladu z merili iz Priloge VIII.
2. Na vsakem območju ali v strnjenem naselju, znotraj katerega so meritve edini vir podatkov za ocenjevanje kakovosti zraka, število mest vzorčenja ne sme biti manjše od najmanjšega števila mest vzorčenja, določenega v oddelku A Priloge IX.
Vendar, za območja in strnjena naselja, znotraj katerih se podatki iz mest vzorčenja za meritve na stalnem merilnem mestu dopolnjujejo s podatki iz modeliranja in/ali indikativnih meritev, se lahko število mest vzorčenja iz oddelka A Priloge IX zmanjša, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
a) |
dopolnilne metode zagotavljajo zadostne podatke za ocenjevanje kakovosti zraka glede na ciljne vrednosti, dolgoročni cilj ter opozorilni in alarmni prag; |
|
b) |
število mest vzorčenja, ki jih je treba postaviti, in prostorska ločljivost drugih tehnik zadoščata za določitev koncentracije ozona, ki se ga določi v skladu s cilji kakovosti podatkov iz oddelka A Priloge I, in omogočata, da so rezultati ocene v skladu z merili iz oddelka B Priloge I; |
|
c) |
je na vsakem območju ali v strnjenem naselju vsaj eno mesto vzorčenja bodisi na dva milijona prebivalcev bodisi na 50 000 km2, kar pomeni večje število mest vzorčenja, vendar na eno območje ali v strnjeno naselje ne sme pripasti manj kakor eno mesto vzorčenja; |
|
d) |
se dušikov dioksid meri na vseh preostalih mestih vzorčenja, razen na postajah v neizpostavljenem podeželskem okolju. |
V primeru iz drugega pododstavka se pri ocenjevanju kakovosti zraka glede na ciljne vrednosti upoštevajo rezultati modeliranja in/ali indikativne meritve.
3. Dušikov dioksid se meri na najmanj 50 % mest za vzorčenje ozona, zahtevanih v oddelku A Priloge IX. Merjenje je neprekinjeno, razen na postajah v neizpostavljenem podeželskem okolju, kakor so opredeljene v oddelku A Priloge VIII, kjer je mogoče uporabiti druge merilne metode.
4. Na območjih in v strnjenih naseljih, kjer so bile koncentracije v vsakem od prejšnjih petih let merjenja pod dolgoročnimi cilji, se število mest vzorčenja za meritve na stalnem merilnem mestu določi v skladu z oddelkom B Priloge IX.
5. Vsaka država članica zagotovi na svojem ozemlju postavitev in delovanje vsaj enega mesta vzorčenja za zagotovitev podatkov o koncentracijah predhodnih sestavin ozona, ki so navedene v Prilogi X. Vsaka država članica izbere število in mesto postaj za merjenje predhodnih sestavin ozona ob upoštevanju ciljev in metod, predpisanih v prilogi X.
Člen 11
Referenčne merilne metode
1. Države članice uporabljajo referenčne metode za merjenje ozona, opredeljene v točki 8 oddelka A Priloge VI. Druge merilne metode se lahko uporabljajo v skladu s pogoji, navedenimi v oddelku B Priloge VI.
2. Vsaka država članica Komisijo obvesti o metodah, ki jih uporablja za vzorčenje in merjenje HOS, kakor je navedeno v Prilogi X.
Poglavje III
Upravljanje kakovosti zunanjega zraka
Člen 12
Zahteve, kadar so ravni onesnaženosti nižje od mejnih vrednosti in ciljnih vrednosti
Na območjih in v strnjenih naseljih, kjer so ravni žveplovega dioksida, dušikovega dioksida, PM10, PM2,5, svinca, benzena in ogljikovega monoksida v zunanjem zraku pod njihovimi mejnimi vrednostmi ali ciljnimi vrednostmi , navedenimi v Prilogah XI in XIV, države članice ohranijo raven teh onesnaževal pod mejnimi vrednostmi ali ciljnimi vrednostmi in si prizadevajo za ohranitev najboljše možne kakovosti zunanjega zraka, ki je združljiva s trajnostnim razvojem .
Člen 13
Mejne vrednosti in alarmni pragi za varovanje zdravja ljudi
1. Države članice ob upoštevanju oddelka A Priloge III zagotovijo, da na celotnem njihovem ozemlju ravni žveplovega dioksida, PM10, svinca in ogljikovega monoksida v zunanjem zraku ne presežejo mejne vrednosti, določene v Prilogi XI.
Mejne vrednosti dušikovega dioksida in benzena, določene v Prilogi XI, ne smejo biti presežene po datumih, navedenih v Prilogi XI.
Skladnost s temi zahtevami se oceni v skladu z oddelkom B Priloge III.
Sprejemljivo preseganje iz Priloge XI se uporablja v skladu s členom 21.
2. Alarmna praga za koncentracije žveplovega dioksida in dušikovega dioksida v zunanjem zraku sta tista, ki sta določena v oddelku A Priloge XII.
3. Države članice lahko določijo območja ali strnjena naselja, znotraj katerih so mejne vrednosti za PM10 presežene zaradi koncentracij PM10 v zunanjem zraku, ki so posledica resuspenzije delcev po zimskem posipanju ali po čiščenju cest, če to ne vpliva na ravni PM2,5 .
Države članice pošljejo Komisiji sezname vseh takšnih območij ali strnjenih naselij, skupaj z informacijami o tamkajšnjih koncentracijah in virih PM10.
Ko države članice obvestijo Komisijo v skladu s členom 25, dajo potrebna dokazila, s katerimi dokažejo, da so vsa preseganja posledica takšne resuspenzije delcev in da so bili sprejeti ustrezni ukrepi za znižanje koncentracij.
Brez vpliva na člen 19 morajo države članice za območja in strnjena naselja iz prvega pododstavka tega odstavka določiti načrte ali programe, predvidene v členu 21, le kadar je preseganja mogoče pripisati virom PM10, katerim ni vzrok zimsko posipanje in soljenje cest.
Člen 14
Kritične vrednosti
1. Na območjih, ki so oddaljena od strnjenih naselij in drugih poseljenih območij, države članice zagotovijo skladnost s kritičnimi vrednostmi, določenimi v Prilogi XIII.
Kadar obstaja večje tveganje za škodljive posledice, lahko države članice uporabljajo kritične vrednosti iz prvega pododstavka tudi znotraj strnjenih naselij in drugih poseljenih območij.
2. Kadar so meritve na stalnem merilnem mestu edini vir podatkov za ocenjevanje kakovosti zraka, število mest vzorčenja ne sme biti manjše od najmanjšega števila, določenega v oddelku C Priloge V. Kadar navedeni podatki dopolnjujejo indikativne meritve ali modeliranje, takrat se najmanjše število mest vzorčenja lahko zmanjša za največ 50 %, dokler ocenjene koncentracije ustreznih onesnaževal niso opredeljene v skladu s cilji kakovosti podatkov iz oddelka A Priloge I.
Člen 15
Cilj zmanjšanja izpostavljenosti PM2,5 ter ciljna vrednost in mejna vrednost za koncentracijo PM2,5 za varovanje zdravja ljudi
1. Države članice zagotovijo, da je cilj zmanjšanja izpostavljenosti za PM2,5, določen v oddelku B Priloge XIV, dosežen v tam navedenem časovnem okviru.
2. Kazalnik povprečne izpostavljenosti PM2,5 se oceni v skladu z oddelkom A Priloge XIV.
3. V skladu s Prilogo III vsaka država članica zagotovi, da razporeditev in posamezno število mest vzorčenja, na katerih temelji kazalnik povprečne izpostavljenosti PM2,5, zagotavlja, da je izpostavljenost celotnega prebivalstva ustrezno upoštevana. Število mest vzorčenja ne sme biti manjše, kakor je tisto, določeno z uporabo oddelka B Priloge V.
4. Države članice zagotovijo, da na vsem svojem ozemlju dosežejo ciljno vrednost in mejno vrednost za koncentracije PM2,5 v zunanjem zraku po dnevu, ki je naveden v oddelku C Priloge XIV.
5. Sprejemljivo preseganje iz oddelka C Priloge XIV se uporablja v skladu s členom 21.
Člen 16
Zahteve na območjih in v strnjenih naseljih, kadar koncentracije ozona presegajo dolgoročne cilje
1. Države članice zagotovijo, da so ciljne vrednosti in dolgoročni cilji, določeni v Prilogi VII, doseženi v tam navedenem časovnem okviru.
2. Za območja in strnjena naselja, kjer je presežena ciljna vrednost, države članice zagotovijo, da se izvede načrt ali program, pripravljen v skladu s členom 6 Direktive 2001/81/ES, za doseganje ciljnih vrednosti po datumu, ki je določen v točki 2 Priloge VII, razen kadar se ciljne vrednosti s sorazmernimi ukrepi ne da doseči.
Kadar morajo biti v skladu s členom 21(1) Direktive pripravljeni ali izvedeni tudi načrti ali programi za druga onesnaževala razen ozona, države članice, kadar je to ustrezno, pripravijo in izvedejo celovite načrte ali programe, ki zajemajo vsa zadevna onesnaževala.
3. Za območja in strnjena naselja, kjer so ravni ozona v zunanjem zraku višje od dolgoročnih ciljev, vendar manjše od ciljnih vrednosti ali njim enake, države članice pripravijo in izvedejo stroškovno učinkovite ukrepe za dosego dolgoročnih ciljev. Navedeni ukrepi so skladni vsaj z vsemi načrti in programi iz odstavka 2.
Člen 17
Zahteve na območjih in v strnjenih naseljih, kadar koncentracije ozona dosežejo dolgoročne cilje
Če to omogočajo dejavniki, ki vključujejo lastnosti ozona, da se prenaša prek meja, in meteorološke pogoje, države članice na območjih in v strnjenih naseljih vzdržujejo navedene ravni pod dolgoročnimi cilji ter s sorazmernimi ukrepi ohranjajo najboljšo kakovost zunanjega zraka, ki je skladna s trajnostnim razvojem in visoko ravnijo varstva okolja in varovanja zdravja ljudi.
Člen 18
Ukrepi, zahtevani ob preseganju opozorilne in alarmne vrednosti
Kadar je presežen opozorilni prag, določen v Prilogi XII, ali kateri koli tam navedeni alarmni prag, države članice storijo vse potrebno, da javnost o tem obvestijo prek radia, televizije, časopisov ali spleta.
Države članice nemudoma začasno predložijo Komisiji podatke o zabeleženih ravneh in trajanju obdobij, v katerih je bil presežen alarmni prag ali opozorilni prag.
Člen 19
Emisije iz naravnih virov
1. Države članice lahko določijo območja ali strnjena naselja, kjer je mogoče preseganja mejnih vrednosti ali ciljnih vrednosti za določeno onesnaževalo pripisati naravnim virom.
Države članice pošljejo Komisiji sezname vseh takšnih območij ali strnjenih naselij, skupaj s podatki o koncentracijah in virih ter dokazi, da je mogoče preseganja pripisati naravnim virom.
2. Kadar je Komisija obveščena o preseganju, ki ga povzročajo naravni viri, v skladu z odstavkom 1, se navedeno preseganje ne šteje za preseganje za namen te direktive.
Člen 20
Odlog rokov za dosego skladnosti in oprostitev obveznosti uporabe nekaterih mejnih vrednosti
1. Kadar na določenem območju ali v strnjenem naselju ni mogoče doseči skladnosti z mejnimi vrednostmi za dušikov dioksid ali benzen , PM10 ali pa ciljno vrednostjo za PM2,5 v rokih iz Priloge XI ali oddelka C Priloge XIV, lahko država članica za zadevno območje ali strnjeno naselje navedene roke odloži za največ štiri leta od začetka veljavnosti te direktive , če država članica pokaže, da so bili na nacionalni, regionalni in lokalni ravni sprejeti vsi potrebni ukrepi za upoštevanje zgoraj navedenih rokov. Za območje ali strnjeno naselje se v skladu s členom 21 pripravi načrt ali program, s katerim se pokaže, kakšni ukrepi bodo sprejeti, da bi se v novem roku mejne ali ciljne vrednosti dosegle.
2. Kadar zaradi disperzijskih značilnosti glede na določeno mesto, neugodnih podnebnih pogojev ali deleža onesnaževal, ki se prenašajo prek meja, na določenem območju ali strnjenem naselju ni mogoče doseči skladnosti z mejnimi vrednostmi za žveplov dioksid, ogljikov monoksid in svinec, kakor so določene v Prilogi XI, so države članice oproščene obveznosti uporabe navedenih mejnih vrednosti najpozneje do 31. decembra 2009, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1.
3. Države članice lahko preložijo roke za mejne vrednosti za PM10 in za ciljno vrednost za PM2,5 kakor je navedeno v odstavku 1, za dodatno obdobje največ dveh let za določeno območje ali strnjeno naselje, kadar načrt ali program iz odstavka 1 pokaže, da mejnih ali ciljnih vrednosti ni mogoče doseči, če država članica dokaže, da so bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi se zgoraj navedeni roki dosegli, vključno z izvajanjem direktiv iz točke 10 Priloge XV v rokih, določenih v teh pravnih aktih. Spremenjen načrt ali program po preteku zgoraj navedenih rokov pojasni vzroke za zamude in navede, kakšni ukrepi bodo sprejeti, da bi se v novem roku mejne ali ciljne vrednosti dosegle.
4. Kadar država članica uporabi odstavek 1, 2 ali 3 , zagotovi, da mejna ali ciljna vrednost za vsako onesnaževalo ni presežena za več kot najvišje sprejemljivo preseganje, določeno za vsako od zadevnih onesnaževal v Prilogi XI ali Prilogi XIV.
5. Države članice nemudoma uradno obvestijo Komisijo in vse druge države članice , kadar po njihovem mnenju zanje velja odstavek 1, 2 ali 3 , ter pošljejo načrte ali programe iz odstavka 1, vključno z vsemi ustreznimi podatki, ki so potrebni Komisiji, da presodi, ali so ustrezni pogoji izpolnjeni. Pri ocenjevanju, ali so bili postavljeni pogoji izpolnjeni, bo posebna pozornost namenjena temu, kateri ukrepi so bili sprejeti v pomoč državam članicam pri doseganju ustreznih ciljnih in mejnih vrednosti.
Kadar Komisija temu ne nasprotuje v roku šestih mesecev po prejemu navedenega uradnega obvestila, se šteje, da so ustrezni pogoji za uporabo odstavka 1, 2 ali 3 izpolnjeni.
Kadar Komisija temu nasprotuje, lahko od držav članic zahteva, da prilagodijo ali predložijo nove načrte ali programe.
Poglavje IV
Načrti in programi
Člen 21
Načrti ali programi za kakovost zraka
1. Kadar na določenih območjih ali v strnjenih naseljih ravni onesnaževal v zunanjem zraku presežejo katero koli mejno vrednost ali ciljno vrednost ter katero koli sprejemljivo preseganje, ki velja za posamični primer, države članice zagotovijo, da se pripravijo načrti ali programi za navedena območja ali strnjena naselja, da bi bila dosežena s tem povezana mejna ali ciljna vrednost iz prilog XI in XIV.
Navedeni načrti ali programi vključujejo vsaj podatke, opredeljene v Prilogi XV.
Načrti in programi lahko vključujejo ukrepe v skladu s členom 22.
Načrti in programi iz prvega pododstavka se oblikujejo pod pogojem, da, ko gre za industrijske obrate s področja Direktive 96/61/ES, ki uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije iz točke 11 člena 2 navedene direktive, ti načrti ne vključujejo zahtev, ki presegajo uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij. Vsi načrti in programi skupaj se posredujejo Komisiji v ustrezni elektronski obliki do datuma, določenega v skladu s členom 26(2).
2. Države članice zagotovijo, kolikor je izvedljivo, skladnost z drugimi načrti, ki so zahtevani v Direktivi 2001/80/ES, Direktivi 2001/81/ES ali Direktivi 2002/49/ES, da bi bili doseženi ustrezni okoljski cilji.
3. Načrti ali programi iz odstavka 1 niso predmet presoje iz Direktive 2001/42/ES.
Člen 22
Kratkoročni akcijski načrti
1. Kadar obstaja na določenem območju ali v strnjenem naselju tveganje, da bi raven onesnaževal v zunanjem zraku presegla eno mejno vrednost, ciljno vrednost, alarmni prag ali več iz prilog VII, XI, XII in XIV, države članice pripravijo, kadar se to zdi ustrezno, akcijske načrte, v katerih navedejo ukrepe, ki jih je treba izvesti kratkoročno, da bi se zmanjšalo navedeno tveganje in omejilo trajanje takega stanja.
Vendar države članice pripravijo le kratkoročni akcijski načrt, če po njihovem mnenju obstaja glede na nacionalne zemljepisne, meteorološke in gospodarske pogoje znatna možnost za zmanjšanje tveganja, trajanja ali resnosti takega preseganja. Države članice pri pripravi takega kratkoročnega akcijskega načrta upoštevajo Odločbo 2004/279/ES.
2. V kratkoročnih akcijskih načrtih iz odstavka 1 so lahko, odvisno od posameznega primera, predvideni tudi dokazano kratkoročno učinkoviti ukrepi za nadzor in po potrebi za začasno ustavitev dejavnosti, ki so nedvomno odgovorne za povečanje tveganja, da bi bile presežene mejne vrednosti ali ciljne vrednosti ali alarmni prag. Pri tem se smiselno uporablja drugi pododstavek člena 21(1).
3. Države članice dajo na voljo javnosti in ustreznim organizacijam tako rezultate svojih raziskav glede izvedljivosti in vsebine posebnih kratkoročnih akcijskih načrtov kakor tudi informacije o izvajanju teh načrtov. Ustrezne organizacije naj bi zajemale okoljske organizacije, potrošniške organizacije, organizacije, ki zastopajo interese občutljivih skupin prebivalstva, druge ustrezne organe zdravstvenega varstva in ustrezna industrijska združenja.
4. Od ... (20) Komisija redno objavlja primere najboljše prakse za oblikovanje kratkoročnih akcijskih načrtov.
Člen 23
Onesnaževanje zraka prek meja
1. Kadar je zaradi znatnega prenosa onesnaževal ali njihovih predhodnih sestavin prek meja presežen alarmni prag, mejna vrednost ali ciljna vrednost in ustrezno sprejemljivo preseganje ali dolgoročni cilj, takrat zadevne države članice sodelujejo in, kadar je to ustrezno, organizirajo skupne dejavnosti, kakor je priprava skupnih ali usklajenih načrtov ali programov v skladu s členom 21, da bi lahko taka preseganja odstranili z uporabo ustreznih, vendar sorazmernih ukrepov.
2. Komisija je pozvana, da prisostvuje in pomaga pri vsakršnem sodelovanju iz odstavka 1. Kadar je to primerno, Komisija ob upoštevanju poročil, oblikovanih na podlagi člena 9 Direktive 2001/81/ES, prouči, ali je treba sprejeti nadaljnje ukrepe na ravni Skupnosti za zmanjšanje emisij predhodnih sestavin, ki povzročajo onesnaževanje prek meja.
3. Kadar je to ustrezno glede na člen 22, države članice pripravijo in izvedejo skupne kratkoročne akcijske načrte, ki zajemajo sosednja območja v drugih državah članicah. Države članice zagotovijo, da sosednja območja v drugih državah članicah, ki so pripravila kratkoročne akcijske načrte, dobijo vse ustrezne podatke.
4. Kadar je presežen opozorilni ali alarmni prag na območjih ali v strnjenih naseljih blizu državne meje, se podatki čim prej zagotovijo pristojnim organom v zadevnih sosednjih državah članicah. Navedeni podatki so dostopni javnosti.
5. Pri sestavljanju načrtov ali programov iz odstavkov 1 in 3 in pri obveščanju javnosti v skladu z odstavkom 4 si države članice, kadar je to ustrezno, prizadevajo za sodelovanje s tretjimi državami in zlasti z državami kandidatkami.
Poglavje V
Obveščanje in poročanje
Člen 24
Obveščanje javnosti
1. Države članice zagotovijo, da so javnost in ustrezne organizacije, kakor so okoljske organizacije, potrošniške organizacije, organizacije, ki zastopajo interese občutljivih skupin prebivalstva, druge ustrezne organe zdravstvenega varstva in ustrezna industrijska združenja , ustrezno in pravočasno obveščeni o:
|
a) |
kakovosti zunanjega zraka v skladu s členom XVI; |
|
b) |
odločitvi o odlogu iz člena 20(1) in (3); |
|
c) |
vsaki izjemi na podlagi člena 20(2); |
|
d) |
načrtih ali programih, predvidenih v členih 16(2), 20(1) in 21. |
Podatki so brezplačno dosegljivi prek lahko dostopnih medijev, vključno prek spleta, ali prek katerega koli drugega telekomunikacijskega sredstva in upoštevajo določbe iz Direktive 2006/.../ES [o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE)].
2. Država članica javnosti omogoči dostop do letnih poročil za vsa onesnaževala, ki jih ureja ta direktiva.
Navedena poročila morajo povzeti ravni, ki presegajo mejne vrednosti, ciljne vrednosti, dolgoročne cilje, opozorilne prage in alarmne prage za ustrezen čas povprečenja. Te informacije je treba združiti s povzetkom ocene posledic teh preseganj. Kadar je to ustrezno, lahko poročila vključujejo dodatne informacije in ocene o varstvu gozdov, kakor tudi podatke o drugih onesnaževalih, za katera so določbe o spremljanju navedene v tej direktivi, kot so med drugim nekatere predhodne sestavine ozona, ki niso urejene s predpisi, kakor so navedene v oddelku B Priloge X.
Člen 25
Zagotavljanje informacij in poročanje
Države članice zagotovijo, da so podatki o kakovosti zunanjega zraka, dostopni Komisiji.
Člen 26
Spremembe in izvedbeni ukrepi
1. V skladu s postopkom iz člena 27(3) Komisija po potrebi spremeni priloge I do VI, priloge VIII do X in Prilogo XV.
Vendar spremembe ne smejo imeti za posledico neposredno ali posredno spremembo:
|
a) |
mejnih vrednosti, zahtev po zmanjšanju izpostavljenosti, kritičnih vrednosti, opozorilnih ali alarmnih pragov niti dolgoročnih ciljev, navedenih v prilogah VII in XI do XIV ali |
|
b) |
datumov za dosego skladnosti s katerim koli parametrom, navedenim v točki (a). |
2. V skladu s postopkom iz člena 27(3) Komisija določi podatke, ki jih morajo države članice zagotoviti v skladu s členom 25.
Komisija tudi določi načine za racionalizacijo metode poročanja takih podatkov ter vzajemne izmenjave informacij in podatkov iz mrež in posameznih postaj za merjenje onesnaženosti zunanjega zraka v državah članicah v skladu s postopkom iz člena 27(2).
3. Komisija pripravi smernice za sporazume o postavitvi skupnih merilnih postaj iz člena 6(5).
4. Komisija objavi navodila glede dokaza enakovrednosti iz oddelka B Priloge VI.
Poglavje VI
Odbor, prehodne in končne določbe
Člen 27
Odbor
1. Komisiji pomaga odbor, ki se imenuje „Odbor za kakovost zunanjega zraka“, v nadaljnjem besedilu „Odbor“.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Obdobje po členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES traja tri mesece.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5a(1) do (4) in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Člen 28
Kazni
Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi njihovo izvajanje. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Člen 29
Razveljavitev in prehodne določbe
1. Direktive 96/62/ES, 1999/30/ES, 2000/69/ES in 2002/3/ES se razveljavijo z datumom, navedenim v členu 32(1) te direktive, ne da bi to vplivalo na obveznosti držav članic glede rokov za prenos ali uporabo navedenih direktiv.
Vendar ostajajo veljavni naslednji členi:
|
a) |
člen 5 Direktive 96/62/ES do 31. decembra 2010; |
|
b) |
člen 11(1) Direktive 96/62/ES ter člena 10(1) in 10(2) Direktive 2002/3/ES do začetka veljavnosti izvedbenih ukrepov iz člena 26(2) te direktive; |
|
c) |
člen 9(3) in (4) Direktive 1999/30/ES do 31. decembra 2009. |
2. Sklicevanje na razveljavljene direktive se šteje za sklicevanje na to direktivo in se razume v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi XVIII.
3. Odločba 97/101/ES se razveljavi z začetkom veljavnosti izvedbenih ukrepov iz člena 26(2) te direktive.
Člen 30
Pregled
Komisija v obdobju petih let po začetku veljavnosti te direktive pregleda določbe, ki so povezane s PM2,5 in PM10, pri čemer upošteva najnovejša znanstvena spoznanja. Zlasti Komisija predlaga podroben pristop za določitev zakonsko obvezujočih obveznosti glede zmanjšanja izpostavljenosti, ki upoštevajo razmere glede kakovosti zraka in možnosti za zmanjšanje v državah članicah. V okviru pregleda Komisija preveri, ali je v zvezi s PM10 dovolj, da se še naprej določajo mejne vrednosti, ali je treba te zamenjati z mejnimi vrednostmi za PM2,5 .
Člen 31
Ukrepi Skupnosti za zmanjšanje emisij pri viru
Če potrebni ukrepi Skupnosti za zmanjšanje emisij pri viru, navedeni v Prilogi XVII, ne bodo začeli veljati do 1. januarja 2010, se državi članici dovoli obdobje odstopanja za dve leti za PM2,5 in PM10 od 1. januarja 2010 naprej, če je sprejela potrebne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka. Celotno obdobje odstopanja ne presega rokov iz člena 20(1) in (3).
Člen 32
Prenos
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do ... (21) . Države članice Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih določb in korelacijsko tabelo med navedenimi določbami in to direktivo.
Ko države članice sprejmejo navedene določbe, morajo te vsebovati sklic na to direktivo ali pa morajo biti ob njihovi uradni objavi opremljene s takim sklicem. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice predložijo Komisiji besedilo glavnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga zajema ta direktiva.
Člen 33
Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
Člen 34
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V ..., ...
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 195, 18.8.2006, str. 84 .
(2) UL C 206, 29.8.2006, str. 1 .
(3) Stališče Evropskega Parlamenta z dne 26. septembra 2006.
(4) UL L 242, 10.9.2002, str. 1.
(5) UL L 296, 21.11.1996, str. 55. Direktiva kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
(6) UL L 163, 29.6.1999, str. 41. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo Komisije 2001/744/ES (UL L 278, 23.10.2001, str. 35).
(7) UL L 313, 13.12.2000, str. 12.
(8) UL L 67, 9.3.2002, str. 14.
(9) UL L 35, 5.2.1997, str. 14. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo Komisije 2001/752/ES (UL L 282, 26.10.2001, str. 69).
(10) UL L 23, 26.1.2005, str. 3.
(11) UL L 171, 27.6.1981, str. 11.
(12) UL L 309, 27.11.2001, str. 22. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu 2003.
(13) UL L 309, 27.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.
(14) UL L 189, 18.7.2002, str. 12.
(15) UL L 87, 25.3.2004, str. 50.
(16) UL L 197, 21.7.2001, str. 30.
(17) UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).
(18) UL L ....
(19) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
(20) Dvanajst mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
(21) Dvanajst mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
PRILOGA I
CILJI KAKOVOSTI PODATKOV
A. CILJI KAKOVOSTI PODATKOV ZA OCENJEVANJE KAKOVOSTI ZRAKA
|
|
Žveplov dioksid, dušikov dioksid in oksidi dušika ter ogljikov monoksid |
Benzen |
Trdni delci (PM10/PM2,5) in svinec |
Ozon ter z njim povezana NO in NO2 |
||
|
Meritve na stalnem merilnem mestu (1) |
|
|
|
|
||
|
negotovost pri meritvah |
15 % |
25 % |
25 % |
15 % |
||
|
najmanjša zajetost merjenih podatkov |
90 % |
90 % |
90 % |
90% poleti 75 % pozimi |
||
|
najmanjša časovna pokritost: |
|
|
|
|
||
|
|
35 % (2) |
|
|
||
|
— industrijski predeli |
|
90 % |
|
|
||
|
Indikativne meritve |
|
|
|
|
||
|
negotovost pri meritvah |
25 % |
30 % |
50 % |
30% |
||
|
najmanjša zajetost merjenih podatkov |
90 % |
90 % |
90 % |
90% |
||
|
najmanjša časovna pokritost |
14 % (3) |
14 % (4) |
14 % (3) |
>10 % poleti |
||
|
Negotovost pri modeliranju: |
|
|
|
|
||
|
urni podatki |
50 % |
— |
|
|
||
|
osemurna povprečja |
50 % |
|
|
|
||
|
dnevna povprečja |
50 % |
— |
še ni opredeljeno |
50% |
||
|
letna povprečja |
30 % |
50 % |
50 % |
50% |
||
|
Objektivna ocena Negotovost pri meritvah |
75 % |
100 % |
100% |
75 % |
Negotovost (izražena s 95-odstotno stopnjo zaupanja) pri metodah ocenjevanja bo ovrednotena v skladu z načeli navodil CEN o izražanju negotovosti meritev (ENV 13005-1999), z metodologijo ISO 5725:1994 in navodili iz poročila CEN „Kakovost zraka - Pristop k negotovosti ocene za referenčne merilne metode za zunanji zrak“ (CR 14377:2002E). Odstotki negotovosti v zgornji tabeli so navedeni za povprečje posameznih meritev v času, za katerega je določena mejna vrednost, za 95-odstotni interval zaupanja. Negotovost pri meritvah na stalnem merilnem mestu se šteje, kakor da se uporablja v okviru ustrezne mejne vrednosti.
Negotovost pri modeliranju in pri objektivni oceni se določi kot največji odklon izmerjenih in izračunanih ravni koncentracij v času, za katerega je določena mejna vrednost, ne da bi se upoštevala časovna razporeditev dogodkov.
Zahteve za najmanjšo zajetost podatkov in časovno pokritost ne vključujejo izgub podatkov zaradi rednega umerjanja ali običajnega vzdrževanja inštrumentov.
B. REZULTATI OCENJEVANJA KAKOVOSTI ZRAKA
Za območja ali strnjena naselja, za katera se za ocenjevanje kakovosti zraka uporabljajo drugi viri, ki dopolnjujejo meritve, ali pa so ti drugi viri edini način ocenjevanja, se zberejo naslednje informacije:
|
— |
opis opravljenega ocenjevanja; |
|
— |
uporabljene posebne metode s sklicevanjem na opise metod; |
|
— |
viri podatkov in informacij; |
|
— |
opis rezultatov, skupaj z negotovostmi, in zlasti obseg katerega koli področja ali, če je to pomembno, dolžino ceste na območju ali v strnjenem naselju, nad katero koncentracije presegajo katero koli mejno vrednost, ciljno vrednost ali dolgoročni cilj in sprejemljivo preseganje, kadar se uporablja, ter katerega koli območja na katerem koncentracije presegajo zgornji ocenjevalni prag ali spodnji ocenjevalni prag; |
|
— |
prebivalstvo, ki je lahko izpostavljeno ravnem, ki presegajo katerokoli mejno vrednost. |
C. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PRI OCENJEVANJU KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA: POTRDITEV PODATKOV
|
1. |
Za zagotovitev natančnosti meritev in skladnosti s cilji kakovosti podatkov, določenih v oddelku A te priloge, ustrezni pristojni organi in telesa, imenovani v členu 3 zagotovijo:
|
|
2. |
Šteje se, da so vsi poslani podatki veljavni. |
(1) Države članice lahko uporabijo naključne meritve namesto neprekinjenih meritev za benzen in trdne delce, če lahko Komisiji dokažejo, da je negotovost pri meritvah, vključno z negotovostjo pri meritvah zaradi naključnega vzorčenja, 25-odstotno izpolnjuje cilj kakovosti in je časovna pokritost še vedno večja od najmanjše časovne pokritosti za indikativne meritve. Naključno vzorčenje mora biti enakomerno porazdeljeno vse leto, da ne pride do nesimetričnosti rezultatov. Negotovost zaradi naključnega vzorčenja se lahko določi s postopkom, določenim v ISO 11222 (2002) „Kakovost zraka - Določitev negotovosti pri časovnem povprečju meritev kakovosti zraka“. Kadar se naključne meritve uporabijo za oceno števila preseganj (N[ocena]) trdnih delcev PM10 dnevnih mejnih vrednosti, bi bilo treba uporabiti naslednji popravek: N[ocena] = N[meritev] x 365 dni / število merjenih dni.
(2) Porazdeljeno prek vsega leta, da so reprezentativni za različne podnebne in prometne pogoje.
(3) Ena naključna meritev tedensko, enakomerno porazdeljena prek vsega leta ali 8 enakomerno porazdeljenih tednov prek vsega leta.
(4) Ena dnevna naključna meritev na teden, porazdeljena prek vsega leta ali 8 enakomerno porazdeljenih tednov prek vsega leta.
PRILOGA II
DOLOČITEV ZAHTEV ZA OCENJEVANJE KONCENTRACIJ ŽVEPLOVEGA DIOKSIDA, DUŠIKOVEGA DIOKSIDA IN DUŠIKOVIH OKSIDOV, TRDNIH DELCEV (PM10 IN PM2,5), SVINCA, OGLJIKOVEGA MONOKSIDA TER BENZENA V ZUNANJEM ZRAKU ZNOTRAJ OBMOČJA ALI V STRNJENEGA NASELJA
A. ZGORNJI IN SPODNJI OCENJEVALNI PRAG
Uporabljala se bosta naslednji zgornji ocenjevalni prag in spodnji ocenjevalni prag:
|
(a) |
Žveplov dioksid
|
|
(b) |
Dušikov dioksid in dušikovi oksidi
|
|
(c) |
Trdni delci (PM10 /PM2,5)
|
|
(d) |
Svinec
|
|
(e) |
Benzen
|
|
(f) |
Ogljikov monoksid
|
B. DOLOČITEV PRESEGANJA ZGORNJEGA IN SPODNJEGA OCENJEVALNEGA PRAGA
Preseganja zgornjega in spodnjega ocenjevalnega praga je treba določiti na podlagi koncentracij v preteklih petih letih, kadar je na voljo dovolj podatkov. Šteje se, da je ocenjevalni prag presežen, kadar je bil presežen vsaj v treh posameznih letih iz obdobja preteklih petih let.
Kadar so na voljo podatki iz obdobja, krajšega od petih let, lahko države članice združijo kratkotrajne merilne kampanje v enem letu in na mestih, ki so verjetno značilna za najvišje ravni onesnaženosti, z rezultati, pridobljenimi na podlagi podatkov iz popisov emisij in modeliranja, za določitev preseganja zgornjega in spodnjega ocenjevalnega praga.
PRILOGA III
POSTAVITEV MEST VZORČENJA ZA MERJENJE ŽVEPLOVEGA DIOKSIDA, DUŠIKOVEGA DIOKSIDA IN DUŠIKOVIH OKSIDOV, TRDNIH DELCEV (PM10 IN PM2,5), SVINCA, OGLJIKOVEGA MONOKSIDA TER BENZENA V ZUNANJEM ZRAKU
Za meritve na stalnem merilnem mestu se uporablja:
A. UMESTITEV NA MAKRORAVNI
(a) Varovanje zdravja ljudi
|
1. |
Mesta vzorčenja, katerih namen je varovanje zdravja ljudi, se umestijo, tako da:
|
|
2. |
Mesta vzorčenja so na splošno umeščena tako, da se zelo majhna mikrookolja ne merijo v njihovi neposredni bližini, kar pomeni, da mora biti mesto vzorčenja umeščeno tako, da je vzorčeni zrak reprezentativen za kakovost zraka okoliškega območja, ki ni manjše od 200m2 na prometnih mestih, in ki meri vsaj 250 m x 250 m v industrijskih predelih, kadar je to izvedljivo. |
|
3. |
Mesta v neizpostavljenem mestnem okolju so postavljena tako, da na njihovo raven onesnaženosti vpliva celoten delež onesnaževal iz vseh virov na tisti strani postaje, ki je obrnjena proti vetru. Za določitev ravni onesnaženosti ne bi smel prevladati samo en vir, razen če so take razmere tipične za večje mestno območje. Navedena mesta vzorčenja so običajno reprezentativna za nekaj kvadratnih kilometrov. |
|
4. |
Kadar je cilj oceniti ravni na neizpostavljenih mestih, na mesto vzorčenja ne smejo vplivati strnjena naselja ali industrijski predeli v njegovi bližini, to so predeli, ki so manj oddaljena kot nekaj kilometrov. |
|
5. |
Kadar je treba oceniti deleže iz industrijskih virov mora biti vsaj eno mesto vzorčenja postavljeno na vetrno stran glede na položaj vira na najbližjem stanovanjskem območju. Kadar koncentracija na neizpostavljenih mestih ni poznana, je treba postaviti dodatno mesto vzorčenja v glavni smeri vetra. |
|
6. |
Mesta vzorčenja so, kadar je to mogoče, reprezentativna tudi za podobna mesta, ki niso v njihovi neposredni bližini. |
|
7. |
Upošteva se, da je treba mesta vzorčenja postaviti na otokih, kadar je to potrebno za varovanje zdravja ljudi. |
(b) Ocena skladnosti z mejnimi vrednostmi za varovanje zdravja ljudi
Države članice zagotovijo, da nikjer na njihovem ozemlju vrednosti žveplovega dioksida, PM10, svinca in ogljikovega monoksida v zraku ne presežejo mejnih vrednosti iz Priloge XI.
Skladnost z mejnimi vrednostmi se na naslednjih mestih ne ocenjuje:
|
— |
na vseh mestih, kjer v skladu z merili iz te priloge niso postavljena mesta vzorčenja za onesnaževala, za katera priloga velja; |
|
— |
na območjih, do katerih javnost nima dostopa ali so nenaseljena ali niso trajno naseljena; |
|
— |
na proizvodnih območjih ali v industrijskih obratih, za katere veljajo vse ustrezne določbe glede zdravja in varnosti na delovnem mestu ter do katerih javnost nima dostopa; |
|
— |
na cestah, prometnih otokih ter zelenih pasovih na hitrih cestah in avtocestah; |
|
— |
na območjih, kjer splošna javnost ni neposredno ali posredno izpostavljena v pomembnem obdobju. |
(c) Varstvo rastlin
Mesta vzorčenja, usmerjena na varstvo rastlin, so oddaljena več kot 20 km od strnjenih naselij ali več kot 5 km od drugih poseljenih območij, industrijskih objektov ali avtocest, kar pomeni, da mora biti mesto vzorčenja postavljeno tako, da je vzorčeni zrak reprezentativen za kakovost zraka okoliškega območja, katerega površina je vsaj 1000 km2. Država članica lahko ob upoštevanju zemljepisnih pogojev zagotovi, da se mesto vzorčenja postavi na manjši razdalji ali da je reprezentativno za kakovost zraka na ožjem območju.
Upošteva se tudi potreba po ocenjevanju kakovosti zraka na otokih.
B. UMESTITEV NA MIKRORAVNI
Kadar je izvedljivo, se uporablja:
|
— |
pretok okrog sonde za vzorčenje na dovodu je nemoten (prost v loku najmanj 270°), tako da nobena ovira ne vpliva na pretok zraka v bližini vzorčevalnika (ki mora navadno biti od zgradb, balkonov, dreves in drugih ovir na razdalji, ki je vsaj dvakrat tolikšna kot je višina ovire, ki sega nad vzorčevalnik) vsaj 0,5 m od najbližje stavbe, kadar mesta vzorčenja kažejo kakovost zraka ob gradbeni črti); |
|
— |
na splošno je mesto vzorčenja na dovodu na višini med 1,5 m (območje dihanja) in 4 m nad tlemi. V nekaterih okoliščinah so lahko potrebna višja mesta (do 8 m). Umestitev na višje mesto je lahko primerna tudi, kadar je postaja reprezentativna za širše območje; |
|
— |
sonda na dovodu ni nameščena v neposredni bližini virov, da ne pride do neposrednega zajema emisij, ki ne bi bile premešane z zunanjim zrakom; |
|
— |
izpuh vzorčevalnika se namesti tako, da ne pride do ponovnega kroženja izpušnega zraka skozi dovod v vzorčevalnik; |
|
— |
vzorčevalniki za vsa onesnaževala na mestih, izpostavljenih prometu, so nameščeni vsaj 25 m od roba večjih križišč in največ 10 m od cestnega robnika. |
Upoštevajo se lahko tudi naslednji dejavniki:
|
— |
moteči viri; |
|
— |
varnost; |
|
— |
dostop; |
|
— |
razpoložljivost električnega toka in telefonskega omrežja; |
|
— |
vidnost mesta vzorčenja glede na okolico; |
|
— |
varnost javnosti in izvajalcev; |
|
— |
zaželenost skupne umestitve mest vzorčenja za različna onesnaževala; |
|
— |
zahteve prostorskega načrtovanja. |
C. Dokumentiranje in pregled izbire mesta vzorčenja
Postopki izbire mest vzorčenja so v fazi razvrščanja v celoti dokumentirani s sredstvi, kakor so orientacijske fotografije okoliškega področja in podrobni zemljevid. Mesta se v rednih časovnih presledkih pregledujejo in ponovno dokumentirajo za zagotovitev, da izbirna merila ostanejo ves čas veljavna.
PRILOGA IV
MERITVE NA NEIZPOSTAVLJNIH MESTIH NE GLEDE NA KONCENTRACIJO
A. CILJI
Glavni cilji takih meritev so zagotoviti, da so na voljo ustrezne informacije o ravneh v neizpostavljenem okolju. Te informacije so bistvene za presojo povečanih ravni na bolj onesnaženih območjih (kakor so neizpostavljeno mestno okolje, mesta, povezana z industrijo, mesta, povezana s prometom), za oceno možnega povečanja onesnaženosti zaradi prenosa onesnaževal zraka na velike razdalje in za podporo analize porazdelitve virov. To je bistvenega pomena za razumevanje posebnih onesnaževal, kakor so trdni delci. Nadalje so te informacije o neizpostavljenem okolju bistvene za večjo uporabo modeliranja tudi na mestnih območjih.
B. SNOVI
Meritev trdnih delcev PM2,5 mora vključiti vsaj masno koncentracijo in ustrezne spojine za označitev njene kemijske sestave. Vključene morajo biti vsaj spodaj navedene kemijske vrste.
|
SO4 2- |
Na+ |
NH4 + |
Ca2+ |
elementarni ogljik (EC) |
|
NO3 - |
K+ |
Cl- |
Mg2+ |
organski ogljik (OC) |
C. UMESTITEV MERILNIH MEST
Meritve je treba izvajati zlasti na neizpostavljenih podeželskih območjih v skladu z deli A, B, in C Priloge III.
PRILOGA V
MERILA ZA DOLOČITEV NAJMANJŠEGA ŠTEVILA MEST VZORČENJA ZA MERITVE NA STALNEM MERILNEM MESTU GLEDE KONCENTRACIJ ŽVEPLOVEGA DIOKSIDA, DUŠIKOVEGA DIOKSIDA IN DUŠIKOVIH OKSIDOV, TRDNIH DELCEV (PM10, PM2,5), SVINCA, OGLJIKOVEGA MONOKSIDA TER BENZENA V ZUNANJEM ZRAKU
A. NAJMANJŠE ŠTEVILO MEST VZORČENJA ZA MERITVE NA STALNEM MERILNEM MESTU ZA OCENO SKLADNOSTI Z MEJNIMI VREDNOSTMI ALI CILJNIMI VREDNOSTMI ZA VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI IN ALARMNIMI VREDNOSTMI NA OBMOČJIH IN V STRNJENIH NASELJIH, PRI KATERIH JE MERITEV NA STALNEM MERILNEM MESTU EDINI VIR INFORMACIJ
(a) Razpršeni viri
|
Prebivalstvo strnjenega naselja ali območja (izraženo v tisočih) |
Kadar koncentracije presegajo zgornji ocenjevalni prag (1) |
Kadar so najvišje koncentracije med zgornjim in spodnjim ocenjevalnim pragom |
||
|
Onesnaževala, ki niso PM2,5 |
PM2,5 |
Onesnaževala, ki niso PM2,5 |
PM2,5 |
|
|
0-249 |
1 |
1 |
1 |
1 |
|
250-499 |
2 |
1 |
1 |
1 |
|
500-749 |
2 |
1 |
1 |
1 |
|
750-999 |
3 |
1 |
1 |
1 |
|
1 000-1 499 |
4 |
2 |
2 |
1 |
|
1 500-1 999 |
5 |
2 |
2 |
1 |
|
2 000-2 749 |
6 |
3 |
3 |
1 |
|
2 750-3 749 |
7 |
3 |
3 |
1 |
|
3 750-4 749 |
8 |
4 |
4 |
2 |
|
4 750-5 999 |
9 |
4 |
4 |
2 |
|
≥ 6 000 |
10 |
5 |
5 |
2 |
(b) Točkovni viri
Za ocenjevanje onesnaženosti v bližini točkovnih virov se število mest vzorčenja za meritev na stalnem merilnem mestu izračuna tako, da se upoštevajo gostota emisij, verjetni vzorci razporeditve onesnaženosti zunanjega zraka in možna izpostavljenost prebivalstva.
B. NAJMANJŠE ŠTEVILO MEST VZORČENJA ZA MERITEV NA STALNEM MERILNEM MESTU ZA OCENO SKLADNOSTI S CILJEM ZMANJŠANJA IZPOSTAVLJENOSTI PM2,5 ZARADI VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI
V ta namen se uporablja eno mesto vzorčenja na milijon prebivalcev za strnjena naselja in dodatne mestne aglomeracije z več kot 100 000 prebivalci. Navedena mesta vzorčenja lahko sovpadajo z mesti vzorčenja iz oddelka A.
C. Najmanjše število mest vzorčenja za meritve na stalnem merilnem mestu za oceno skladnosti s kritičnimi vrednostmi za varstvo rastlin na območjih, ki niso strnjena naselja
|
Kadar najvišje koncentracije presegajo zgornji ocenjevalni prag |
Kadar so najvišje koncentracije med zgornjim in spodnjim ocenjevalnim pragom |
|
1 postaja na vsakih 20 000 km2 |
1 postaja na vsakih 40 000 km2 |
Na območjih otokov se število mest vzorčenja za meritve na stalnem merilnem mestu izračuna tako, da se upoštevata verjetni vzorec razporeditve onesnaženosti zunanjega zraka in možna izpostavljenost rastlin.
(1) Zadušikov dioksid, trdne delce, ogljikov monoksid in benzen: za vključitev vsaj ene postaje za spremljanje v neizpostavljenem mestnem okolju in ene postaje za mesta, izpostavljena prometu, pod pogojem, da to ne poveča števila mest vzorčenja. Skupno število postaj za meritve v neizpostavljenem mestnem okolju in skupno število postaj za mesta, izpostavljena prometu, v državi članici se ne razlikujejo za več kakor faktor 2.
PRILOGA VI
REFERENČNE METODE ZA OCENJEVANJE KONCENTRACIJ ŽVEPLOVEGA DIOKSIDA, DUŠIKOVEGA DIOKSIDA IN DUŠIKOVIH OKSIDOV, TRDNIH DELCEV (PM10 IN PM2,5) SVINCA, OGLJIKOVEGA MONOKSIDA, BENZENA TER OZONA
A. REFERENČNE MERILNE METODE
1. Referenčna metoda za merjenje žveplovega dioksida
Referenčna metoda za merjenje žveplovega dioksida je tista, ki je opisana v EN 14212:2005 „Kakovost zunanjega zraka - Standardna metoda za meritev žveplovega dioksida z ultravijolično fluorescenčno svetlobo“.
2. Referenčna metoda za merjenje dušikovega dioksida in dušikovih oksidov
Referenčna metoda za merjenje dušikovega dioksida in dušikovih oksidov je tista, ki je opisana v EN 14211:2005 „Kakovost zunanjega zraka - Standardna metoda za meritev koncentracije dušikovega dioksida in dušikovega monoksida s kemoluminiscenco“.
3. Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje svinca
Referenčna metoda za vzorčenje svinca je tista, ki je opisana v oddelku A(4) te priloge. Referenčna metoda za merjenje svinca je tista, ki je opisana v EN 14902:2005 „Referenčna metoda za določitev Pb/Cd/As/Ni v zunanjem zraku“.
4. Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje trdnih delcev PM10
Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje trdnih delcev PM10 je tista, ki je opisana v EN 12341:1999 „Kakovost zraka - Določitev frakcije suspendiranih trdnih delcev PM10 - Referenčna metoda in terenski preskusni postopek za potrditev enakovrednosti merilnih metod“.
5. Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje trdnih delcev PM2,5
Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje PM2,5 je tista, ki je opisana v EN 14907:2005 „Standardna gravimetrična merilna metoda za določitev masne frakcije suspendiranih trdnih delcev PM2,5 v zunanjem zraku“.
6. Referenčna metoda za vzorčenje in merjenje benzena
Referenčna metoda za merjenje benzena je tista, ki je opisana v EN 14662:2005, delih 1, 2 in 3 „"Kakovost zunanjega zraka - Referenčna metoda za meritev koncentracij benzena.
7. Referenčna metoda za merjenje ogljikovega monoksida
Referenčna metoda za merjenje ogljikovega monoksida je tista, ki je opisana v EN 14626:2005 „Kakovost zunanjega zraka - Standardna metoda za meritev koncentracije ogljikovega monoksida z nedisperzivno infrardečo spektroskopijo“.
8. Referenčna metoda za merjene ozona
Referenčna metoda za merjenje ozona je tista, ki je opisana v EN 14625:2005 „Kakovost zunanjega zraka - Standardna metoda za meritev koncentracije ozona z ultravijolično fotometrijo“.
B. DOKAZ ENAKOVREDNOSTI
1. Država članica lahko uporabi katero koli drugo metodo, za katero lahko dokaže, da daje rezultate, ki so enakovredni rezultatom, pridobljenim s katero koli od metod, navedenih v točki A, ali, kadar gre za trdne delce, katero koli drugo metodo, za katero lahko zadevna država članica dokaže, da je skladno povezana z referenčno metodo. V takem primeru je treba rezultate, dosežene z navedeno metodo, popraviti, da se dobijo rezultati, enakovredni tistim, ki bi jih dobili z uporabo referenčne metode.
2. Komisija lahko od države članice zahteva, da pripravi in predloži poročilo o dokazu enakovrednosti v skladu z odstavkom 1.
3. Pri ocenjevanju sprejemljivosti poročila, navedenega v odstavku 2, se bo Komisija sklicevala na svoja navodila glede dokaza enakovrednosti (ki bodo objavljena). Kadar država članica uporablja začasne faktorje za približanje enakovrednosti, morajo biti ti potrjeni in/ali popravljeni glede na navodila Komisije.
4. Države članice morajo, kadar je to ustrezno, zagotoviti, da popravek velja tudi za nazaj, za prejšnje podatke merjenja, da se zagotovi boljša primerljivost podatkov.
C. Standardizacija
Za plinasta onesnaževala je treba prostornino standardizirati pri temperaturi 293 K in tlaku 101,3 kPa. Za trdne delce in snovi, ki jih je treba analizirati v trdnih delcih (npr. svinec), se obseg vzorčenja nanaša na pogoje v zunanjem zraku.
PRILOGA VII
CILJNE VREDNOSTI IN DOLGOROČNI CILJI ZA OZON
1. Opredelitve in merila
(a) Opredelitve
Vrednost AOT40 (izražena v (μg/m)•ure) pomeni vsoto razlik med urnimi koncentracijami, večjimi od 80 μg/m (= 40 delov na milijardo (ppb)), in 80 μg/m v danem času z upoštevanjem le enournih vrednosti, izmerjenih vsak dan med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem času (1).
(b) Merila
Naslednja merila se uporabljajo za preverjanje veljavnosti pri združevanju podatkov in izračunu statističnih parametrov:
|
Parametri |
Zahtevani delež veljavnih podatkov |
|
urne vrednosti |
75 % (npr. 45 minut) |
|
osemurne vrednosti |
75 % vrednosti (npr. 6 ur) |
|
največja dnevna osemurna srednja vrednost iz zaporednih 8 ur |
75 % drsečih osemurnih povprečij (npr. 18 osemurnih povprečij na dan) |
|
AOT40 |
90 % urnih vrednosti v obdobju, opredeljenim za izračun vrednosti AOT40 (2) |
|
letna srednja vrednost |
90 % urnih vrednosti poleti (od aprila do septembra) in 75 % pozimi (od januarja do marca, od oktobra do decembra), ločenih po posamičnih letnih časih |
|
število preseganj in najvišje vrednosti na mesec |
90 % najvišje dnevne osemurne srednje vrednosti (razpoložljivih 27 dnevnih vrednosti na mesec) 90 % urnih vrednosti med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem času |
|
število preseganj in najvišje vrednosti na leto |
pet od šestih mesecev v poletnem času (od aprila do septembra) |
2. Ciljne vrednosti
|
Cilj |
Čas povprečenja |
Ciljne vrednosti |
Datum, do katerega mora biti dosežena ciljna vrednost |
|
varovanje zdravja ljudi |
največja dnevna osemurna srednja vrednost (4) |
vrednost 120 μg/m3 ne sme biti presežena več kakor 25 dni v koledarskem letu triletnega povprečja (5) |
2010 |
|
varstvo rastlin |
od maja do julija |
vrednost AOT40 (izračunana iz urnih vrednosti) 18 000 μg/m3 · h v povprečju petih let (5) |
2010 |
3. Dolgoročni cilji
|
Cilj |
Čas povprečenja |
Ciljna vrednost |
Datum, do katerega mora biti dosežen dolgoročni cilj |
|
varovanje zdravja ljudi |
največja dnevna osemurna srednja vrednost v koledarskem letu |
120 μg/m3 |
- |
|
varstvo rastlin |
od maja do julija |
vrednot AOT40 (izračunana iz urnih vrednosti) 6 000 μg/m3 · h |
- |
(1) Ali po ustreznem času za najbolj obrobne regije.
|
(NB) |
Kadar niso na voljo vsi izmerjeni podatki, se uporabi naslednji faktor za izračun vrednosti AOT40:
|
(3) ki ještevilo ur v časovnem obdobju opredelitve AOT40, (npr. od 8.00 do 20.00 po srednjeevropskem času, od 1. maja do 31. julija vsako leto za varstvo rastlin in od 1. aprila do 30. septembra vsako leto za varstvo gozdov).
(4) Najvišja dnevna osemurna srednja vrednost koncentracije je izbrana na podlagi pregleda osemurnih drsečih povprečij, izračunanih iz urnih podatkov in posodobljenih vsako uro. Vsako tako izračunano osemurno povprečje pripada dnevu, v katerem se konča. Tako bo prvo računsko obdobje za kateri koli dan obdobje od 17.00 prejšnjega dne do 1.00 navedenega dne; zadnje računsko obdobje za katerikoli dan bo obdobje od 16.00 do 24.00 tistega dne.
(5) Če povprečja treh ali petih let ne morejo biti določena na podlagi popolnega in zaporednega niza letnih podatkov, bo najmanjša količina letnih podatkov, zahtevanih za preverjanje usklajenosti s ciljnimi vrednostmi:
|
— |
za ciljno vrednost za varovanje zdravja ljudi: veljavni podatki za eno leto; |
|
— |
za ciljno vrednost za varstvo rastlin: veljavni podatki za tri leta. |
PRILOGA VIII
MERILA ZA RAZVRŠČANJE IN POSTAVITEV MEST VZORČENJA ZA OCENJEVANJE KONCENTRACIJ OZONA
Za meritve na stalnem merilnem mestu se uporablja:
A. UMESTITEV NA MAKRORAVNI
|
Vrsta postaje |
Cilji meritve |
Reprezentativnost (1) |
Merila za umestitev na makro-ravni |
|
mestna |
Varovanje zdravja ljudi: oceniti izpostavljenost mestnih prebivalcev ozonu, tj. kadar sta gostota prebivalstva in koncentracija ozona razmeroma visoki ter reprezentativni za izpostavljenost celotnega prebivalstva |
nekaj km2 |
oddaljenost od vpliva lokalnih emisij, kakor so promet, bencinske črpalke itd.; prezračevana mesta, na katerih se dajo meriti dobro premešane ravni mesta, kakor so stanovanjska ali trgovska območja mest, parki (oddaljenost od dreves), večje ulice in trgi z malo prometa ali nič, nepokrite površine, značilne za izobraževalne, športne ali rekreacijske objekte |
|
primestna |
Varovanje zdravja ljudi in varstvo rastlin: oceniti izpostavljenost prebivalcev in rastlin na obrobju strnjenih naselij, kjer se pojavljajo najvišje ravni ozona, za katere je verjetno, da so jim prebivalci in rastline neposredno ali posredno izpostavljeni |
nekaj sto km2 |
določena oddaljenost od območja največjih emisij, stran od vetra in v glavni smeri/smereh pihanja vetra ob pogojih, ugodnih za nastajanje ozona: kadar so prebivalci, občutljive poljščine ali naravni ekosistemi ob zunanjem obrobju strnjenega naselja izpostavljeni visokim ravnem ozona; kadar je to primerno, nekatere primestne postaje, ki so tudi stran od območja največjih emisij v smeri pihanja vetra, da bi določili regionalne ravni ozona v neizpostavljenem okolju |
|
podeželska |
Varovanje zdravja ljudi in varstvo rastlin: oceniti izpostavljenost prebivalcev, poljščin in naravnih ekosistemov koncentracijam ozona na podregijski ravni |
podregijske ravni (nekaj km2) |
postaje se lahko postavijo v majhnih naseljih in/ali na območjih z naravnimi ekosistemi, gozdovi ali poljščinami; reprezentativne za ozon, stran od vpliva neposrednih lokalnih emisij, kakor so iz industrijskih obratov in s cest; na prostem, vendar ne na vrhovih višjih hribov |
|
neizpostavljeno podeželsko okolje |
Varstvo rastlin in varovanje zdravja ljudi: oceniti izpostavljenost poljščin in naravnih ekosistemov koncentracijam ozona na regionalni ravni |
regionalne/nacionalne ravni koncentracije (od 1 000 do 10 000 km2) |
postaja na območjih z manjšo gostoto prebivalstva, npr. z naravnimi ekosistemi, gozdovi, zelo oddaljena od mestnih in industrijskih območij ter od lokalnih emisij; izogibanje mestom, ki so izpostavljena lokalno pogojenemu nastajanju prizemne inverzije, tudi vrhovom višjih hribov; obalni predeli z močnejšim dnevnim ciklom vetra lokalne narave se ne priporočajo |
Pri postajah na podeželju in v neizpostavljenem podeželskem okolju je treba mesto, kadar je to primerno, uskladiti z zahtevami spremljanja iz Uredbe Komisije (ES) št. 1091/94 z dne 29 aprila 1994 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 3528/86 o varstvu gozdov Skupnosti pred onesnaženostjo zraka (2).
B. UMESTITEV NA MIKRORAVNI
Če je izvedljivo, je treba upoštevati postopek umestitve v pododdelku B Priloge III in zagotoviti, da je sonda na dovodu nameščena dovolj daleč od virov, kakor so dimniki peči in sežigalnic, ter več kot 10 m od najbližje ceste, pri čemer se razdalja povečuje z intenzivnostjo prometa.
C. DOKUMENTIRANJE IN PREGLED IZBIRE MESTA VZORČENJA
Upošteva se postopek iz oddelka C Priloge III ob uporabi ustreznega pregleda in razlage podatkov spremljanja v okviru meteoroloških in fotokemičnih procesov, ki vplivajo na koncentracije ozona, izmerjene na posameznih mestih.
(1) Mesta vzorčenja bi morala biti, kadar je to mogoče, reprezentativna za podobne lokacije, ki niso v njihovi neposredni bližini.
PRILOGA IX
MERILA ZA DOLOČITEV NAJMANJŠEGA ŠTEVILA MEST VZORČENJA ZA MERITVE KONCENTRACIJ OZONA NA STALNEM MESTU
A. Najmanjše število mest vzorčenja za neprekinjene meritve na stalnem mestu za ocenjevanje skladnosti s ciljnimi vrednostmi, dolgoročnimi cilji ter opozorilnim in alarmnim pragom, kadar je neprekinjeno merjenje edini vir informacij
|
Prebivalci (× 1 000) |
Strnjena naselja (mestna in primestna) (1) |
Druga območja (mestna in primestna) (1) |
Neizpostavljeno podeželsko okolje |
|
< 250 |
|
1 |
1 postaja/50 000 km2 kot povprečna gostota na vseh območjih v posamezni držav (2) |
|
< 500 |
1 |
2 |
|
|
< 1 000 |
2 |
2 |
|
|
< 1 500 |
3 |
3 |
|
|
< 2 000 |
3 |
4 |
|
|
< 2 750 |
4 |
5 |
|
|
< 3 750 |
5 |
6 |
|
|
> 3 750 |
1 dodatna postaja na 2 milijona prebivalcev |
1 dodatna postaja na 2 milijona prebivalcev |
B. NAJMANJŠE ŠTEVILO MEST VZORČENJA ZA MERITVE NA STALNEM MERILNEM MESTU ZA OBMOČJA IN STRNJENA NASELJA, KJER SE IZPOLNJUJEJO DOLGOROČNI CILJI
Število mest vzorčenja za ozon mora biti v kombinaciji z drugimi sredstvi dopolnilnega ocenjevanja, kakor sta modeliranje kakovosti zraka in sočasno merjenje dušikovega dioksida, dovolj veliko za preučevanje trendov onesnaževanja z ozonom in preverjanje skladnosti z dolgoročnimi cilji. Število postaj v strnjenih naseljih in na drugih območjih se lahko zmanjša na eno tretjino števila iz oddelka A. Kadar so podatki s stalnih merilnih postaj edini vir informacij, je treba vzdrževati vsaj eno postajo za spremljanje. Če je na območjih z dopolnilnim ocenjevanjem posledica tega dejstvo, da območje nima nobene postaje, se z uskladitvijo števila postaj na sosednjih območjih zagotovi ustrezno ocenjevanje koncentracij ozona glede na dolgoročne cilje. Število postaj v neizpostavljenem podeželskem okolju mora biti 1 na 100 000 km2.
(1) Vsaj 1 postaja na primestnih območjih, kjer je verjetno, da bo izpostavljenost prebivalcev največja. V strnjenih naseljih je vsaj 50 % postaj postavljenih na primestnih območjih.
(2) Za kompleksna zemljišča se priporoča 1 postaja na 25 000 km2.
PRILOGA X
MERITVE PREDHODNIH SESTAVIN OZONA
A. CILJI
Glavni cilji teh meritev so analizirati vse trende predhodnih sestavin ozona, preverjati učinkovitost strategij za zmanjševanje emisij, preverjati doslednost popisov emisij in povezati vire emisij z opaženimi koncentracijami onesnaževal.
Dodatni cilj je pomoč pri razumevanju procesov nastajanja ozona in širjenja predhodnih sestavin ter uporaba fotokemičnih modelov.
B. SNOVI
Merjenje predhodnih sestavin ozona mora vključevati vsaj dušikove okside (NO in NO2) in naslednje hlapljive organske snovi (HOS):
|
|
1-buten |
izopren |
etil benzen |
|
etan |
trans-2-buten |
n-heksan |
m+p-ksilen |
|
etilen |
cis-2-buten |
i-heksan |
o-ksilen |
|
acetilen |
1,3-butadien |
n-heptan |
1,2,4-trimetilbenzen |
|
propan |
n-pentan |
n-oktan |
1,2,3-trimetilbenzen |
|
propen |
i-pentan |
i-oktan |
1,3,5-trimetilbenzen |
|
n-butan |
1-penten |
benzen |
formaldehid |
|
i-butan |
2-penten |
toluen |
Vsi nemetanski ogljikovodiki |
C. UMESTITEV MERILNIH MEST
Meritve je treba opravljati zlasti na mestnih in primestnih območjih na katerem koli mestu spremljanja, ki je določeno v skladu z zahtevami te direktive in velja za primerno glede na cilje spremljanja iz oddelka A.
PRILOGA XI
MEJNE VREDNOSTI ZA VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI
|
Čas povprečenja |
Mejna vrednost |
Sprejemljivo preseganje |
Datum, do katerega mora biti dosežena zgornja meja |
|
Žveplov dioksid |
|||
|
1 ura |
350 μg/m3, ne sme biti presežena več kakor 24-krat v koledarskem letu |
150 μg/ m3 (43 %) |
|
|
1 dan |
125 μg/m3, ne sme biti presežena več kakor 3-krat v koledarskem letu |
ni na voljo |
|
|
Dušikov dioksid |
|||
|
1 ura |
200 μg/m3, ne sme biti presežena več kakor 18-krat v koledarskem letu |
50 % 19. julija 1999, zmanjšanje 1. januarja 2001 in od takrat vsakih 12 mesecev za enake letne odstotke, dokler do 1. januarja 2010 ne doseže 0% |
1. januar 2014 |
|
koledarsko leto |
40 μg/m3 |
50 % 19. julija 1999, zmanjšanje 1. januarja 2001 in od takrat vsakih 12 mesecev za enake letne odstotke, dokler do 1. januarja 2010 ne doseže 0% |
1. januar 2014 |
|
Ogljikov monoksid |
|||
|
največja dnevna osemurna srednja vrednost (1) |
10 mg/m3 |
60 % |
|
|
Benzen |
|||
|
koledarsko leto |
5 μg/m3 |
5 μg/m3 (100 %) 13. decembra 2000, zmanjšanje 1. januarja 2006 in od takrat vsakih 12 mesecev za 1 μg/m3 , dokler do 1. januarja 2010 ne doseže 0% |
1. januar 2010 |
|
Svinec |
|||
|
koledarsko leto |
0,5 μg/m3 |
100 % |
|
|
PM10 |
|||
|
1 dan |
50 μg/m3, ne sme biti presežena več kakor 35-krat v koledarskem letu |
50 % |
do 31. decembra 2009 |
|
1 dan |
50 μg/m3, ne sme biti presežena več kakor 35-krat v koledarskem letu (2) |
50% |
1. januar 2010 |
|
koledarsko leto |
40 μg/m3 |
20 % |
do 31. decembra 2009 |
|
koledarsko leto |
33 μg/m3 |
20% |
1. januar 2010 |
(1) Najvišja dnevna osemurna srednja vrednost koncentracije bo izbrana s pregledovanjem osemurnih drsečih povprečij, izračunanih iz urnih podatkov in posodobljenih vsako uro. Vsako tako izračunano osemurno povprečje bo dodeljeno dnevu, v katerem se konča, tako bo prvo računsko obdobje za kateri koli dan čas od 17.00 prejšnjega dne do 01.00 tistega dne; zadnje računsko obdobje za kateri koli dan bo čas od 16.00 do 24.00 tistega dne.
(2) Razen če tega ni mogoče doseči zaradi disperzijskih značilnosti glede na določeno mesto, neugodnih meteoroloških ali geografskih pogojev ali večjega deleža onesnaževal, ki se prenašajo prek meja. Države članice morajo določiti točno število dni, ko je mejna vrednost lahko presežena, to je največ 55 dni, in Komisiji nemudoma sporočiti besedilo te določbe.
PRILOGA XII
OPOZORILNI IN ALARMNI PRAG
A. ALARMNI PRAG ZA ONESNAŽEVALA RAZEN OZONA
Mora biti izmerjeno v treh zaporednih urah na mestih, ki so reprezentativna za kakovost zraka na vsaj 100 km2, ali na celotnem območju ali v strnjenem naselju, kar koli od tega je manjše.
|
Onesnaževalo |
Mejna vrednost zmogljivosti |
|
žveplov dioksid |
500 μg/m3 |
|
dušikov dioksid |
400 μg/m3 |
B. OPOZORILNI IN ALARMNI PRAG ZA OZON
|
Namen |
Čas povprečenja |
Prag |
|
opozorilni |
1 ura |
180 μg/m3 |
|
alarmni |
1 ura (1) |
240 μg/m3 |
(1) Za izvajanje člena 18 je treba preseganja praga meriti v treh zaporednih urah ali jih za to obdobje predvideti.
PRILOGA XIII
KRITIČNE VREDNOSTI ZA VARSTVO RASTLIN
|
Čas povprečenja |
Kritična vrednost |
Sprejemljivo preseganje |
Datum, do katerega mora biti dosežena kritična vrednost |
|
Žveplov dioksid |
|||
|
koledarsko leto in zima (od 1. oktobra do 31. marca) |
20 μg/m3 |
ni na voljo |
|
|
Dušikovi oksidi |
|||
|
koledarsko leto |
30 μg/m3 |
ni na voljo |
|
PRILOGA XIV
CILJ ZMANJŠANJA IZPOSTAVLJENOSTI IN CILJNA TER MEJNA VREDNOST ZA TRDNE DELCE PM2,5
A. KAZALNIK POVPREČNE IZPOSTAVLJENOSTI (AEI)
Kazalnik povprečne izpostavljenosti, izražen v μg/m3 (AEI), temelji na meritvah na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju, ki so na območjih in v strnjenih naseljih na vsem ozemlju države članice. Oceniti ga je treba kot drseče povprečje srednjih vrednosti letnih koncentracij v treh zaporednih koledarskih letih na mestih vzorčenja, določenih na podlagi členov 6 in 7. Kazalnik AEI za referenčno leto 2010 pomeni srednjo vrednost koncentracije za leta 2008, 2009 in 2010. Podobno je kazalnik AEI za leto 2020 triletno drseče povprečje srednjih vrednosti letnih koncentracij na vseh mestih vzorčenja za leta 2018, 2019 in 2020.
B. Cilj zmanjšanja izpostavljenosti
|
Cilj zmanjšanja izpostavljenosti, ki ga je treba doseči glede na kazalnik AEI v letu 2010 |
Datum, do katerega mora biti dosežen cilj zmanjšanja izpostavljenosti |
|
|
Začetna koncentracija v μg/m3 |
Cilj zmanjšanja izpostavljenosti v odstotkih |
2020 |
|
< 10 |
0% |
|
|
= 10 - <15 |
10% |
|
|
= 15 - <20 |
15% |
|
|
= 20 - <25 |
20% |
|
|
>25 |
Vsi ustrezni ukrepi za dosego cilja 20 μg/m3 |
|
Kadar je v referenčnem letu AEI 10 μg/m3 ali manj, je cilj zmanjšanja izpostavljenosti enak nič.
C. CILJNA VREDNOST IN MEJNA VREDNOST
|
Čas povprečenja |
Ciljna vrednost |
Sprejemljivo preseganje (1) |
Datum, do katerega mora biti dosežena ciljna vrednost |
|
koledarsko leto |
20 μg/m3 |
|
1. januar 2010 |
|
Čas povprečenja |
Ciljna vrednost |
Sprejemljivo preseganje (2) |
Datum, do katerega mora biti dosežena ciljna vrednost |
|
koledarsko leto |
20 μg/m3 |
20% ob začetku veljavnosti te direktive, zmanjšanje naslednjega 1. januarja in od takrat vsakih 12 mesecev za enake letne odstotke, dokler do 1. januarja 2015 ne doseže 0% |
1. januar 2015 |
(1) Najvišje sprejemljivo preseganje se uporablja tudi v skladu s členom 15(4).
(2) Najvišje sprejemljivo preseganje se uporablja tudi v skladu s členom 15(4).
PRILOGA XV
PODATKI, KI MORAJO BITI VKLJUČENI V LOKALNE, REGIONALNE ALI NACIONALNE NAČRTE ALI PROGRAME ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA V SKLADU S ČLENOM 21
|
1. |
Ugotovitev kraja prevelike onesnaženosti
|
|
2. |
Splošni podatki
|
|
3. |
Odgovorni organi Imena in naslovi oseb, odgovornih za pripravo in izvajanje načrtov za izboljšanje razmer. |
|
4. |
Lastnosti in ocenjevanje onesnaženosti
|
|
5. |
Izvor onesnaževanja
|
|
6. |
Analiza stanja
|
|
7. |
Podrobnosti o ukrepih ali projektih za izboljšanje, ki so se izvajali pred začetkom veljavnosti te direktive, tj.:
|
|
8. |
Podrobnosti o ukrepih ali projektih, ki so bili sprejeti za zmanjšanje onesnaženosti po začetku veljavnosti te direktive
|
|
9. |
Podrobnosti o dolgoročno načrtovanih ali raziskovalnih ukrepih ali projektih. |
|
10. |
Podatki o stanju izvajanja naslednjih direktiv:
|
|
11. |
Podatki o vseh ukrepih za zmanjšanje onesnaževanja zraka, ki so bili načrtovani za izvajanje v zvezi z dosego ciljev glede kakovosti zraka, vključujejo: na ravni strnjenega naselja ali območja:
na regionalni ali nacionalni ravni:
|
|
12. |
Seznam publikacij, dokumentacije, del itd., ki dopolnjujejo podatke, zahtevane v tej prilogi. |
(1) UL L 76, 6.4.1970, str. 1.
(2) UL L 36, 9.2.1988, str. 33.
(3) UL L 365, 31.12.1994, str. 24.
(4) UL L 257, 10.10.1996, str. 22.
(5) UL L 59, 27.2.1998, str. 1.
(6) UL L 350, 28.12.1998, str. 58.
(7) UL L 85, 29.3.1999, str. 1.
(8) UL L 121, 11.5.1999, str. 13.
(9) UL L 332, 28.12.2000, str. 91.
(10) UL L 143, 30.4.2004, str. 87.
(11) UL L 114, 27.4.2006, str. 64 .
(12) UL L 191, 22.7.2005, str. 59 .
(13) SEK(2004)1050.
PRILOGA XVI
OBVEŠČANJE JAVNOSTI
|
1. |
Države članice zagotovijo, da so najnovejše informacije o koncentracijah onesnaževal v zunanjem zraku, ki jih ureja ta direktiva, redno dostopne javnosti. |
|
2. |
Koncentracije v zunanjem zraku so izražene kot povprečne vrednosti glede na ustrezen čas povprečenja, kakor določajo Priloga VII in Priloge XI do XIV. Podatki bodo vključevali vsaj ravni, ki presegajo cilje glede kakovosti zraka, vključno z mejnimi vrednostmi, ciljnimi vrednostmi, alarmnimi pragi, opozorilnimi pragi ali dolgoročnimi cilji za onesnaževalo, ki je urejeno s predpisom. Vključujejo tudi kratko oceno v zvezi s cilji glede kakovosti zraka in ustrezne informacije o posledicah za zdravje ali, kadar je to primerno, za rastline. |
|
3. |
Podatki o koncentracijah žveplovega dioksida, dušikovega dioksida, trdnih delcev, ozona in ogljikovega monoksida v zunanjem zraku se posodabljajo vsaj vsak dan in, kadar je to mogoče, vsako uro. Podatki o koncentracijah svinca in benzena v zunanjem zraku, izraženimi kot povprečna vrednost zadnjih 12 mesecev, se posodabljajo vsaj vsake tri mesece in, kadar je to mogoče, vsak mesec. |
|
4. |
Države članice zagotovijo, da se informacije o dejanskih ali napovedanih preseganjih alarmnega praga in opozorilnega praga pravočasno sporočijo javnosti. Informacije morajo vsebovati najmanj naslednje podatke:
|
PRILOGA XVII
UKREPI, KI SE MORAJO IZVAJATI PRI VIRU, DA BI DRŽAVAM ČLANICAM OMOGOČILI DOSEGANJE MEJNIH VREDNOSTI KAKOVOSTI ZRAKA DO DOLOČENIH ROKOV
|
— |
vključitev kurilnih naprav z močjo 20 do 50 megavatov v Direktivo 96/61/ES; |
|
— |
Euro VI za težka vozila; |
|
— |
novi standardi za gospodinjske toplovodne instalacije; |
|
— |
ukrepi, usklajeni na ravni Skupnosti, za spodbujanje lastnikov plovil k zmanjševanju emisij, in/ali za uvedbo standardov za emisije ladijskih motorjev plovil EU, ali dogovor o novih standardih za emisije ladijskih motorjev na ravni Mednarodne pomorske organizacije (IMO). |
PRILOGA XVIII
KORELACIJSKA TABELA
|
Ta direktiva |
Direktiva 96/62/ES |
Direktiva 1999/30/ES |
Direktiva 2000/69/ES |
Direktiva 2002/3/ES |
|
člen 1 |
člen 1 |
člen 1 |
člen 1 |
člen 1 |
|
člen 2(1) do (5) |
člen 2(1) do (5) |
- |
- |
- |
|
člen 2(6) |
- |
- |
- |
- |
|
člen 2(7) |
člen 2(8) |
člen 2(7) |
- |
- |
|
člen 2(8) |
člen 2(6) |
- |
- |
člen 2(9) |
|
člen 2(9) |
člen 2(7) |
člen 2(6) |
- |
člen 2(11) |
|
člen 2(10) |
- |
- |
- |
člen 2(12) |
|
člen 2(11) in (12) |
- |
člen 2(13) in (14) |
člen 2(a) in (b) |
- |
|
člen 2(13) |
- |
- |
- |
člen 2(10) |
|
člen 2(14) in (15) |
člen 2(9) in (10) |
člen 2(8) in (9) |
- |
člen 2(7) in (8) |
|
člen 2(16) |
- |
- |
- |
- |
|
člen 2(17) in (18) |
- |
člen 2(11) in (12) |
- |
- |
|
člen 2(19), (20) in (21) |
- |
- |
- |
- |
|
člen 2(22) |
- |
člen 2(10) |
- |
- |
|
člen 2(23) in (24) |
člen 6(5) |
- |
- |
- |
|
člen 2(25) |
- |
- |
- |
člen 2(13) |
|
člen 3, z izjemo odstavka(1)(f) |
člen 3 |
- |
- |
- |
|
člen 3(1)(f) |
- |
- |
- |
- |
|
člen 4 |
člen 2(9) in (10), člen 6(1) |
- |
- |
- |
|
člen 5 |
- |
člen 7(1) |
člen 5(1) |
- |
|
člen 6(1) do (4) |
člen 6(1) do (4) |
- |
- |
- |
|
člen 6(5) |
- |
- |
- |
- |
|
člen 7 |
- |
člen 7(2) in (3) s spremembami |
člen 5(2) in (3) s spremembami |
- |
|
člen 8 |
- |
člen 7(5) |
člen 5(5) |
- |
|
člen 9 |
- |
- |
- |
člen 9(1), odstavka 1 in 2 |
|
člen 10 |
- |
- |
- |
člen 9(1) do (3) s spremembami |
|
člen 11(1) |
- |
- |
- |
člen 9(4) |
|
člen 11(2) |
- |
- |
- |
- |
|
člen 12 |
člen 9 |
- |
- |
- |
|
člen 13(1) |
- |
členi 3(1), 4(1), 5(1) in 6 |
člena 3(1) in 4 |
- |
|
člen 13(2) |
- |
člena 3(2) in 4(2) |
- |
- |
|
člen 13(3) |
- |
člen 5(5) |
- |
- |
|
člen 14 |
- |
člena 3(1) in 4(1) s spremembami |
- |
- |
|
člen 15 |
- |
- |
- |
- |
|
člen 16(1) |
- |
- |
- |
člena 3(1) in 4(1) |
|
člen 16(2) |
- |
- |
- |
člen 3(2) in (3) |
|
člen 16(3) |
- |
- |
- |
člen 4(2) |
|
člen 17 |
- |
- |
- |
člen 5 |
|
člen 18 |
člen 10 s spremembami |
člen 8(3) |
- |
člen 6 s spremembami |
|
člen 19 |
- |
člena 3(4) in 5(4) s spremembami |
- |
- |
|
člen 20 |
- |
- |
- |
- |
|
člen 21 |
člen 8(1) do (4) s spremembami |
- |
- |
- |
|
člen 22 |
člen 7(3) s spremembami |
- |
- |
člen 7 s spremembami |
|
člen 23 |
člen 8(5) s spremembami |
- |
- |
člen 8 s spremembami |
|
člen 24 |
- |
člen 8 s spremembami |
člen 7 s spremembami |
člen 6 s spremembami |
|
člen 25 |
člen 11 s spremembami |
člena 5(2), drugi pododstavek |
- |
člen 10 s spremembami |
|
člen 26(1) |
člen 12(1) s spremembami |
- |
- |
- |
|
člen 26(2) |
člen 11 s spremembami |
- |
- |
- |
|
člen 26(3) |
- |
- |
- |
- |
|
člen 26(4) |
- |
Priloga IX s spremembami |
- |
- |
|
člen 27 |
člen 12(2) |
- |
- |
- |
|
člen 28 |
- |
člen 11 |
člen 9 |
člen 14 |
|
člen 29 |
- |
- |
- |
- |
|
člen 30 |
- |
- |
- |
- |
|
člen 31 |
- |
- |
- |
- |
|
člen 32 |
člen 13 |
člen 12 |
člen 10 |
člen 15 |
|
člen 33 |
člen 14 |
člen 13 |
člen 11 |
člen 17 |
|
člen 34 |
člen 15 |
člen 14 |
člen 12 |
člen 18 |
|
Priloga I |
- |
Priloga VIII s spremembami |
Priloga VI |
Priloga VII |
|
Priloga II |
- |
Priloga V s spremembami |
Priloga III |
|
|
Priloga III |
- |
Priloga VI |
Priloga IV |
- |
|
Priloga IV |
- |
- |
- |
- |
|
Priloga V |
- |
Priloga VII s spremembami |
Priloga V |
- |
|
Priloga VI |
- |
Priloga IX s spremembami |
Priloga VII |
Priloga VIII |
|
Priloga VII |
- |
- |
- |
Priloga I; Priloga III, oddelek II |
|
Priloga VIII |
- |
- |
- |
Priloga IV |
|
Priloga IX |
- |
- |
- |
Priloga V |
|
Priloga X |
- |
- |
- |
Priloga VI |
|
Priloga XI |
- |
Priloga I, oddelek I; Priloga II, oddelek I; Priloga III (s spremembami); Priloga IV (nespremenjeno) |
Priloga I, Priloga II |
- |
|
Priloga XII |
- |
Priloga I, oddelek II; Priloga II, oddelek II |
- |
Priloga II, oddelek I |
|
Priloga XIII |
- |
Priloga I, oddelek I; Priloga II, oddelek I |
- |
- |
|
Priloga XIV |
- |
- |
- |
- |
|
Priloga XV, točke 1-9 in 12 |
Priloga IV |
- |
- |
- |
|
Priloga XV, točki 10 in 11 |
- |
- |
- |
- |
|
Priloga XVI |
- |
člen 8 |
člen 7 |
člen 6 s spremembami |
|
Priloga XVII |
- |
- |
- |
- |
P6_TA(2006)0363
Razrešnica 2004: Oddelek I, Evropski parlament
1.
Sklep Evropskega parlamenta o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2004, Oddelek I - Evropski parlament (N6-0027/2005 — C6-0357/2005 — 2005/2091(DEC))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2004 (1), |
|
— |
ob upoštevanju izkaza prihodkov in odhodkov ter bilance stanja za proračunsko leto 2004 (C6-0357/2005), |
|
— |
ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja, |
|
— |
ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna skupaj z odgovori institucij (2), |
|
— |
ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES (3), |
|
— |
ob upoštevanju členov 272(10) in 275 Pogodbe ES ter člena 179a Pogodbe Euratom, |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4), zlasti členov 37 in 146 Uredbe, |
|
— |
ob upoštevanju člena 13 notranjih pravil Evropskega parlamenta o izvrševanju proračuna (5), |
|
— |
ob upoštevanju člena 147(1) Finančne uredbe, v skladu s katerim se od vsake institucije Skupnosti zahteva, da ustrezno ukrepa na temelju pripomb, ki so priložene resoluciji Evropskega parlamenta o razrešnici, |
|
— |
ob upoštevanju členov 71 in 74(3) ter Priloge V svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju drugega pododstavka člena 5(1)(a) Priloge V svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0119/2006), |
|
— |
ob upoštevanju izida glasovanja na plenarnem zasedanju dne 27. aprila 2006 o omenjenem poročilu Odbora za proračunski nadzor, na katerem je bila na željo poročevalca z veliko večino glasov (3 za, 591 proti in 13 vzdržanih) razrešnica zavrnjena in v skladu z drugim pododstavkom člena 5(1)(a) priloge V Poslovnika odložena (6), |
|
— |
ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0280/2006), |
|
A. |
ker je Računsko sodišče opozorilo na pomanjkljivosti nadzornih in kontrolnih sistemov (odstavek 9.16 Letnega poročila Računskega sodišča), ki so zlasti formalne; ker po mnenju tega sodišča te napake niso bistveno vplivale na zakonitost in pravilnost poslovnih dogodkov, povezanih z upravnimi odhodki (odstavek 9.27 Letnega poročila Računskega sodišča), |
|
B. |
ker se Finančna uredba in Poslovnik Parlamenta, kakor je bil spremenjen dne 23. oktobra 2002 (7), od 1. januarja 2003 uporabljata v zvezi s postopkovnimi pravili, ki urejajo postopek razrešnice, |
|
C. |
ker je bil Poslovnik Parlamenta dne 23. oktobra 2002 spremenjen tako, da predvideva podelitev razrešnice predsedniku in ne generalnemu sekretarju, |
|
1. |
svojemu predsedniku podeli razrešnico glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2004; |
|
2. |
navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji; |
|
3. |
naroči predsedniku, da ta sklep in priloženo resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropskih skupnosti, Računskemu sodišču in Evropskemu varuhu človekovih pravic ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L). |
(2) UL C 301, 30.11.2005, str. 1.
(3) UL C 302, 30.11.2005, str. 100.
(4) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(5) Bur/ann/fin - PE 349.540.
(6) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0158.
2.
Resolucija Evropskega parlamenta s pripombami, ki so sestavni del Sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2004, Oddelek I - Evropski parlament (N6-0027/2005 — C6-0357/2005 — 2005/2091(DEC))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2004 (1), |
|
— |
ob upoštevanju izkaza prihodkov in odhodkov ter bilance stanja za proračunsko leto 2004 (C6-0357/2005), |
|
— |
ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja, |
|
— |
ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna skupaj z odgovori institucij (2), |
|
— |
ob upoštevanju izjave o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki jo predloži Računsko sodišče v skladu s členom 248 Pogodbe ES (3), |
|
— |
ob upoštevanju členov 272(10) in 275 Pogodbe ES ter člena 179a Pogodbe Euratom, |
|
— |
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (4), zlasti členov 37 in 146 Uredbe, |
|
— |
ob upoštevanju člena 13 notranjih pravil Evropskega parlamenta o izvrševanju proračuna (5), |
|
— |
ob upoštevanju člena 147(1) Finančne uredbe, v skladu s katerim se od vsake institucije Skupnosti zahteva, da ustrezno ukrepa na temelju pripomb, ki so priložene resoluciji Evropskega parlamenta o razrešnici, |
|
— |
ob upoštevanju členov 71 in 74(3) ter Priloge V svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju drugega pododstavka člena 5(1)(a) Priloge V svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0119/2006), |
|
— |
ob upoštevanju izida glasovanja na plenarnem zasedanju dne 27. aprila 2006 o omenjenem poročilu Odbora za proračunski nadzor, na katerem je bila na željo poročevalca z veliko večino glasov (3 za, 591 proti in 13 vzdržanih) razrešnica zavrnjena in v skladu z drugim pododstavkom člena 5(1)(a) priloge V Poslovnika odložena (6), |
|
— |
ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0280/2006), |
|
A. |
ker je Računsko sodišče opozorilo na pomanjkljivosti nadzornih in kontrolnih sistemov (odstavek 9.16 Letnega poročila Računskega sodišča), ki so zlasti formalne; ker po mnenju tega sodišča te napake niso bistveno vplivale na zakonitost in pravilnost poslovnih dogodkov, povezanih z upravnimi odhodki (odstavek 9.27 Letnega poročila Računskega sodišča), |
|
B. |
ker se Finančna uredba in Poslovnik Parlamenta, kakor je bil spremenjen dne 23. oktobra 2002 (7), od 1. januarja 2003 uporabljata v zvezi s postopkovnimi pravili, ki urejajo postopek razrešnice, |
|
C. |
ker je bil Poslovnik Parlamenta dne 23. oktobra 2002 spremenjen tako, da predvideva podelitev razrešnice predsedniku in ne generalnemu sekretarju, |
|
D. |
ker je treba nadalje obravnavati resolucijo o razrešnici za leto 2003 z dne 12. aprila 2005 (8) in oceniti napredek pri izvajanju priporočil v njej, |
|
E. |
ker bo Statut za poslance Evropskega parlamenta z dne 28. septembra 2005 (9) po potrditvi Sveta 19. julija 2005 začel veljati prvi dan parlamentarnega obdobja, ki se začne leta 2009, |
|
1. |
poudarja, da je bilo leto 2004 v veliko pogledih posebno, saj je več skoraj sočasnih dogodkov neposredno vplivalo na upravljanje proračuna Parlamenta: pristop desetih novih držav članic, volitve v Parlament, začetek veljavnosti novih Kadrovskih predpisov, nadaljnje izvajanje nove Finančne uredbe in prizadevanja za reformo v Parlamentu (’Raising the Game’); |
Računovodski izkazi Parlamenta
|
2. |
je seznanjen s številkami, s katerimi so bili zaključeni računi Parlamenta za proračunsko leto 2004, in sicer:
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
3. |
ugotavlja, da so bile leta 2004 prevzete obveznosti za 97,76% sredstev v proračunu Parlamenta (s stopnjo zapadlosti 2,24%) in da je bila tako kot v prejšnjih letih dosežena zelo visoka raven izvrševanja proračuna; |
|
4. |
poziva pooblaščene odredbodajalce, da v letnih poročilih o delu pojasnijo, kar je bilo že delno izvedeno, zakaj proračunska sredstva niso bila v celoti porabljena; te razloge je treba upoštevati pri razpravah o proračunu v naslednjem letu; |
|
5. |
ugotavlja, da so prihodki Parlamenta leta 2004 znašali 117 409 824 EUR (2003: 98 545 334 EUR); |
Nepremičninska politika Parlamenta s posebnim poudarkom na stavbah Winston Churchill (WIC) in Salvador de Madariaga (SDM)
Računovodski izkazi
|
6. |
opozarja, da je mogoče visoko raven izvrševanja proračuna za leto 2004 delno pripisati ustaljeni praksi ’zbiranja’, ki se uporablja od leta 1992 in na podlagi katere se vsa odobrena proračunska sredstva, ki so na voljo konec leta, prenesejo v proračunske postavke za stavbe, zlasti za predhodna odplačila glavnice, da se zmanjšajo prihodnja plačila obresti; tako je bilo za nakup stavbe Louise Weiss (LOW) v Strasbourgu z zbiranjem na koncu leta 2003 na voljo več kot 70 000 000 EUR; za nakup stavb D4 in D5 v Bruslju je bilo z zbiranjem na koncu leta 2004 zagotovljenih več kot 150 000 000 EUR, kar znaša 12% proračunskih sredstev; |
|
7. |
meni, da se z odplačili za stavbe prihrani veliko davkoplačevalskega denarja, zato jih je treba vključiti v proračunsko strategijo; |
|
8. |
ponovno poziva proračunski organ, da zagotovi najboljšo proračunsko napoved, da bodo zneski v predlogu proračuna zrcalili resnične potrebe Parlamenta na različnih političnih področjih in da se preprečijo sistematični prenosi znatnih zneskov ob koncu leta za namene nepremičninske politike; |
|
9. |
zahteva, da je razpisni postopek za dozidavo zgradbe KAD v Luksemburgu pregleden in pravičen, ker je to prvi razpisni postopek za gradbena dela, ki ga bo vodil Parlament sam; |
|
10. |
odobrava odgovor generalnega sekretarja na vprašalnik o razrešnici 2004 v zvezi z uporabo zgradbe LOW v Strasbourgu, namreč da je Parlament edini lastnik zgradbe LOW v Strasbourgu in jo lahko uporablja ali odstrani, če meni, da je to ustrezno; |
Stavbi Winston Churchill (WIC) in Salvador de Madariaga (SDM)
|
11. |
opozarja, da je Odbor za proračunski nadzor maja 2006 v odgovor na zavrnitev svojega poročila oblikoval neformalno delovno skupino, ki naj bi pomagala in svetovala poročevalcu v zvezi z obtožbami glede obstoječih najemnih pogodb in morebitnega nakupa stavb WIC in SDM v Strasbourgu s strani Parlamenta; |
|
12. |
močno obžaluje, da je bil odbor kljub pristojnosti za proračunski nadzor o obtožbah, ki zadevajo omenjeno ureditev, seznanjen iz medijskih poročil, namesto da bi ga, kot bi bilo pričakovati, o tem obvestila uprava ali predsedstvo Parlamenta, ki sta bili s tem zapletom v celoti seznanjena že več tednov; |
|
13. |
ugotavlja, da so njegovi pristojni generalni direktorati delovni skupini posredovali vse želene dokumente, vključno z izredno zunanjo in notranjo revizijo, ter ji ponudili pravne nasvete; ugotavlja tudi, da je mesto Strasbourg na prošnjo predložilo dokumente, čeprav so bili odgovori na nekatera vprašanja, ki zadevajo te dokumente, pomanjkljivi; močno obžaluje, da njegovim zahtevam za vso ustrezno dokumentacijo SCI Erasme, zasebnega vlagatelja in lastnika zgradb, ni bilo ugodeno; poziva mesto Strasbourg in SCI Erasme, da podata nemudoma odgovore na vsa preostala in naknadna vprašanja, ob upoštevanju maksimalne preglednosti, tako da se lahko informacije uporabijo v postopku za podelitev razrešnice za proračunsko leto 2005; |
|
14. |
ugotavlja, da je omenjena delovna skupina, da bi zagotovila čim večjo preglednost, takoj zahtevala in dobila popoln javni dostop do vse ustrezne dokumentacije o teh stavbah, s katero razpolaga uprava Parlamenta; |
|
15. |
se zaveda, da poročilo o razrešnici odseva finančno stanje iz leta 2004; vendar poudarja, da tako poročilo ne bi smelo le opozarjati na napake ali nepravilnosti, narejene v preteklosti, temveč bi moralo vsebovati tudi priporočila, kako se jim v prihodnosti izogniti; |
|
16. |
opozarja na obstoj najemne pogodbe med SCI Erasme in Strasbourgom, ki bo potekla leta 2010; je prepričan, da omenjena pogodba ne bi smela imeti finančnih posledic za Parlament, ko se bo ta odločil za nakup stavb WIC/SDM; zato meni, da bi bilo treba v tem primeru pogodbo razveljaviti; |
|
17. |
poudarja, da bi moral Parlament, če se odloči kupiti stavbi, sočasno kupiti tudi zemljišče; poudarja, da lahko zaenkrat Parlament pridobi le dolgoročni zakup, ki je trenutno v lasti SCI Erasme; zato verjame, da bo končni nakup zemljišča zadeval le Parlament in mesto Strasbourg ter, če bo potrebno, francoske nacionalne oblasti; |
|
18. |
vseeno opozarja, da je Računsko sodišče nedavno izvedlo revizijo politike o zgradbah; poudarja, da je v svojem mnenju izrazilo skrb glede stopnje indeksacije za izračun skupne vrednosti dveletnih najemnin; nadalje ugotavlja, da je Računsko sodišče jasno poudarilo, da je lahko indeksacija neugodna za Parlament; |
|
19. |
ugotavlja, da je delovna skupina na podlagi informacij, ki so ji bile na voljo, predstavila naslednja dejstva:
|
|
20. |
je na osnovi svojih izkušenj prišel do naslednjih sklepov:
|
|
21. |
pričakuje, da bo Parlament še naprej preučeval najemne in pogodbene sporazume in povezane dokumente med mestom Strasbourg, SCI Erasme in Parlamentom, da zbere vsa dejstva; |
|
22. |
pozdravlja poročilo o dodatni reviziji, ki jo je izvedlo Računsko sodišče in zadeva najem stavb WIC in SDM s strani Parlamenta ter potrjuje njegove sklepe; |
Pripombe Računskega sodišča za proračunsko leto 2004
|
23. |
ugotavlja, da je Računsko sodišče opozorilo na pomanjkljivosti nadzornih in kontrolnih sistemov (odstavek 9.16 Letnega poročila Računskega sodišča), ki so zlasti formalne; nadalje ugotavlja, da po mnenju tega sodišča napake niso bistveno vplivale na zakonitost in pravilnost poslovnih dogodkov, povezanih z upravnimi odhodki (odstavek 9.27); |
|
24. |
ugotavlja, da so se leta 2004, ko so bili skoraj sočasno uvedeni novi Kadrovski predpisi in nov računalniški program za obračunavanje plač uradnikov, pojavile napake, vendar ne le zaradi računalniškega sistema, temveč tudi zaradi težav pri razlagi Kadrovskih predpisov; napake so se reševale z okrepitvijo naknadnih kontrol; |
|
25. |
ugotavlja, da je bil zaradi upoštevanja Finančne uredbe leta 2005 uveden nov postopek za obračunavanje potnih stroškov; |
|
26. |
pripisuje velik pomen pripombam Računskega sodišča, ki se delno prekrivajo z ugotovitvami notranjega revizorja, po mnenju katerega imajo nadzorni in kontrolni sistemi še vedno pomanjkljivosti; meni, da je treba te pomanjkljivosti čim prej odpraviti, ter poziva Računsko sodišče in notranjega revizorja, da v naslednjem letnem poročilu izrecno obravnavata sistemske izboljšave; |
Finančno poslovodenje Parlamenta
|
27. |
ugotavlja, da je analiza finančnega poslovodenja, priložena poročilu o prihodkih in odhodkih za leto 2004, uporaben pregled najpomembnejših finančnih dogodkov za leto, za katerega je bila opravljena revizija, in jedrnat povzetek poročil o dejavnosti generalnih direktorjev; analiza bi bila še uporabnejša, če bi vsebovala standardizirano predstavitev dejavnosti generalnih direktoratov; |
|
28. |
poziva generalnega sekretarja, da nemudoma, kot je že dolgo obljubljeno, pripravi kratek, dostopen in zanimiv letni dokument, s katerim bi javnosti ponudili več informacij o upravljanju proračuna v Parlamentu (10); |
|
29. |
poudarja, da je bil del poslovodnih dejavnosti institucije v letu 2004 še vedno osredotočen na prilagajanje novim zahtevam Finančne uredbe, in sicer z uvajanjem novih kontrolnih sistemov, metodologij in delovnih metod, pripravo programov usposabljanja in določitvijo novih področij odgovornosti; |
|
30. |
ugotavlja, da prve izkušnje z uporabo določb nove Finančne uredbe v instituciji, kot je Parlament, ki mora izvrševati upravni proračun, v nekaterih primerih kažejo na to, da so bili vzpostavljeni preveč zapleteni sistemi in finančni tokovi; |
|
31. |
poziva generalnega sekretarja, da sporoči število uslužbencev, ki so trenutno odgovorni za nadzor (predhodna kontrola, notranja revizija), in za primerjavo število uslužbencev, dodeljenih nekdanjemu direktoratu za finančni nadzor; s tem v zvezi poziva generalnega sekretarja, da pripravi primerjalno analizo in oceno novega sistema glede na prejšnji sistem finančne kontrole, da bi določili, ali je dodelitev večjega števila uslužbencev upravičena; |
|
32. |
ponovno potrjuje mnenje, izraženo v odstavku 34 zgoraj omenjene resolucije z dne 12. aprila 2005 in svojih resolucij z dne 21. aprila 2004 in 8. aprila 2003 (11), da mora obseg postopka razrešnice pokrivati ne le dejavnosti upravljanja generalnega sekretarja in uprave Parlamenta, ampak tudi sklepe upravnih teles, tj. predsednika, predsedstva in konference predsednikov; |
|
33. |
ostro kritizira predsedstvo in pristojni odbor zaradi nedejavnosti; poziva ju, da takoj izpolnita zahtevo iz odstavkov 16 in 17 zgoraj navedene resolucije z dne 21. aprila 2004 in pripravita predloge za natančno opredelitev dejanske politične odgovornosti članov vodstvenih organov Parlamenta v zvezi z izvrševanjem pristojnosti in sprejemanjem odločitev z občutnimi finančnimi posledicami; |
|
34. |
poziva predsedstvo, naj se z osebami, ki jih zadeva njegova odločitev, vnaprej dodobra posvetuje, da bo zagotovljen pregleden postopek odločanja; hkrati poziva predsedstvo, naj predloži letno poročilo o dejavnosti, ki bi bilo v smislu demokratične dolžnosti poročanja sestavni del postopka podelitve razrešnice; |
|
35. |
poudarja, da Parlament ne podeli razrešnice generalnemu sekretarju, ampak predsedniku; zato pričakuje, da bo predsednik pripravljen na dialog z Odborom za proračunski nadzor v okviru postopka razrešnice; |
Poročila o dejavnosti generalnih direktorjev
|
36. |
poudarja, da je generalni sekretar Parlamenta dne 21. aprila 2005 Odboru za proračunski nadzor predložil poročila o dejavnosti generalnih direktorjev za leto 2004; poleg tega poudarja, da je generalni sekretar kot pooblaščeni odredbodajalec izjavil, da ima ustrezna zagotovila, da se je proračun Parlamenta izvrševal v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja ter da je vzpostavljeni kontrolni okvir ustrezno zajamčil zakonitost in pravilnost operacij; |
|
37. |
ugotavlja, da se poročila o dejavnosti med seboj zelo razlikujejo po obsegu, dolžini, obliki in obsegu podatkov pristojnih služb; poziva generalnega sekretarja, kot je prejšnje leto predlagalo Računsko sodišče (v odstavku 9.16 Letnega poročila Računskega sodišča), da uskladi predstavitev in zgradbo poročil o delu, da se omogočita boljša berljivost in primerljivost; |
|
38. |
poziva upravo Parlamenta, da Odboru za proračunski nadzor v prihodnje predloži končno različico poročil o dejavnosti skupaj z izjavami odredbodajalcev in vsemi prilogami; |
|
39. |
pozdravlja dejstvo, da so vsi generalni direktorji predložili izjavo o zanesljivosti za finančne transakcije svojih oddelkov; samo v enem primeru, v zvezi s postopkom oddaje javnih naročil v GD za informiranje, so bile navedene pomanjkljivosti, ki pa niso vključevale nobenega pridržka; |
|
40. |
opozarja na predlog iz odstavka 30 zgoraj omenjene resolucije z dne 12. aprila 2005, da bi bilo zaradi boljšega razumevanja prave vrednosti podpisanih izjav odredbodajalcev v prihodnjih letih zaželeno sprejetje standardizirane oblike, ki jasno razlikuje med zadevami, ki zahtevajo ’pripombo’ generalnega direktorja (ne da bi postala vprašljiva njegova izjava o zanesljivosti), in drugimi daljnosežnejšimi zadevami, ki upravičujejo ’pridržek’; |
|
41. |
ugotavlja, da so v poročilih o dejavnosti opredeljeni naslednji splošni izzivi:
|
Letno poročilo notranjega revizorja
|
42. |
poudarja, da so letno poročilo notranjega revizorja ter izjave in poročila o dejavnosti generalnega sekretarja in generalnih direktorjev pomemben del ocene Računskega sodišča in organa za razrešnico Parlamenta; |
|
43. |
poudarja, da imajo notranji kontrolni sistemi, ki so jih vzpostavili pooblaščeni odredbodajalci, naslednje cilje v zvezi s kontrolo: skladnost z veljavno zakonodajo, pravili in prakso, zanesljivost podatkov o poslovodenju in poslovnih razvidov ter ekonomičnost, učinkovitost in uspešnost operacij; |
|
44. |
poleg tega poudarja, da morajo odredbodajalci upoštevati 22 minimalnih standardov, da bi dosegli cilje v zvezi s kontrolo; te standarde je mogoče strniti v pet sestavnih delov kontrole: kontrolno okolje, učinkovitost in upravljanje tveganja, informiranje in komunikacija, dejavnosti kontrole in nadzor (revizija in ocenjevanje); |
|
45. |
ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo leta 2004 pripravila 13 poročil o okviru za notranji nadzor in kontrolo generalnih direktoratov ter preučila finančno poslovodenje štirih informacijskih pisarn Parlamenta; |
|
46. |
poudarja, da akcijski načrti, sprejeti na podlagi revizijskih poročil, omogočajo naslednje ugotovitve:
|
|
47. |
meni, da mora odgovorni revizor na podlagi pridobljenih izkušenj zagotoviti:
meni tudi, da mora notranji revizor med pregledom okvira za notranjo kontrolo preveriti, ali se ti ukrepi izvajajo pravilno; |
|
48. |
ugotavlja, da so ta glavna področja izražena v akcijskem načrtu generalnega sekretarja, v skladu z odstavkom 47; |
|
49. |
ugotavlja, da trenutno poteka revizija postopkov oddaje javnih naročil in nadomestil za parlamentarno pomoč poslancem; meni, da je treba revizijska poročila oceniti v postopku razrešnice za leto 2005; |
|
50. |
poziva notranjega revizorja, naj pri upravljanju sredstev upošteva tudi načelo učinkovitosti in gospodarnosti, kot del preverjanja pravilnosti in zakonitosti izdatkov; |
|
51. |
poziva notranjega revizorja, naj letna poročila za Odbor za proračunski nadzor tudi ustno zagovarja, ne le posreduje; |
Oddaja javnih naročil
|
52. |
opozarja, da so se s Finančno uredbo in pravili za njeno izvajanje (13), ki so začela veljati 1. januarja 2003, spremenili postopki načrtovanja, objave in dodelitve javnih naročil; poleg tega opozarja, da morajo institucije proračunskemu organu posredovati poročila o postopkih s pogajanji in naročilih, ki niso zajeta v direktivah o javnih naročilih, da bo seznam prevzemnikov naročil za pogodbe z vrednostjo, višjo od 50 000 EUR, vendar nižjo od praga omenjenih direktiv, objavljen v Uradnem listu in da bodo pogodbe v vrednosti od 13 800 EUR do 50 000 EUR objavljene na spletnih straneh institucij; dodaja še, da je Parlament leta 2003 pozval generalnega sekretarja, naj vsako leto predstavi poročilo o oddanih naročilih (14); |
|
53. |
ugotavlja, da letno poročilo vsebuje naslednje informacije o sklenjenih pogodbah za leto 2004:
|
|
54. |
ugotavlja, da notranji revizor končuje revizijo postopka oddaje javnih naročil, ki zajema vse institucije; poziva generalnega sekretarja, da ustrezno obvesti Odbor za proračunski nadzor o vsebini poročila; |
|
55. |
obžaluje, da sta se leta 2004 število in obseg pogodb, dodeljenih v postopku javnih naročil, zelo zmanjšala; poziva generalnega sekretarja, da to pojasni; |
|
56. |
sprašuje, ali je zbirka podatkov o javnih naročilih v skladu s členom 95 Finančne uredbe že vzpostavljena in ali deluje; |
|
57. |
sprašuje, ali so bili sprejete pobude za spremembo Finančne uredbe (15) (zbiranje ponudb pri naročilih majhne vrednosti, elektronska izmenjava informacij o javnih razpisih), ki jih je uprava predstavila lani; |
Dejavnosti parlamentarnih odborov
|
58. |
opozarja, da je v skladu s členom 276 Pogodbe ES naloga Parlamenta podeliti Komisiji razrešnico glede izvrševanja proračuna, kar zajema vsa področja porabe; zato obžaluje, da Odbor za proračunski nadzor zaradi obstoječih parlamentarnih določb o organizaciji delegacij v tretjih državah ni mogel pravočasno izvesti načrtovanega obiska ad hoc delegacije v Evropski agenciji za obnovo Kosova; |
|
59. |
zato poziva pristojne organe Parlamenta, da Odboru za proračunski nadzor v skladu z njegovimi parlamentarnimi obveznostmi v okviru proračunskega postopka podeljevanja razrešnice, kadar je to primerno, omogočijo hitro odpošiljanje majhnih delegacij v države članice in tretje države, brez birokratskih ovir, da se izvede potrebno preverjanje na kraju samem; |
Politične skupine (pregled računovodskih izkazov in postopkov - proračunska postavka 3701)
|
60. |
opozarja, da odstavek 2.7.3 pravil o uporabi sredstev iz proračunske postavke 3701 (16) zahteva, da predsedstvo in Odbor za proračunski nadzor obravnavata revidirane letne računovodske izkaze političnih skupin v skladu s pristojnostmi, dodeljenimi s Poslovnikom; |
|
61. |
ponovno poudarja, da so politične skupine same odgovorne za upravljanje in uporabo svojih sredstev iz proračuna Parlamenta ter da pristojnosti službe za notranjo revizijo te institucije ne zajemajo pogojev, pod katerimi se uporabljajo odobrena proračunska sredstva v proračunski postavki 3701 (približno 3,2% celotnega proračuna Parlamenta); |
|
62. |
pozdravlja dejstvo, da morajo politične skupine notranja finančna pravila in računovodske izkaze za leto 2004 objaviti na spletni strani Parlamenta; |
|
63. |
sprašuje, ali so imele politične skupine težave pri uporabi načel nove Finančne uredbe in pravil za njeno izvajanje; |
|
64. |
ugotavlja, da so bila odobrena proračunska sredstva v proračunski postavki 3701 leta 2004 dodeljena, kot sledi:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
65. |
ugotavlja, da so zunanji revizorji za politične skupine potrdili, da so računovodski izkazi v skladu z veljavnimi pravili in mednarodnimi računovodskimi standardi; |
|
66. |
ugotavlja, da je predsedstvo 29. septembra 2005 obravnavalo poročila političnih skupin o izvrševanju proračuna in poročila revizorjev ter jih sprejelo; |
|
67. |
ugotavlja, da politične skupine praviloma niso v celoti uporabile razpoložljivih sredstev; |
|
68. |
poziva Komisijo in Svet, da v prihajajočih pogajanjih o reformi Finančne uredbe dokončno in izčrpno uredita zakonsko obravnavo proračunskih sredstev Parlamenta, s katerimi razpolagajo politične skupine, kot je Parlament zahteval v svojem stališču z dne 15. marca 2006 (20); |
Nadomestila poslancev
|
69. |
pozdravlja dejstvo, da bo omenjeni Statut za poslance Evropskega parlamenta po potrditvi Sveta 19. julija 2005 začel veljati prvi dan parlamentarnega obdobja, ki se začne leta 2009; |
|
70. |
ugotavlja, da so bile maja 2004 določbe Pravilnika o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem (21) usklajene s Finančno uredbo; |
|
71. |
opozarja na sklep predsedstva z dne 28. maja 2003, v katerem je odločilo, da je treba po sprejetju Statuta za poslance Evropskega parlamenta na plenarnem zasedanju in v skladu z dogovorjenim dnevom, ko bo začel veljati, uvesti postopek za sprejetje novega Pravilnika o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem; poziva generalnega sekretarja, da Odbor za proračunski nadzor obvesti o tem, kakšne ukrepe je sprejelo predsedstvo; |
|
72. |
poziva predsedstvo, da izvede načrte, ki so bili predvideni že v Statutu poslancev in s katerimi se je Parlament strinjal, za oblikovanje sistema, ki predvideva povračilo le dejansko nastalih potnih stroškov tistim poslancem, ki to želijo; |
Dodatek za pisarniško pomoč
|
73. |
ugotavlja, da je predsedstvo 13. decembra 2004 sprejelo predloge sprememb k pravilniku o pisarniški pomoči (22), s katerimi naj bi slednjega uskladili z zahtevami Finančne uredbe; |
|
74. |
obžaluje, da so se do julija 2004 pogodbe pripravnikov in pogodbe ponudnikov storitev z neodvisnimi osebami, podjetji ali ustanovami vnašale v računalniški sistem Parlamenta z enako šifro, ne glede na vrsto pogodbe oziroma to, ali so veljale za pomočnika ali pripravnika; |
|
75. |
obžaluje, da so bile generalnemu sekretarju posredovane nezadostne informacije o izplačanih zneskih, ki jih je prejel velik del pomočnikov prek ponudnikov storitev; pozdravlja informacije, ki jih je prejel od generalnega sekretarja o izplačanih zneskih pomočnikom, ki jih poslanci zaposlujejo neposredno ali prek plačilnega posrednika; |
|
76. |
obžaluje, da do 20. februarja 2006 87,2% poslancev Parlamentu ni predložilo izkazov odhodkov za nadomestilo za parlamentarno pomoč, kar bi morali storiti do 1. novembra 2005 v skladu s členom 14(5) (e) ter členom 14(6)(b) in (c) Pravilnika o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem, ki predvidevata izjave o vključenosti pomočnikov v sistem socialnega zavarovanja, če je pomočnik predmet pogodbe o opravljanju storitev; hkrati obžaluje, da Parlament še ni sklenil okvirnih pogodb s podjetji, specializiranimi za davčne zadeve in socialno varnost, v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, kot zahteva člen 14(5)(f) Pravilnika o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem ter kot je bilo zahtevano vsaj od julija 2004; |
|
77. |
vztraja, da bi bilo pošiljanje posameznih sporočil tistim poslancem, ki še niso predložili dokumentov o porabi nadomestila za parlamentarno pomoč, najučinkovitejši način za odpravljanje zamud pri oddaji dokumentacije; |
|
78. |
poziva predsedstvo, da nemudoma zaključi razprave o ugotovitvah parlamentarne delovne skupine za parlamentarno pomoč; poziva generalnega sekretarja, da Odbor za proračunski nadzor obvesti o predlogih delovne skupine in odločitvi predsedstva; |
|
79. |
poziva predsedstvo, da pripravi statut za pomočnike poslancev, v katerem med drugim uredi pogoje o zaposlitvi, delu, socialnem zavarovanju in obdavčitvi; statut bi moral začeti veljati čim prej; |
Sistem prostovoljnega pokojninskega zavarovanja
|
80. |
opozarja, da je Računsko sodišče v letnih poročilih iz zadnjih treh let poudarilo, da je treba za sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja Parlamenta zagotoviti ustrezno pravno podlago; opozarja tudi, da je po mnenju tega sodišča treba določiti jasna pravila za kritje morebitnega primanjkljaja (23); vendar ugotavlja, da po mnenju pravne službe Parlamenta „zadostna pravna podlaga za dodatno pokojninsko zavarovanje“ že obstaja v „zakonski avtonomiji Parlamenta, določeni v členu 199 Pogodbe ES (prej člen 142 Pogodbe EGS), ki Parlamentu daje pravico sprejemati kakršne koli ukrepe, ki jih potrebuje za svojo notranjo organizacijo“ (24), in da bo „člen 27 Statuta poslancev pravna podlaga za pokojninski sklad, ko bo ta status začel veljati“; |
|
81. |
opozarja tudi na letošnje poročilo o dejavnosti generalnega direktorata za finance, ki za proračunsko leto 2004 v zvezi s sistemom dodatnega pokojninskega zavarovanja navaja naslednje:
|
|
82. |
ugotavlja, da je bilo novembra 2005 v dodatni pokojninski sklad vključenih 475 poslancev, ki so plačevali mesečni prispevek - iz splošnih nadomestil stroškov - v višini 948 EUR (tretjino), Parlament pa je mesečno plačeval 1 896 EUR (dve tretjini); leta 2004 je bilo v proračunu za sistem prostovoljnega pokojninskega zavarovanja namenjenih 10 300 000 EUR; |
|
83. |
ugotavlja, da je imel pokojninski sklad 31. decembra 2004 aktuarsko izgubo v višini 43 756 745 EUR in stopnjo financiranja 76,8 % ter da se je 31. decembra 2005 primanjkljaj bistveno znižal na 28 875 417 EUR, stopnja financiranja pa se je povečala na 86,1% (25); |
|
84. |
ugotavlja, da lahko poslanec, ki je starejši od 60 let in ki je pet let prispeval v sklad, od januarja 2005 prejema mesečno pokojnino v višini 1 276 EUR; |
|
85. |
ugotavlja, da predsedstvo med letoma 2002 in 2005 ni upoštevalo ugotovitev Računskega sodišča; ugotavlja, da je predsedstvo 30. novembra 2005 odobrilo naslednje ukrepe:
|
|
86. |
meni, da je treba še letos določiti pogodbeno podlago za razmerje med Parlamentom in pokojninskim skladom; poziva generalnega sekretarja, da decembra 2006 Odboru za proračunski nadzor predloži poročilo o doseženem napredku; |
|
87. |
meni tudi, da je treba prispevke poslancev v sistem prostovoljnega pokojninskega zavarovanja kriti neposredno iz osebnih dohodkov in ne iz sistema parlamentarnih nadomestil; vendar ugotavlja, da je Računsko sodišče v mnenju št. 5/99 zaključilo, da je sedanji sistem prispevkov z vidika sklada in poslancev deloval učinkovito; poleg tega je Parlamentu omogočil, da pravilno izračuna svoje plačilne obveznosti, saj mora v skladu s pravili plačevati dvojni znesek, ki ga dejansko plačujejo poslanci; Računsko sodišče ni nasprotovalo temu, da se sistem ohrani, pod pogojem, da je bolje opredeljen in da je njegovo delovanje določeno s formalnim dokumentom; |
|
88. |
z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so zaradi zmanjšanja prispevkov v sistem pokojninskega zavarovanja iz splošnih nadomestil stroškov poslanci tarča očitkov, da so javna sredstva namenjena kritju zasebnih pokojninskih prispevkov, zato poziva predsedstvo, da pred 31. marcem 2007 predlaga ustrezne ukrepe, da bodo te prispevke plačevali člani sistema pokojninskega zavarovanja sami z nalogi za neposredno obremenitev; |
|
89. |
ugotavlja, da bodo po začetku veljavnosti Statuta za poslance Parlamenta leta 2009 člani enakovredno obravnavani in da se v dodatni pokojninski sklad ne bodo smeli vključiti novi člani; prav tako meni, da bi se moral po začetku veljavnosti Statuta za poslance
|
Evropske politične stranke
|
90. |
ugotavlja, da računovodski izkazi političnih strank na evropski ravni v letu 2004 kažejo naslednje:
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
91. |
poudarja, da so zunanji revizorji strank potrdili, da so računovodski izkazi v skladu z veljavnimi pravili in mednarodnimi računovodskimi standardi; |
|
92. |
poudarja, da stranke na evropski ravni še niso v celoti uporabile razpoložljivih odobrenih proračunskih sredstev; |
|
93. |
poudarja, da je v svojem stališču z dne 15. marca 2006 (26) o reformi Finančne uredbe predlagal pravno obravnavo lastnih sredstev političnih skupin na evropski ravni v smislu Uredbe (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strankah na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja (27); |
|
94. |
opozarja, da bo pristojni odbor v bližnji prihodnosti predložil poročilo o uporabi Uredbe (ES) št. 2004/2003 in da je bila ta uredba prvič uporabljena leta 2004; |
|
95. |
poziva predsedstvo, naj za učinkovitejšo uporabo navedene uredbe (ES) št. 2004/2003 upošteva naslednje:
|
Zaposlovanje uslužbencev iz novih držav članic
|
96. |
poziva generalnega sekretarja, da do konca decembra 2006 poroča o doseženem napredku v zvezi z zaposlovanjem iz novih držav članic po kategorijah (tolmači, prevajalci, upravni delavci itd.); |
Odhodki za tolmačenje (posebno poročilo Računskega sodišča št. 5/2005)
|
97. |
poudarja dejstvo, da je večjezičnost ena od značilnosti Evropske unije; je izraz kulturne in jezikovne raznolikosti ter zagotavlja enako obravnavo državljanov Unije; poudarja, da poleg tega državljanom zagotavlja pravico do sporazumevanja z institucijami Evropske unije v enem od njenih uradnih jezikov in jim tako omogoča uresničevanje pravice do demokratičnega nadzora; |
|
98. |
poudarja, da v posebni resoluciji podrobno obravnava posebno poročilo Računskega sodišča št. 5/2005; |
|
99. |
priznava, da pogosta potovanja poslancev med sedeži Parlamenta znatno zvišujejo stroške na več področjih delovanja, vključno s tolmačenjem, kot je Računsko sodišče ugotovilo v posebnem poročilu št. 5/2005; |
Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje: presoja vplivov
|
100. |
opozarja na svoj sklep z dne 9. oktobra 2003 o sklenitvi Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (28) in upošteva ugotovitve delovne skupine o presoji vplivov (29); v skladu s tem:
|
|
101. |
zavzema stališče, da je vključitev presoje vplivov povezana s tveganji in bi lahko ovirala parlamentarno delo; v skladu s tem:
|
|
102. |
zato poziva generalnega sekretarja in pristojne parlamentarne organe, da pojasnijo, kako nameravajo uresničiti ta vidik Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje; |
Spremljanje uresničevanja resolucije o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2003
|
103. |
pozdravlja dejstvo, da so revizijska poročila službe za notranjo revizijo upoštevana v revidiranem akcijskem načrtu generalnega sekretarja, ki ga je slednji posredoval pristojnim organom Parlamenta skupaj z izjavo o zanesljivosti; opozarja, da akcijski načrt vsebuje 47 individualnih ukrepov, in poziva generalnega sekretarja, naj pojasni, katere od teh ukrepov je določil za prednostne; |
|
104. |
ugotavlja, da je Parlament zagotovil izvrševanje proračunske postavke 3701 za samostojne poslance in da je potrdil zanesljivost izvrševanja; opominja, da so dokumenti v zvezi s to proračunsko postavko objavljeni na spletni strani Parlamenta; |
|
105. |
ugotavlja, da so bili predlogi generalnega sekretarja glede standardne listine za izbor zunanjih revizorjev skupin in glede finančnih poročil predsednikov skupin predloženi predsedstvu v razpravo in glasovanje; ugotavlja, da odločitev še ni bila sprejeta, in poziva predsedstvo, da Odbor za proračunski nadzor obvesti o izidu razprav; |
|
106. |
ugotavlja, da je Parlament leta 2004 med pripravami na uvedbo Statuta za poslance Evropskega parlamenta začel tehnično združevati dotlej neodvisne sisteme upravljanja za plačila nadomestil poslancem (projekt PAM: „Portail Applicatif des Membres“); |
|
107. |
ugotavlja, da je disciplinski svet dokončal delo in ugotovil, kdo je odgovoren za razliko v višini 4 136 125 BEF med stanjem blagajne in zadevnimi računovodskimi izkazi leta 1982; pričakuje, da bo ta znesek vrnjen vključno z obrestmi; |
|
108. |
z zadovoljstvom ugotavlja, da je predsedstvo 12. decembra 2005 sprejelo končno poročilo delovne skupine EMAS („Eco-Management and Audit System“) in da bi bilo poročilo o sistemu okoljskega upravljanja v okviru institucije februarja 2006 objavljeno na spletni strani Parlamenta; |
|
109. |
ugotavlja, da so se dodatno izboljšale računalniške storitve za poslance, zlasti zaradi:
|
|
110. |
vztraja, da je treba elektronsko podpisovanje, ki je predmet pilotnega projekta v izvajanju, uvesti čim prej, da bodo lahko poslanci podpisovali dokumente, kot so predlogi sprememb in parlamentarna vprašanja, v elektronski, ne papirnati obliki, kar bo povečalo učinkovitost njihovega dela; |
|
111. |
ugotavlja, da so kvestorji 16. novembra 2005 sprejeli odločitev, da bodo dokumenti odborov tudi v prihodnje na voljo njihovim članom, vendar bo razdelitev v Strasbourgu sprejetih besedil in izjav za tisk v tiskovni obliki odpravljena. |
(2) UL C 301, 30.11.2005, str. 1.
(3) UL C 302, 30.11.2005, str. 100.
(4) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(5) Bur/ann/fin - PE 349.540.
(6) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0158.
(7) UL C 300 E, 11.12.2003, str. 303.
(8) UL L 196, 27.7.2005, str. 28.
(9) UL L 262, 7.10.2005, str. 1.
(10) Odgovor generalnega sekretarja na odstavek 9 resolucije Evropskega parlamenta z dne 21. aprila 2004 o razrešnici za leto 2002 (UL L 330, 4.11.2004, str. 160).
(11) UL L 148, 16.6.2003, str. 62.
(12) Odstavek 40 zgoraj navedene resolucije z dne 12. aprila 2005.
(13) Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, 31.12.2002, str. 1). Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1261/2005 (UL L 201, 2.8.2005, str. 3).
(14) Odstavek 90 zgoraj navedene resolucije z dne 8. aprila 2003.
(15) Odstavek 73 zgoraj navedene resolucije z dne 12. aprila 2005.
(16) Sklep predsedstva z dne 30. junija 2003.
(17) V skladu z določbami o izvrševanju proračunske postavke 3701.
(18) Dodeljena sredstva le za prvo polletje 2004.
(19) Sklep predsedstva z dne 29. septembra 2005.
(20) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0085, sprememba 63.
(21) PE 113.116.
(22) Členi od 14 do 16 Pravilnika o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem.
(23) UL C 301, 20.11.2005, Tabela 9.2; UL C 293, 30.11.2004, Tabela 9.3; UL C 286, 28.11.2003, odstavek 9.15.
(24) Obvestilo generalnega sekretarja predsedstvu Parlamenta - Upravljanje prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, november 2005, PE 356.020/BUR./REV.
(25) Vir: pokojninski sklad ASBL - letni računovodski izkazi za leto 2005.
(26) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0085, sprememba 99.
(27) UL L 297, 15.11.2003, str. 1.
(28) UL C 81 E, 31.3.2004, str. 84.
(29) Adonis: 03-DGIII(04)D/19596.
P6_TA(2006)0364
Evropska listina kakovosti za mobilnost (izobraževanje in usposabljanje) ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o transnacionalni mobilnosti v Skupnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja: Evropska listina kakovosti za mobilnost (KOM(2005)0450 — C6-0291/2005 — 2005/0179(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0450) (1), |
|
— |
ob upoštevanju členov 251(2), 149(4) in 150(4) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0291/2005), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0255/2006), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2005)0179
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 26. septembra 2006 z namenom sprejetja Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o transnacionalni mobilnosti v Skupnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja: Evropska listina kakovosti za mobilnost
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 149(4) in 150(4) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Mobilnost na področju izobraževanja in usposabljanja je sestavni del prostega gibanja oseb - temeljna svoboščina, zaščitena s Pogodbo - in eden glavnih ciljev dejavnosti Evropske unije na področju izobraževanja in usposabljanja, ki temelji tako na skupnih vrednotah kakor na spoštovanju raznolikosti. Je bistveno orodje pri nastajanju resničnega evropskega prostora vseživljenjskega učenja, za spodbujanje zaposlovanja in zmanjševanje revščine ter za pomoč pri spodbujanju dejavnega evropskega državljanstva. |
|
(2) |
Mobilnost zbližuje državljane in izboljšuje medsebojno razumevanje. Spodbuja solidarnost, izmenjavo idej ter boljše poznavanje različnih kultur, ki tvorijo Evropo; s tem pa prispeva h gospodarski, socialni in regionalni koheziji. |
|
(3) |
Močnejša evropska mobilnost in izmenjave zaradi izobraževanja in usposabljanja ter dogodki, kot je Evropsko leto mobilnosti 2006, imajo ključno vlogo pri doseganju lizbonskega cilja, da postane Evropa do leta 2010 najbolj inovativno in konkurenčno gospodarstvo, temelječe na znanju. |
|
(4) |
Ustvarjanje boljšega okvira za mobilnost zaradi izobraževanja in usposabljanja v EU bo prispevalo k doseganju na znanju temelječega gospodarstva, ki je bistveno za ustvarjanje delovnih mest, trajnostni razvoj ter raziskave in inovacije v državah članicah. |
|
(5) |
Vse zainteresirane strani, vključno z državnimi organi, bi morali v večji meri podpirati mobilnost znotraj EU, da bi izboljšali kakovost in učinkovitost sistemov izobraževanja in usposabljanja v Evropi. |
|
(6) |
Priporočilo 2001/613/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. julija 2001 o mobilnosti znotraj Skupnosti za študente, osebe, ki se usposabljajo, prostovoljce, učitelje in vodje usposabljanja (4) je bilo prvo priporočilo, sprejeto z namenom olajšati dejavnosti Skupnosti za spodbujanje mobilnosti. |
|
(7) |
Delo skupine izvedencev, ki jo je ustanovila Komisija v skladu s točko III(a) tega priporočila, in njihovo prvo poročilo o nadaljnjem spremljanju sicer kažeta napredek, ki je bil dosežen na področju mobilnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja na nacionalni in evropski ravni, vendar hkrati opozarjata, da se je treba osredotočiti ne le na količinsko povečanje mobilnosti, ampak predvsem na izboljšanje njene kakovosti. |
|
(8) |
Za ta cilj si je mogoče med drugim prizadevati tako, da se v obliki priporočila sprejme Listino kakovosti za mobilnost, ki določa sklop načel na tem področju in se izvaja prostovoljno. |
|
(9) |
V Evropski listini kakovosti za mobilnost (v nadaljevanju „Listina“) bi bilo treba upoštevati tudi posebne potrebe invalidov in zapostavljenih skupin. |
|
(10) |
Listina naj bi pomagala povečati število izmenjav, olajšati priznavanje obdobij, namenjenih izobraževanju ali usposabljanju ter priznavanje nazivov in kvalifikacij ter oblikovati medsebojno zaupanje, s katerim bi se izboljšalo in okrepilo sodelovanje med zadevnimi organi, organizacijami in vsemi zainteresiranimi stranmi, udeleženimi v mobilnosti. Pozorno bi bilo treba obravnavati vprašanje prenosljivosti posojil, štipendij in plačil prispevkov socialnega zavarovanja. |
|
(11) |
Namen te listine ni nadomestiti, temveč dopolniti posebne določbe, predstavljene v Študentski listini Erasmus. |
|
(12) |
Organi iz držav porekla ali držav gostiteljic bi morali poskrbeti, da bi vsi slušatelji in udeleženci usposabljanja, organizacije ali druge za mobilnost zainteresirane strani imeli vedno na voljo Listino v svojem jeziku ter da bi ta služila kot temeljna referenca. |
|
(13) |
Koristi mobilnosti so v marsičem odvisne od kakovosti praktičnih dejavnikov: informacij, priprave, podpore in priznavanja izkušenj in kvalifikacij, ki so jih sodelujoči pridobili med študijem in v obdobjih usposabljanja. Ljudje in organizacije, udeleženi v mobilnosti, lahko s skrbnim načrtovanjem in ustreznim vrednotenjem zelo izboljšajo kakovost mobilnosti. |
|
(14) |
Europass (5) je nadvse uporaben instrument za razvijanje preglednosti in priznavanja, kar pripomore k mobilnosti. |
|
(15) |
Zaželeno je, da se načela, določena v tej listini, ne uporabljajo zgolj za dejansko obdobje mobilnosti, ampak tudi za obdobje pred in po njej. |
|
(16) |
Načrt učenja bi bilo treba pripraviti vnaprej. Prav tako je potrebna splošna priprava udeležencev, pri kateri se upošteva jezikovno pripravo. Pristojni organi in organizacije bi morali pri tem nuditi pomoč. |
|
(17) |
Pred odhodom bi bilo treba rešiti vsa administrativna in finančna vprašanja, na primer kakšna finančna podpora je na voljo in kdo krije stroške, ter zavarovanje v državi gostiteljici. |
|
(18) |
Kar zadeva obdobje bivanja v tujini, se lahko kakovost mobilnosti poveča z zagotavljanjem programov, kot je mentorstvo za udeležence. |
|
(19) |
Podroben in jasen opis vseh tečajev ali usposabljanja, ki jih je udeleženec opravil v državi gostiteljici, vključno s podatki o njihovem trajanju, bi pomagal olajšati njihovo priznavanje ob vrnitvi v matično državo. |
|
(20) |
Zaradi preglednosti in dobrega upravljanja je potrebna jasna opredelitev zainteresiranih strani, odgovornih za posamezno stopnjo in dejavnost programa mobilnosti. |
|
(21) |
Za zagotovitev splošne kakovosti mobilnosti je zaželeno zagotoviti prosto gibanje vsem državljanom EU in uporabiti, če je mogoče, načela iz Listine in ustrezna priporočila pri vseh vrstah mobilnosti zaradi učenja ali poklicnega razvoja: pri izobraževanju ali usposabljanju; formalnem ali neformalnem učenju, vključno s prostovoljnim delom in projekti; krajših ali daljših obdobjih mobilnosti; šoli, visokošolskem izobraževanju ali učenju, povezanem z delovnim mestom; ukrepih v zvezi z vseživljenjskim učenjem. |
|
(22) |
Ob upoštevanju raznolikosti narave in trajanja dejavnosti mobilnosti lahko države članice izvajanje Listine prilagodijo okoliščinam, torej prilagodijo ga posebnemu položaju in programom. Države članice lahko nekatere točke štejejo za obvezne, druge za prostovoljne. |
|
(23) |
Ker ciljev tega priporočila države članice ne morejo zadovoljivo doseči same in se jih lahko zaradi obsega ali učinkov tega priporočila lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, to priporočilo ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev — |
PRIPOROČATA, DA DRŽAVE ČLANICE:
|
1. |
sprejmejo priloženo Listino in spodbujajo njeno uporabo kot sredstva za izboljšanje osebnega in poklicnega razvoja; |
|
2. |
poročajo o izvajanju tega priporočila in o vseh dopolnilnih ukrepih, ki jih utegnejo sprejeti v prid mobilnosti, zlasti v zvezi z njenimi kakovostnimi vidiki, v svojih nacionalnih prispevkih za delovni program „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ od drugega leta po sprejetju tega priporočila dalje; |
|
3. |
še naprej tesno sodelujejo in usklajujejo svoje delovanje, da bi odpravile vse neposredne ali posredne ovire, ki zmanjšujejo mobilnost državljanov EU; |
|
4. |
zagotovijo primerno podporo in ustrezno infrastrukturo za mobilnost zaradi izobraževanja in usposabljanja, da bi dvignile raven izobrazbe in usposobljenosti svojih državljanov; |
|
5. |
storijo vse potrebno, da spodbudijo mobilnost, zagotovijo, da so vse potrebne informacije preprosto razumljive in dostopne vsem, na primer s pomočjo vodnika za seznanjanje z mobilnostjo ali seznama podpornih organizacij, ter izboljšajo pogoje za mobilnost. |
VABITA Komisijo:
|
1. |
naj spodbuja uporabo Listine pri nacionalnih agencijah in drugih organizacijah, ki delujejo na področju izobraževanja in usposabljanja ter mobilnosti; |
|
2. |
da še naprej sodeluje z državami članicami in socialnimi partnerji in tako omogoči izmenjavo koristnih podatkov in izkušenj v zvezi z izvajanjem ukrepov, ki jih podpira to priporočilo; |
|
3. |
naj v tesnem sodelovanju z ustreznimi organi izboljša ali razvije po spolu razčlenjene statistične podatke o mobilnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja; |
|
4. |
da to priporočilo in Priporočilo 2001/613/ES šteje za celoto ter da zato vključi tu zahtevana dvoletna poročila v splošna poročila delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010. |
V ..., ...
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 88, 11.4.2006, str. 20.
(2) UL C 206, 29.8.2006, str. 40.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 26. septembra 2006.
(4) UL L 215, 9.8.2001, str. 30.
(5) Odločba št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o enotnem okviru Skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass) (UL L 390, 31.12.2004, str. 6).
PRILOGA
EVROPSKA LISTINA KAKOVOSTI ZA MOBILNOST
UVOD
Mobilnost je od nekdaj zelo pomembna za zainteresirane strani, njen pomen pa se je še okrepil z Akcijskim načrtom za mobilnost leta 2000 (1) in s Priporočilom 2001/613/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. julija 2001 o mobilnosti znotraj Skupnosti za študente, osebe, ki se usposabljajo, prostovoljce, učitelje in vodje usposabljanja (2). Navedeno priporočilo je imelo obsežno področje uporabe, obravnavala je celo vrsto pomembnih vprašanj v zvezi z mobilnostjo in je bilo namenjeno vsem, ki bi lahko imeli korist od učenja v tujini (formalnega in neformalnega), vključno s študenti, učitelji, vodji usposabljanja, prostovoljci in udeleženci usposabljanja. Priporočilo 2006/..../ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne.... o transnacionalni mobilnosti v Skupnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja: Evropska listina kakovosti za mobilnost, katerega sestavni del je ta listina, ima enako področje uporabe, vendar se osredotoča na kakovostni vidik mobilnosti, kakor je predlagala skupina izvedencev, ustanovljena po prvem priporočilu. Pomagalo naj bi zagotoviti, da bodo udeleženci dobili pozitivno izkušnjo tako v državi gostiteljici kakor tudi po vrnitvi v njihovi državi porekla.
Ta listina ponuja napotke pri mobilnosti za namene formalnega in neformalnega učenja ter osebnega in poklicnega razvoja posameznih mladih in odraslih oseb. Oblikovana je kot osnovni referenčni dokument, ki upošteva nacionalne razmere in spoštuje pristojnosti držav članic. Njeno področje uporabe in vsebino je mogoče prilagoditi dolžini trajanja mobilnosti in posebnostim raznih dejavnosti šolanja in usposabljanja ter potrebam udeležencev. Čeprav so ti napotki namenjeni predvsem mobilnosti za namene učenja, pa bi po splošnem prepričanju bili lahko uporabni tudi za druge vrste mobilnosti, denimo mobilnosti zaradi dela.
1. Napotki in informacije
Morebitni kandidati bi morali imeti na vseh ravneh enak dostop do zanesljivih virov informacij in napotkov glede mobilnosti in pogojev udeležbe. Med drugim bi bilo treba zagotoviti jasne informacije o vsaki od točk iz te listine, o vlogi in nalogah organizacij pošiljateljic in gostiteljic ter o različnih sistemih izobraževanja in usposabljanja.
2. Načrt učenja
Pred začetkom mobilnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja bi bilo treba pripraviti načrt učenja ob upoštevanju jezikovne priprave, ki ga morajo potrditi organizacije pošiljateljice in gostiteljice ter udeleženci. Načrt učenja je pomemben zlasti v primeru daljše mobilnosti in je lahko koristen tudi v primeru krajše mobilnosti. Načrt bi moral predstaviti cilje in predvidene rezultate učenja ter način njihove uresničitve in izvajanja. Z vsako večjo spremembo v načrtu učenja bi se morale strinjati vse strani. Pri pripravi načrta učenja bi bilo treba upoštevati vprašanje ponovne vključitve v državo porekla in vprašanje vrednotenja.
3. Individualizacija
Mobilnost zaradi izobraževanja in usposabljanja bi morala kar najbolj ustrezati osebni učni poti, usposobljenosti in motivaciji udeležencev ter le-te razvijati ali dopolnjevati
4. Splošna priprava
Predhodna priprava udeležencev je priporočljiva in bi morala biti prikrojena njihovim posebnim potrebam. Glede na potrebe bi morala obsegati jezikovni, pedagoški, administrativni, pravni, osebni ter kulturni vidik in informacije o finančnem vidiku.
5. Jezikovni vidik
Jezikovno znanje je pomembno za uspešno učenje, medkulturno sporazumevanje in boljše razumevanje kulture države gostiteljice. Udeleženci in njihove organizacije pošiljateljice in gostiteljice bi morali ustrezni jezikovni pripravi nameniti posebno pozornost. Vedno, ko je to mogoče, bi moral program mobilnosti vključevati:
|
— |
preverjanje jezikovnega znanja pred odhodom in možnost obiskovanja tečajev jezika države gostiteljice in/ali jezika predavanj, če je ta drugačen; |
|
— |
v državi gostiteljici jezikovno podporo in nasvet. |
6. Logistična podpora
Kadar je to potrebno, bi bilo udeležencem treba zagotoviti ustrezno logistično podporo. Sem lahko sodijo informacije in pomoč glede potovanja, zavarovanja, prijave bivališča in dovoljenja za delo, socialnega varstva, prenosa vladnih štipendij in posojil iz države porekla v državo gostiteljico, namestitve ter vseh drugih praktičnih vidikov, vključno z varnostjo med bivanjem v tujini, kadar je to primerno.
7. Mentorstvo
Organizacija gostiteljica (izobraževalni zavod, mladinska organizacija, podjetje itd.) bi morala zagotoviti programe, kot je mentorstvo, za svetovanje udeležencem in za pomoč pri njihovem uspešnem vključevanju v okolje gostiteljice, in imeti vlogo stalne kontaktne točke pri iskanju pomoči.
8. Priznavanje
Če je študijsko obdobje v tujini ali napotitev v tujino sestavni del formalnega študija ali usposabljanja, bi moralo biti to navedeno v načrtu učenja, udeležencem pa bi morala biti zagotovljena pomoč, ki bo olajšala pridobivanje priznavanja in potrdil, kjer je to potrebno. V načrtu učenja bi morala organizacija pošiljateljica poskrbeti za priznanje uspešnih obdobij mobilnosti. Pri drugih vrstah mobilnosti, zlasti pri mobilnosti v okviru neformalnega učenja in usposabljanja, bi bilo treba izdati ustrezen dokument, tako da bo udeleženec lahko zadovoljivo in verodostojno dokazal svojo dejavno udeležbo in rezultate učenja. V tem kontekstu bi bilo treba spodbujati uporabo „Europassa“ (3).
9. Ponovna vključitev in vrednotenje
Udeležencem bi bilo treba ob vrnitvi v matično državo, zlasti po daljši odsotnosti, svetovati, kako uporabiti v tujini pridobljeno usposobljenost in znanje. Kadar je to potrebno, bi bilo treba ob vrnitvi po daljši odsotnosti osebam dati na voljo pomoč pri njihovem ponovnem vključevanju v domače družbeno, šolsko ali poklicno okolje. Udeleženci bi morali skupaj z odgovornimi organizacijami pravilno ovrednotiti pridobljene izkušnje in presoditi, ali so bili izpolnjeni cilji načrta učenja.
10. Obveznosti in dolžnosti
O dolžnostih, ki izhajajo iz teh meril kakovosti, se morajo dogovoriti organizacije pošiljateljice in gostiteljice ter udeleženci. Dolžnosti bi bilo treba po možnosti pisno potrditi, tako da so jasne vsem zadevnim stranem.
(1) Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o akcijskem načrtu za mobilnost z dne 14. decembra 2000 (UL C 371, 23.12.2000, str. 4).
(2) UL L 215, 9.8.2001, str. 30.
(3) Odločba št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o enotnem okviru Skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass) (UL L 390, 31.12.2004, str. 6).
P6_TA(2006)0365
Ključne sposobnosti za vseživljenjsko učenje ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje (KOM(2005)0548 — C6-0375/2005 — 2005/0221(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0548) (1), |
|
— |
ob upoštevanju členov 251(2), 149(4) in 150(4) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu predložila predlog (C6-0375/2005), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0262/2006), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2005)0221
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 26. septembra 2006 z namenom sprejetja Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 149(4) in 150(4) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Evropski svet v Lizboni z dne 23. in 24. marca 2000 je sklenil, da bi moral evropski okvir opredeliti nova osnovna znanja, ki naj jih zagotovi vseživljenjsko učenje, kot ključni ukrep pri odzivu Evrope na globalizacijo in premik h gospodarstvom znanja ter poudaril, da so ljudje največja dobrina Evrope. Odtlej so bili ti sklepi večkrat ponovljeni, tudi na Evropskem svetu v Bruslju z dne 20. in 21. marca 2003 ter 22. in 23. marca 2005 ter v ponovno zaživeli Lizbonski strategiji, potrjeni leta 2005. |
|
(2) |
Evropska sveta v Stockholmu z dne 23. in 24. marca 2001 ter v Barceloni z dne 15. in 16. marca 2002 sta potrdila konkretne prihodnje cilje evropskega sistema izobraževanja in usposabljanja ter delovni program (delovni program Izobraževanje in usposabljanje 2010) za njihovo dosego do leta 2010. Ti cilji vključujejo razvoj znanj za družbo znanja in posebne cilje za pospeševanje učenja jezikov, razvoj podjetnosti in splošno potrebo po krepitvi evropske razsežnosti v izobraževanju. |
|
(3) |
Sporočilo Komisije „Uresničevanje evropskega prostora za vseživljenjsko učenje“ in Resolucija Sveta z dne 27. junija 2002 o vseživljenjskem učenju (4), ki mu je sledila, sta „nova osnovna znanja“ določila kot prednostna in poudarila, da mora vseživljenjsko učenje zajemati obdobje od predšolske starosti do starosti po upokojitvi. |
|
(4) |
V okviru izboljšanja zaposlovanja Skupnosti sta Evropska sveta v Bruslju marca 2003 in decembra 2003 poudarila potrebo po razvoju vseživljenjskega učenja s posebnim poudarkom na aktivnih in preventivnih ukrepih za nezaposlene in neaktivne osebe. Podlaga za to je bilo poročilo projektne skupine za zaposlovanje, ki je poudarila potrebo po sposobnosti prilagajanju spremembam, pomen vključevanja ljudi na trg delovne sile in ključno vlogo vseživljenjskega učenja. |
|
(5) |
Svet je maja 2003 sprejel evropske referenčne ravni („merila uspešnosti“), ki dokazujejo zavzemanje za merljivo izboljšanje evropske povprečne uspešnosti. Te referenčne ravni vključujejo sposobnost branja, zgodnje opuščanje šolanja, dokončanje višje srednje stopnje izobrazbe in udeleženost odraslih v vseživljenjskem učenju in so tesno povezane z razvojem ključnih kompetenc. |
|
(6) |
V poročilu Sveta o širši vlogi izobraževanja, ki je bilo sprejeto novembra 2004, je bilo poudarjeno, da izobraževanje prispeva k ohranjanju in obnavljanju skupnega kulturnega ozadja v družbi ter k učenju osnovnih socialnih in državljanskih vrednot, kot so državljanska zavest, enakost, strpnost in spoštovanje, in je zlasti pomembno v času, ko se vse države članice soočajo z vprašanjem, kako obvladati vse večjo socialno in kulturno raznovrstnost. Poleg tega sta omogočanje vstopa v poklicno življenje in njegovo ohranjanje pomemben del vloge izobraževanja pri krepitvi socialne kohezije. |
|
(7) |
Poročilo, ki ga je Komisija sprejela leta 2005 o napredku pri doseganju lizbonskih ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja, je pokazalo, da ni bilo napredka pri zmanjševanju odstotka tistih, ki imajo v starosti 15 let težave pri branju ali pri zviševanju stopnje dokončanja višje srednje stopnje izobraževanja. Določen napredek je bilo mogoče zaznati pri zmanjševanju zgodnjega opuščanja šolanja, vendar glede na sedanjo hitrost napredovanja evropske referenčne ravni za leto 2010, sprejete na Svetu maja 2003, ne bodo dosežene. Sodelovanje odraslih v učenju ne narašča dovolj hitro, da bi lahko dosegli referenčno raven 2010, podatki pa kažejo na to, da je verjetnost nadaljnjega usposabljanja ljudi z nizko izobrazbo manjša. |
|
(8) |
Okvir ukrepov za vseživljenjski razvoj kompetenc in kvalifikacij, ki so ga evropski socialni partnerji sprejeli marca 2002, poudarja potrebo podjetij po čedalje hitrejšem prilagajanju njihovih struktur, da bi ostala konkurenčna. Več timskega dela, zabrisovanje hierarhije, prenos odgovornosti in naraščajoča potreba po večopravilnosti vodijo k naraščanju učečih se organizacij. V okviru tega pomeni sposobnost organizacij za določanje kompetenc, za njihovo aktiviranje in prepoznavanje ter spodbujanje njihovega razvoja za vse zaposlene podlago za nove konkurenčne strategije. |
|
(9) |
Maastrichtska študija o poklicnem izobraževanju in usposabljanju iz leta 2004 navaja precejšnjo vrzel med stopnjami izobrazbe, ki jih zahtevajo nova delovna mesta, in stopnjami izobrazbe, ki jih dosega evropska delovna sila. Ta študija kaže, da je več kot tretjina evropske delovne sile (80 milijonov oseb) nizko izobražena, ob tem pa se ocenjuje, da bo do leta 2010 skoraj 50 % novih delovnih mest zahtevalo terciarne kvalifikacije, skoraj 40 % bo zahtevalo višjo srednjo stopnjo izobrazbe, samo 15% služb pa bo primernih za tiste z osnovno izobrazbo. |
|
(10) |
V Skupnem poročilu Sveta in Komisije o delovnem programu o izobraževanju in usposabljanju 2010, sprejetem leta 2004, je ponovno poudarjena potreba, da se vsem državljanom zagotovi kompetence, ki jih potrebujejo, in sicer kot del strategij držav članic za vseživljenjsko učenje. Za spodbujanje in olajšanje reforme poročilo predlaga razvoj skupnih evropskih referenc in načel ter daje prednost okviru ključnih kompetenc. |
|
(11) |
Evropski pakt za mlade, ki je priložen sklepom Evropskega sveta v Bruslju z dne 22. in 23. marca 2005, je poudaril potrebo po spodbujanju razvoja enotnega sklopa osrednjih znanj. |
|
(12) |
Potreba po usposabljanju mladih s potrebnimi ključnimi kompetencami in izboljšanje doseganja ravni izobrazbe sta sestavna dela Integriranih smernic za rast in delovna mesta 2005-2008, ki jih je junija 2005 potrdil Evropski svet. Smernice zaposlovanja zlasti zahtevajo prilagoditev sistema izobraževanja in usposabljanja kot odziv na nove zahteve po kompetencah s pomočjo boljše identifikacije poklicnih potreb in ključnih kompetenc kot del programov reform držav članic. Smernice zaposlovanja tudi pozivajo k zagotavljanju vključevanja vidika spola in enakosti med spoloma pri vseh ukrepih in k doseganju 70 % povprečne stopnje zaposlenosti v Evropski uniji in vsaj 60 % zaposlenosti za ženske. |
|
(13) |
To priporočilo naj prispeva k razvoju kakovostnega, v prihodnost usmerjenega izobraževanja in usposabljanja, prilagojenega potrebam evropske družbe, s podporo in dopolnitvijo delovanja držav članic pri zagotovitvi, da bi njihovi sistemi osnovnega izobraževanja in usposabljanja vsem mladim ponujali sredstva za razvoj ključnih kompetenc do ravni, ko bodo sposobni za odraslo življenje in ki ustvarja podlago za nadaljnje učenje in poklicno življenje, ter da bi bilo odraslim omogočeno razviti in posodabljati njihove ključne kompetence prek ponudbe skladnega in obsežnega vseživljenjskega učenja. To priporočilo bi moralo prav tako predvideti skupni evropski referenčni okvir ključnih kompetenc za oblikovalce politik, ponudnike izobraževanja in usposabljanja, socialne partnerje in same učence za olajšanje nacionalnih reform in izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo v okviru delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, z namenom dosege dogovorjenih evropskih referenčnih ravni. Poleg tega bi moralo priporočilo podpirati druge sorodne politike, kot so politika zaposlovanja in socialna politika ter druge politike, ki zadevajo mlade. |
|
(14) |
Ker ciljev tega priporočila, in sicer podpreti in dopolniti delovanje držav članic z vzpostavitvijo skupne referenčne točke, ki spodbuja in olajšuje nacionalne reforme ter nadaljnje sodelovanje med državami članicami, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena to priporočilo ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje zastavljenih ciljev, kolikor prepušča izvajanje tega priporočila državam članicam — |
PRIPOROČATA:
Da države članice razvijajo ponudbo ključnih kompetenc za vse kot del svojih strategij za vseživljenjsko učenje, vključno s strategijami za doseganje splošne pismenosti, in uporabijo „Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje - evropski referenčni okvir“ (v nadaljevanju „referenčni okvir“) iz Priloge k temu priporočilu kot referenčno orodje z namenom zagotoviti:
|
1. |
da začetno izobraževanje in usposabljanje vsem mladim ponuja sredstva za oblikovanje ključnih kompetenc do ravni, ko bodo sposobni za odraslo življenje, in ki ustvarja podlago za nadaljnje učenje in poklicno življenje; |
|
2. |
ustrezno ponudbo tistim mladim, ki zaradi izobraževalne prikrajšanosti, nastale zaradi osebnih, družbenih, kulturnih in gospodarskih okoliščin, potrebujejo posebno podporo za izpolnitev njihovega izobrazbenega potenciala; |
|
3. |
da bo odraslim omogočeno razvijati in posodabljati njihove ključne kompetence vse življenje ter da bo poseben poudarek na ciljnih skupinah, ki so ugotovljene kot prednostne naloge v nacionalnem, regionalnem in/ali lokalnem okviru, na primer osebe, ki morajo posodobiti svoja znanja; |
|
4. |
da bo na voljo ustrezna infrastruktura za nadaljevanje izobraževanja in usposabljanja odraslih, vključno z učitelji in vodji usposabljanja, postopki preverjanja in vrednotenja, ukrepi za zagotovitev enakega dostopa do vseživljenjskega učenja in trga dela ter podpora učencem, ki bo priznavala različne potrebe in kompetence odraslih; |
|
5. |
da bo skladnost ponudbe izobraževanja za odrasle in usposabljanja za posamezne državljane dosežena prek tesnih povezav s politiko zaposlovanja in socialno politiko, kulturno politiko, politiko inovativnosti ter drugimi politikami, ki vplivajo na mlade, ter prek sodelovanja s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi; |
SE SEZNANJATA Z NAMENOM KOMISIJE, DA:
|
1. |
prispeva k prizadevanjem držav članic za razvoj njihovih sistemov izobraževanja in usposabljanja ter izvaja in razširja to priporočilo, vključno z uporabo referenčnega okvira kot referenco za olajševanje vzajemnega učenja in izmenjave dobrih praks ter za spremljanje razvoja in poročanje o napredku s pomočjo dvoletnih poročil o napredku delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010; |
|
2. |
uporabi referenčni okvir kot referenco za izvajanje programov Skupnosti za izobraževanje in usposabljanje ter zagotovi, da se spodbuja pridobivanje ključnih kompetenc; |
|
3. |
spodbuja širšo uporabo referenčnega okvira v sorodnih politikah Skupnosti in zlasti pri izvajanju politike zaposlovanja, mladinske, kulturne in socialne politike ter razvija nadaljnje povezave s socialnimi partnerji in drugimi organizacijami, ki delujejo na tem področju; |
|
4. |
pregleda učinek referenčnega okvira v okviru delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010 in do ... (5) poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o pridobljenih izkušnjah in posledicah za prihodnost. |
V ..., ...
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 195, 18.8.2006, str. 109.
(2) UL C 229, 22.9.2006, str. 21.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 26. septembra 2006.
(4) UL C 163, 9.7.2002, str. 1.
(5) Štiri leta po dnevu sprejetja tega priporočila.
PRILOGA
KLJUČNE KOMPETENCE ZA VSEŽIVLJENJSKO UČENJE - EVROPSKI REFERENČNI OKVIR
Ozadje in cilji
Ker se mora Evropska unija spričo globalizacije neprestano soočati z novimi izzivi, bo vsak državljan potreboval vrsto ključnih kompetenc, da se bo lahko prožno prilagajal hitro spreminjajočemu in medsebojno zelo povezanemu svetu.
Izobraževanje ima s svojo dvojno vlogo, v socialnem in ekonomskem smislu, ključni pomen pri zagotavljanju, da državljani Evrope pridobijo ključne kompetence, ki jih potrebujejo, da se na prožen način prilagodijo takšnim spremembam.
Različne potrebe učencev je treba zadovoljevati zlasti z nadgradnjo raznolikih individualnih kompetenc z zagotavljanjem enakosti in dostopnosti tistim skupinam, ki zaradi izobraževalne prikrajšanosti, nastale zaradi osebnih, družbenih, kulturnih ali ekonomskih okoliščin, potrebujejo posebno podporo za izpolnitev svojega izobrazbenega potenciala. Primeri takih skupin vključujejo osebe s šibkimi osnovnimi znanji, zlasti pomanjkljivo pismenostjo, tisti, ki so zgodaj opustili šolanje, dolgotrajno brezposelni in tisti, ki se po dolgi odsotnosti vračajo na delovno mesto, starejši, migranti in invalidi.
V tem smislu so glavni cilji referenčnega okvira:
|
1) |
ugotoviti in opredeliti ključne kompetence, ki so v družbi znanja potrebne za osebno izpolnitev, dejavno državljanstvo, socialno kohezijo in zaposljivost; |
|
2) |
podpreti delo držav članic, katerega cilj je zagotoviti, da bodo mladi ljudje do konca začetnega izobraževanja ključne kompetence razvili do ravni, ko bodo sposobni za odraslo življenje in ki ustvarja podlago za nadaljnje učenje in poklicno življenje, in da bo odraslim omogočeno razvijati in posodabljati ključne kompetence vse življenje; |
|
3) |
zagotoviti referenčno orodje na evropski ravni za oblikovalce politik, ponudnike izobraževanj, delodajalce in same učence za olajšanje nacionalnih prizadevanj in prizadevanj na evropski ravni za doseganje skupno dogovorjenih ciljev; |
|
4) |
zagotoviti okvir za nadaljnje ukrepe na ravni Skupnosti v okviru delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ in v okviru programov za izobraževanje in usposabljanje Skupnosti. Ključne kompetence |
Kompetence so tukaj opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ustrezajočih okoliščinam.
Ključne kompetence so tiste, ki jih vsi ljudje potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev.
Referenčni okvir določa osem ključnih kompetenc:
|
1) |
sporazumevanje v maternem jeziku; |
|
2) |
sporazumevanje v tujih jezikih; |
|
3) |
matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji; |
|
4) |
digitalna pismenost; |
|
5) |
učenje učenja; |
|
6) |
socialne in državljanske kompetence; |
|
7) |
samoiniciativnost in podjetnost ter |
|
8) |
kulturna zavest in izražanje. |
Ključne kompetence se štejejo za enako pomembne, saj vsaka od njih prispeva k uspešnemu življenju v družbi znanja. Številne kompetence se prekrivajo in povezujejo: vidiki, ki so bistvenega pomena za eno področje, bodo podpirali kompetence na drugem. Kompetenca na področju temeljnih osnovnih znanj jezika, kompetenca branja, pisanja, računanja in na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) je bistvena podlaga za učenje, učenje učenja pa podpira vse učne dejavnosti. Obstajajo številne teme, ki se uporabljajo v celotnem referenčnem okviru: kritično razmišljanje, ustvarjalnost, dajanje pobud, reševanje problemov, ocena tveganj, sprejemanje odločitev ter konstruktivno obvladovanje čustev so pomemben dejavnik pri vseh osmih ključnih kompetencah.
1. Sporazumevanje v maternem jeziku (1)
Opredelitev:
Sporazumevanje v maternem jeziku je sposobnost izražanja in razumevanja pojmov, misli, čustev, dejstev in mnenj v pisni in ustni obliki (poslušanje, govor, branje in pisanje) ter na ustrezen in ustvarjalen način jezikovno medsebojno delovanje v vseh družbenih in kulturnih okoliščinah - izobraževanje in usposabljanje, delo, dom in prosti čas.
Bistveno znanje, spretnosti in odnosi, povezani s to kompetenco:
Sporazumevalna kompetenca je rezultat usvojitve maternega jezika, ki je temeljno povezana z razvojem kognitivne sposobnosti posameznika, da razume svet in se poveže z drugimi ljudmi. Za sporazumevanje v maternem jeziku mora posameznik poznati besednjak, imeti funkcionalno znanje slovnice in poznati funkcije jezika. Vključuje zavest o glavnih vrstah verbalne interakcije, vrsti literarnih in neliterarnih besedil, glavne značilnosti različnih slogov in registrov jezika ter spremenljivost jezika in sporazumevanja glede na okoliščine.
Posameznik mora biti sposoben tako za ustno in kot za pisno sporazumevanje v različnih sporazumevalnih okoliščinah ter za spremljanje in prilagajanje lastnega sporazumevanja zahtevam danih okoliščin. Ta kompetenca vključuje tudi sposobnost razlikovanja in uporabe različnih vrst besedil, iskanje, zbiranje in obdelavo informacij, uporabo pripomočkov, oblikovanje in izražanje svojih ustnih in pisnih argumentov na prepričljiv način, ustrezen okoliščinam.
Pozitivni odnos do sporazumevanja v maternem jeziku vključuje pripravljenost za kritični in konstruktivni dialog, spoštovanje estetskih lastnosti, pripravljenost prizadevati si zanje ter zanimanje za interakcijo z drugimi. To vključuje zavest o vplivanju jezika na druge ljudi in potrebo po razumevanju in uporabi jezika na pozitiven in družbeno odgovoren način.
2. Sporazumevanje v tujih jezikih (2)
Opredelitev:
Za sporazumevanje v tujih jezikih nasploh veljajo iste glavne razsežnosti kompetence sporazumevanja kot pri sporazumevanju v maternem jeziku: temelji na sposobnostih razumevanja, izražanja in razlage pojmov, misli, čustev, dejstev in mnenj v pisni in ustni obliki (poslušanje, govor, branje in pisanje) v ustrezni vrsti družbenih in kulturnih okoliščin - izobraževanje in usposabljanje, delo, dom in prosti čas, - v skladu z željami ali potrebami posameznika. Sporazumevanje v tujih jezikih zahteva tudi sposobnosti, kot sta posredovanje in medkulturno razumevanje. Posameznikova stopnja usposobljenosti je odvisna od štirih razsežnosti (poslušanje, govorjenje, branje in pisanje) in od posameznega jezika ter posameznikovega družbenega in kulturnega ozadja, okolja, potreb in/ali interesov.
Bistveno znanje, spretnosti in odnosi, povezani s to kompetenco:
Znanje tujih jezikov zahteva poznavanje besednjaka in funkcionalne slovnice ter zavest o glavnih vrstah verbalne interakcije in registrov jezika. Pomembno je poznavanje socialnih dogovorov, kulturni vidik in spremenljivost jezikov.
Bistvena znanja za sporazumevanje v tujih jezikih so sestavljena iz sposobnosti razumevanja govornih sporočil, spodbujanja, vzdrževanja in sklepanja pogovorov ter branja, razumevanja in pisanja besedil, v skladu s potrebami posameznika. Posamezniki morajo biti tudi sposobni ustrezno uporabljati pripomočke ter se tudi neuradno učiti jezikov kot del vseživljenjskega učenja.
Pozitivni odnos vključuje spoštovanje kulturne raznovrstnosti, zanimanje in radovednost glede jezikov in medkulturnega sporazumevanja.
3. Matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji
Opredelitev:
|
A. |
Matematična kompetenca je sposobnost usvojitve in uporabe matematičnega načina razmišljanja za reševanje mnogih težav v vsakdanjem življenju. Pri usvojitvi temeljnih tehnik računanja so poudarjeni postopek, dejavnost ter znanje. Matematična kompetenca vključuje - v različnem obsegu - sposobnost in pripravljenost za uporabo matematičnih načinov razmišljanja (logično in prostorsko razmišljanje) in predstavljanja (formule, modeli, konstrukcije, grafi in razpredelnice). |
|
B. |
Kompetenca na področju znanosti se nanaša na sposobnost in pripravljenost uporabe znanja in metodologije za razlago naravnega sveta z namenom ugotovitve vprašanj in sklepanja na podlagi dokazov. Kompetenca v tehnologiji pomeni uporabo omenjenega znanja in metodologije kot odziv na znane človeške želje ali potrebe. Kompetenca na področju znanosti in tehnologije vključuje razumevanje sprememb, nastalih zaradi človeške dejavnosti, in odgovornost posameznega državljana. |
Bistveno znanje, spretnosti in odnosi, povezani s to kompetenco:
|
A. |
Potrebno znanje matematike vključuje temeljito poznavanje številk, merskih enot in struktur, osnovnih postopkov in osnovnih matematičnih predstavitev, razumevanje matematičnih pojmov in zasnov ter zavedanje glede vprašanj, na katera lahko matematika ponudi odgovor. Posameznik mora biti sposoben uporabljati temeljna matematična načela in postopke v vsakodnevnih okoliščinah doma in v službi ter slediti in ocenjevati sklope argumentov. Sposoben mora biti matematično razmišljati, razumeti matematične dokaze, se sporazumevati v matematičnem jeziku ter uporabljati ustrezne pripomočke. Pozitiven odnos do matematike temelji na spoštovanju resnice in pripravljenosti za iskanje razlogov ter za ocenjevanje njihove veljavnosti. |
|
B. |
Za znanost in tehnologijo so bistveno znanje osnovna načela naravnega sveta, temeljni znanstveni koncepti, načela in metode, tehnologija, tehnološki proizvodi in postopki ter razumevanje vpliva znanosti in tehnologije na naravni svet. To znanje bi moralo posamezniku omogočiti boljše razumevanje prednosti, omejitve in tveganja znanstvenih teorij, aplikacij ter tehnologije v družbi nasploh (v odnosu do sprejemanja odločitev, vrednosti, moralnih vprašanj, kulture itd.). Kompetence vključujejo sposobnost rokovanja s tehnološkim orodjem in stroji ter z znanstvenimi podatki za doseganje cilja ali sprejetje odločitve ali sklepa na podlagi dokazov. Posameznik mora biti sposoben ugotoviti bistvene lastnosti znanstvene raziskave in imeti sposobnost posredovanja sklepov in razlogov, ki so do tega privedli. Kompetenca vključuje odnos kritičnega spoštovanja in radovednosti, zanimanje za etična vprašanja in spoštovanje varnosti in trajnosti - zlasti glede znanstvenega in tehnološkega napredka v odnosu do samega sebe, družine, skupnosti in globalnih vprašanj. |
4. Digitalna pismenost
Opredelitev:
Digitalna pismenost vključuje varno in kritično uporabo Tehnologije informacijske družbe (IST) pri delu, v prostem času in pri sporazumevanju. Podpirajo jo osnovna znanja v IKT: uporaba računalnikov za iskanje, ocenjevanje, shranjevanje, proizvodnjo, predstavitev in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih po internetu.
Bistveno znanje, spretnosti in odnosi, povezani s to pismenostjo:
Digitalna pismenost zahteva temeljito razumevanje in poznavanje narave, vloge in priložnosti IST v vsakdanjem življenju: v zasebnem in socialnem življenju ter na delu. To vključuje glavne računalniške aplikacije, kot so obdelava besedila, razpredelnice, zbirke podatkov, shranjevanje in upravljanje podatkov ter razumevanje možnosti ter potencialnih nevarnosti interneta in sporazumevanja s pomočjo elektronskih medijev (elektronske pošte, omrežnih orodij) za delo, prosti čas, izmenjavo informacij in skupna omrežja, učenje in raziskave. Posameznik mora tudi razumeti, kako lahko IST podpira ustvarjalnost in inovativnost ter se zavedati vprašanj glede veljavnosti in zanesljivosti informacij, ki so na voljo, ter pravnih in etičnih načel, ki so vključena v interaktivni rabi IST.
Potrebna znanja vključujejo: sposobnost iskanja, zbiranja in obdelave informacij ter njihovo uporabo na kritičen in sistematičen način, z oceno pomembnosti in razlikovanjem med resničnim in virtualnim ob hkratnem prepoznavanju povezav. Posameznik mora biti sposoben uporabljati orodje za proizvodnjo, predstavitev in razumevanje kompleksnih informacij ter imeti sposobnost dostopa, iskanja in uporabe storitev po internetu. Zmožen mora biti tudi uporabljati IST za podporo kritičnemu razmišljanju, ustvarjalnosti in inovativnosti.
Uporaba IST zahteva kritičen in premišljen odnos do dosegljivih informacij in odgovorno uporabo interaktivnih medijev. Digitalno pismenost podpira tudi zanimanje za delovanje v skupnostih in omrežjih v kulturne, socialne in/ali poklicne namene.
5. Učenje učenja
Opredelitev:
"Učenje učenja" je sposobnost učiti se in vztrajati pri učenju, organizirati lastno učenje, vključno z učinkovitim upravljanjem s časom in informacijami, individualno in v skupinah. Ta kompetenca vključuje zavest o lastnem učnem procesu in potrebah, prepoznavanje priložnosti, ki so na voljo, in sposobnost premagovanja ovir za uspešno učenje. Pomeni pridobivanje, obdelavo in sprejemanje novega znanja in spretnosti ter iskanje in uporabo nasvetov. Z učenjem učenja učenci nadgrajujejo svoje predhodne izkušnje z učenjem in življenjske izkušnje v različnih okoliščinah: doma, v službi, pri izobraževanju in usposabljanju. Motivacija in zaupanje vase sta za kompetenco posameznika odločilni.
Bistveno znanje, spretnosti in odnosi, povezani s to kompetenco:
Če je učenje usmerjeno neposredno k določenemu cilju v službi ali na poklicni poti, mora posameznik poznati zahtevane kompetence, znanje, spretnosti in kvalifikacije. Vsekakor učenje učenja od posameznika zahteva, da pozna in razume učne strategije, ki mu najbolj ustrezajo, prednosti in pomanjkljivosti svojega znanja in kvalifikacij ter da zna poiskati priložnosti za izobraževanje, usposabljanje in nasvete in/ali podporo, ki so mu na voljo.
Spretnosti pri učenju učenja zahtevajo najprej pridobitev temeljnih osnovnih znanj, kot so pisanje, branje in računanje ter IKT znanja, ki so potrebna za nadaljnje učenje. Na podlagi teh znanj mora biti posameznik sposoben najti dostop, pridobiti, obdelati in sprejeti novo znanje in spretnosti. Za to je potrebno učinkovito upravljanje vzorcev učenja, poklicne poti in dela, zlasti pa mora biti posameznik sposoben vztrajati pri učenju tudi dalj časa ter kritično razmišljati o namenu in ciljih učenja. Posameznik mora biti zmožen posvetiti čas avtonomnemu učenju in s samodisciplino, pa tudi s skupinskim delom kot del učnega procesa izkoristiti prednosti heterogene skupine ter deliti naučeno. Kadar je to primerno, mora biti sposoben organizirati lastno učenje, oceniti lastno delo in poiskati nasvet, informacije in podporo.
Pozitiven odnos vključuje motivacijo in zaupanje v lastno sposobnost uspešnega nadaljevanja učenja vse življenje. Odnos, usmerjen v reševanje problemov, podpira samo učenje in posameznikovo sposobnost premagovati ovire in se spreminjati. Bistvene sestavine pozitivnega odnosa so želja po uporabi predhodnih izkušenj z učenjem in življenjskih izkušenj, zanimanje za iskanje priložnosti za učenje ter uporabo učenja v raznovrstnih življenjskih okoliščinah.......
6. Socialne in državljanske kompetence
Opredelitev:
Te kompetence vključujejo osebne, medosebne in medkulturne kompetence ter zajemajo vse oblike vedenja, ki usposabljajo posameznike za učinkovito in konstruktivno sodelovanje v socialnem in poklicnem življenju in zlasti v vse bolj raznovrstnih družbah ter za reševanje morebitnih sporov. Državljanska kompetenca posameznike usposablja za polno udeležbo v državljanskem življenju na podlagi socialnih in političnih konceptov in struktur ter zaveze za dejavno in demokratično udeležbo.
Bistveno znanje, spretnosti in odnosi, povezani s to kompetenco:
|
A. |
Socialna kompetenca je povezana z osebnim in družbenim blagorom, ki zahteva razumevanje pomena dobrega fizičnega in duševnega zdravja kot vira zase, za svojo družino in za ožje socialno okolje ter znanje o tem, kako tako zdravje doseči in vzdrževati z zdravim načinom življenja. Za uspešno medosebno in socialno udeležbo je bistveno razumeti kodekse ravnanja in splošno sprejete načine v različnih družbah in okoljih (npr. v službi). Ravno tako pomembno je zavedati se osnovnih konceptov v zvezi s posamezniki, skupinami, organizacijami dela, enakostjo spolov in nediskriminacijo, družbo in kulturo. Odločilno je razumevanje multikulturnih in socialno-ekonomskih razsežnosti evropskih družb in ujemanja nacionalne kulturne identitete z evropsko. Jedro te kompetence so spretnosti konstruktivnega sporazumevanja v različnih okoljih, strpnosti, izražanja in razumevanja različnih pogledov, pogajanja z ustvarjanjem zaupanja in sočustvovanje. Posamezniki morajo biti sposobni obvladati stres in frustracije ter to izraziti na konstruktiven način, morajo pa tudi razlikovati med zasebnim in poklicnim življenjem. Ta kompetenca temelji na sodelovanju, samozavesti in integriteti. Posameznik se mora zanimati za socialno-ekonomski razvoj, medkulturno komuniciranje, spoštovati mora različnost in soljudi ter biti pripravljen premagovati predsodke in sklepati kompromise. |
|
B. |
Državljanska kompetenca temelji na poznavanju konceptov demokracije, pravice, enakosti, državljanstva in državljanskih pravic, vključno s tem, kako so le-ti izraženi v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije in mednarodnih deklaracijah ter kako jih uporabljajo različne institucije na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in mednarodni ravni. Vključuje poznavanje sodobnih dogodkov kot tudi glavnih dogodkov in trendov v nacionalni, evropski in svetovni zgodovini. Poleg tega je treba razvijati tudi zavest o ciljih, vrednotah in politikah socialnih in političnih gibanj. Bistveno je poznavanje evropske integracije in struktur EU, glavnih ciljev in vrednot, kot tudi zavesti o različnosti in kulturnih identitetah v Evropi. Spretnosti državljanske kompetence pomenijo sposobnost učinkovitega oblikovanja odnosov z drugimi na javnem področju, izkazovanja solidarnosti in zanimanja za reševanje problemov, ki zadevajo lokalno in širšo skupnost. Vključujejo kritični in ustvarjalni premislek ter konstruktivno udeležbo v dejavnostih skupnosti ali soseske ter sprejemanje odločitev na vseh ravneh, od lokalne do nacionalne in evropske ravni, zlasti z volitvami. Podlaga za pozitiven odnos so spoštovanje človekovih pravic, vključno z enakostjo, ki je osnova za demokracijo, spoštovanje in razumevanje razlik med sistemi vrednot različnih ver ali etničnih skupin. To pomeni izkazovanje občutka pripadnosti svoji občini, državi, EU in Evropi na splošno ter svetu, in pripravljenost za sodelovanje v demokratičnem sprejemanju odločitev na vseh ravneh. Vključuje tudi izkazovanje čuta odgovornosti ter njegovega razumevanja in spoštovanje skupnih vrednot, nujnih za zagotavljanje kohezije skupnosti, kot je spoštovanje demokratičnih načel. Konstruktivno sodelovanje vključuje tudi državljanske dejavnosti, podporo socialni raznovrstnosti in koheziji ter trajnostnemu razvoju, pripravljenost za spoštovanje vrednot in zasebnosti drugih. |
7. Samoiniciativnost in podjetnost
Opredelitev:
Samoiniciativnost in podjetnost pomeni sposobnost posameznika za uresničevanje svojih zamisli. Vključuje ustvarjalnost, inovativnost in sprejemanje tveganj ter sposobnost načrtovanja in vodenja projektov za doseganje ciljev. Ta sposobnost je v pomoč posameznikom, ne le v njihovem vsakdanjem življenju in v družbi, ampak tudi na delovnem mestu pri razumevanju ozadja njihovega dela in izkoriščanju priložnosti, je pa tudi podlaga za bolj posebne spretnosti in znanje, ki ga potrebujejo tisti, ki ustanavljajo socialne ali gospodarske dejavnosti ali k temu prispevajo. To bi moralo vključevati zavest o etičnih vrednotah in spodbujati dobro upravljanje.
Bistveno znanje, spretnosti in odnosi, povezani s to kompetenco:
Potrebno znanje vključuje sposobnost ugotavljanja razpoložljivih priložnostih za zasebne, poklicne in/ali poslovne dejavnosti, vključno z vprašanji „širšega pogleda“, ki zagotavljajo ozadje, v katerem ljudje živijo in delajo, na primer široko poznavanje gospodarstva ter priložnosti in izzive, s katerimi se sooča delodajalec ali organizacija. Posamezniki se morajo zavedati tudi etičnega položaja podjetij in tega, kako so lahko s pošteno trgovino ali socialnim vodenjem podjetja zgled.
Znanje se nanaša na proaktivno vodenje projektov (vključno z znanjem, kot so sposobnost načrtovanja, organizacije, vodenja in delegiranja, analiziranja, sporazumevanja, načrtovanja projekta, ovrednotenja in zapisovanja), učinkovito zastopanje in pogajanje ter sposobnost za delo posameznika in skupinsko v timih. Sposobnost presojati lastne prednosti in pomanjkljivosti ter sposobnost oceniti in po potrebi sprejemati tveganja je bistvena.
Podjetniški odnos označuje dajanje pobud, proaktivnost, neodvisnost in inovativnost v zasebnem in socialnem življenju, kakor tudi v službi. Vključuje tudi motivacijo in odločenost za doseganje ciljev, osebnih ali takih, ki so skupni s cilji drugih, vključno na delu.
8. Kulturna zavest in izražanje
Opredelitev:
Spoštovanje pomena kreativnega izražanja zamisli, izkušenj in čustev v različnih medijih, vključno z glasbo, upodabljajočimi umetnostmi, literaturo in vizualnimi umetnostmi.
Bistveno znanje, spretnosti in odnosi, povezani s to kompetenco:
Kulturno znanje vključuje zavest o lokalni, nacionalni in evropski kulturni dediščini ter njenem mestu v svetu. Zajema osnovno poznavanje glavnih kulturnih del, vključno s popularno sodobno kulturo. Bistveno je razumeti kulturno in jezikovno raznovrstnost v Evropi in drugih regijah po svetu, potrebo po njeni ohranitvi ter pomen estetskih dejavnikov v vsakdanjem življenju.
Spretnosti vključujejo priznavanje in izražanje: upoštevanje in uživanje v umetnostnih delih ter predstavitvah ter samoizražanje skozi različne medije z uporabo posameznikovih prirojenih sposobnosti. K spretnostim spada tudi sposobnost za povezovanje lastnih ustvarjalnih in izraznih pogledov z mnenji drugih in za prepoznavanje družbenih in gospodarskih priložnosti v kulturni dejavnosti. Kulturno izražanje je bistveno za razvoj ustvarjalnih spretnosti, ki jih je mogoče prenesti na več različnih poklicnih področij.
Pravo razumevanje lastne kulture in občutek identitete sta lahko osnova za odprt odnos in spoštovanje do različnosti kulturnega izražanja. Pozitiven odnos zajema tudi ustvarjalnost, pripravljenost za negovanje estetskih možnosti z umetnostnim samoizražanjem in sodelovanje v kulturnem življenju.
(1) V okviru večkulturnih in večjezikovnih družb Evrope se ugotavlja, da materni jezik v vseh primerih ni nujno uradni jezik države članice in da je sporazumevanje v uradnem jeziku predpogoj za zagotavljanje polne udeležbe posameznika v družbi. V nekaterih državah članicah je lahko materni jezik eden od več uradnih jezikov. Ukrepi za obravnavo takih primerov in za ustrezno uporabo opredelitve zadevajo posamezno državo članico v skladu z njenimi posebnimi potrebami in okoliščinami.
(2) Priznati je treba, da veliko Evropejcev živi v dvojezičnih ali večjezičnih družinah in skupnostih ter da uradni jezik v državi, v kateri živijo, ni nujno njihov materni jezik. Za te skupine se lahko omenjena sposobnost nanaša na uradni jezik in ne na tuji jezik. Njihova potreba, motivacija in družbeni in/ali ekonomski razlogi za pridobitev te sposobnosti, ki jim bo v pomoč pri vključevanju v družbo, bodo drugačni v primeru, ko se učijo tujega jezika zaradi potovanja ali dela. Ukrepi za obravnavo takih primerov in ustrezno uporabo opredelitve so odvisni od posamezne države članice v skladu z njenimi posebnimi potrebami in razmerami v njej.
P6_TA(2006)0366
Tematska strategija o onesnaževanju zraka
Resolucija Evropskega parlamenta o tematski strategiji o onesnaževanju zraka (2006/2060(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju Sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o tematski strategiji o onesnaževanju zraka (KOM(2005)0446), |
|
— |
ob upoštevanju Šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti (1), |
|
— |
ob upoštevanju Lizbonske strategije (sklepi zasedanja Evropskega sveta v Barceloni z dne 15. in 16. marca 2002), |
|
— |
ob upoštevanju Sporočila Komisije o programu „Čisti zrak za Evropo (CAFE): razvoj tematske strategije za kakovost zraka“ (KOM(2001)0245), |
|
— |
ob upoštevanju presoje vpliva tematske strategije na onesnaževanje zraka in na Direktivo o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (SEK(2005)1133), |
|
— |
ob upoštevanju poročila o zdravstvenih vidikih onesnaževanja zraka - rezultati projekta Svetovne zdravstvene organizacije „Sistematični pregled zdravstvenih vidikov onesnaževanja zraka v Evropi“ (2), |
|
— |
ob upoštevanju poročanja o politiki s strani Inštituta za evropsko okoljsko politiko (3), |
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije za novo Direktivo o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (KOM(2005)0447), |
|
— |
ob upoštevanju obsežne obstoječe zakonodaje EU, ki nadzira kakovost zraka in emisije v zrak, vključno z: Okvirno direktivo o kakovosti zraka (4) in njenimi hčerinskimi direktivami, Direktivo o nacionalnih zgornjih mejah emisij (5), Direktivo o velikih kurilnih napravah (6), direktivami, ki nadzirajo emisije in kakovost goriva vozil, Direktivo o emisijah topil (7) in Direktivo o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (8); |
|
— |
ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta za okolje z dne 9. marca 2006, |
|
— |
ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0235/2006), |
|
A. |
ker je onesnaževanje zraka glavni vzrok smrti in dejavnik bolezni v Evropi, ki povzroča skrajšanje življenjske dobe povprečno za več kot 8 mesecev na posameznika; ker je zdravje otrok, starejših ljudi, ljudi z boleznimi dihal ter boleznimi srca in ožilja ter tistih, ki živijo na zelo izpostavljenih območjih, kot so urbana območja (mesta) in v bližini glavnih cest, posebno ogroženo, |
|
B. |
ker je splošni cilj tematske strategije o onesnaževanju zraka oblikovati dolgoročno celovito strateško politiko za boj proti onesnaževanju zraka, da se dosežejo cilji šestega okoljskega akcijskega programa v zvezi z varstvom zdravja ljudi in okolja, |
|
C. |
ker je bil v preteklih desetletjih že dosežen precejšen napredek pri zmanjševanju emisij za zdravje najbolj škodljivih onesnaževal v zrak, |
|
D. |
ker so drobni delci PM2,5 in prizemni ozon onesnaževala zraka, ki povzročajo največ zdravstvenih problemov, |
|
E. |
ker je 55 % evropskih ekosistemov poškodovanih zaradi onesnaževanja zraka, |
|
F. |
ker je onesnaževanje zraka prisotno v vseh državah članicah in je čezmejno vprašanje, ker delci in druga onesnaževala potujejo stotine kilometrov, zaradi česar so potrebni evropska rešitev in strožji čezmejni ukrepi, ker to dejstvo ne odvezuje nekaterih držav članic posebnih odgovornosti, da upoštevajo mejne vrednosti za kakovost zraka, |
|
G. |
ker se učinkovit boj proti onesnaževanju zraka lahko doseže le z usklajenim sklopom ukrepov, ki združujejo ukrepe na evropski, nacionalni in lokalni ravni ter so usmerjeni predvsem v boj proti emisijam onesnaževal pri viru, |
|
H. |
ker člen 7 šestega okoljskega akcijskega programa navaja, da je eden njegovih ciljev doseganje ravni kakovosti zraka, ki ne povzročajo večjih negativnih posledic na zdravju ljudi in okolju ter ne ogrožajo zdravja ljudi in okolja, |
|
I. |
ker so med ključnimi ukrepi iz člena 7 šestega okoljskega akcijskega programa razvoj tematske strategije o onesnaževanju zraka ter pregled in posodobitev standardov kakovosti zraka in nacionalnih zgornjih mej emisij, da se doseže dolgoročni cilj nepreseganja kritičnih obremenitev in ravni; ker je onesnaževanje zraka zapleten problem, ki se lahko reši le s sistematičnim pristopom, ki upošteva medsebojne vplive, |
|
J. |
ker je učinkovito izvajanje obstoječe zakonodaje nujno za doseganje izboljšanja kakovosti zraka v letu 2020 in ker je del obstoječe zakonodaje še vedno v postopku izvajanja, |
|
K. |
ker se visoko zastavljeni cilji o kakovosti zraka lahko uresničijo le, če vse države članice dosledno izvajajo obstoječo zakonodajo in če se lahko novi zakonodajni predlogi osredotočijo na omejevanje emisij onesnaževal, |
|
L. |
ker je Komisija v presoji vpliva predstavila tri predvidene poteke (A, B in C), ki kažejo različne ravni zastavljenih ciljev ter predviden potek največjega tehnično izvedljivega zmanjšanja, |
|
M. |
ker presoja vpliva kaže, da je večina evropskih državljanov naklonjena evropski politiki za izboljšanje kakovosti zraka s ciljem, ki približno dosega raven predvidenega poteka C, v strategiji pa je Komisija izbrala nižje zastavljeni cilj, ki bi ga lahko označili z A+, |
|
N. |
ker so stroški zmanjšanja ravni onesnaževanja zraka v vseh predvidenih potekih manjši kot finančne koristi; ker nobeden od predvidenih potekov ne ogroža celotnega konkurenčnega položaja EU in ker visoko zastavljen predviden potek spodbuja ustvarjanje delovnih mest, |
|
O. |
ker je Komisija izvedla temeljito presojo vpliva ob upoštevanju strategije boljše ureditve in trajnostnega razvoja, vendar obstaja resno pomanjkanje sistemskega pristopa v predlagani strategiji in s tem povezani Direktivi o kakovosti zraka, ker se na primer ne pričakuje nadaljnje zmanjšanje emisij CO2, kar nedvomno povzroči precenjevanje stroškov in podcenjevanje ugodnosti za strategijo, ker bo nadaljnje zmanjšanje emisij po letu 2012 med drugim prispevalo k izboljšanju kakovosti zraka, |
|
P. |
ker presoja vpliva kaže, da se optimalen predviden potek - pri katerem so mejni stroški enaki mejnim koristim - umešča med predvidena poteka B in C, ne glede na to, da monetarizacija škode v ekosistemih, materiali iz pridelkov in tudi nekateri škodljivi vplivi na zdravje niso vključeni v podatke o stroških, |
|
Q. |
ker je delovna skupina CAFE za PM (delce) navedla, da obstajajo tveganja za zdravje, povezana s PM2,5 pri koncentracijah pod 10 μg/m3, in da mejna vrednost ne sme presegati 20 μg/m3, |
|
R. |
ker, kot je poudaril Inštitut za evropsko okoljsko politiko, vrednost PM2,5 25 μg/m3, kot jo je predlagala Komisija, ne pomeni strožjih zahtev v zvezi s PM za države članice, ampak z dovoljevanjem izjem prej zmanjšuje obveznosti, |
|
S. |
ker izboljšanje kakovosti zraka prinaša koristi za družbo kot celoto, medtem ko stroške prevzamejo posebni sektorji, ker je zato pomembno, da se poiščejo načini za plačevanje teh stroškov, medtem ko uporaba načela „onesnaževalec plača“ povzroča nesprejemljive stroške za posebne sektorje, |
|
T. |
ker morajo vsi sektorji prispevati k izboljšanju kakovosti zraka, s posebnim poudarkom na tistih sektorjih, ki do zdaj niso dovolj prispevali k ohranjanju čistega zraka, |
|
U. |
ker določbe notranjega trga spodbujajo doseganje okoljskih ciljev in mejnih vrednosti v EU, če se cilji v različnih državah članicah enako izvajajo, |
|
V. |
ker mnoge države članice ne izpolnjujejo mejnih vrednosti v skladu z veljavno zakonodajo o kakovosti zraka - večina težav se pojavlja na Nizozemskem, v Belgiji, Nemčiji, severni Italiji, na Poljskem in v velikih mestih, ker so do zdaj sprejeti ukrepi, ki so usmerjeni v vire onesnaženja, nezadostni za doseganje teh mejnih vrednosti, |
|
W. |
ker vzrok za neizpolnjevanje mejnih vrednosti ni vedno pomanjkanje ukrepov v državah članicah, ampak ga včasih povzroči tudi pomanjkanje ustreznih ukrepov Skupnosti, |
|
X. |
ker je potrebna strategija, ki vključuje visoko zastavljene cilje, izražene z ambiciozno zakonodajo o kakovosti zraka, skupaj z ukrepi, ki se osredotočajo na vire onesnaženja, da se omogoči državam članicam, da izpolnjujejo standarde kakovosti zraka, hkrati pa daje dodaten čas državam članicam, ki so sprejele vse ustrezne ukrepe, ampak imajo še vedno težave pri izpolnjevanju mejnih vrednosti, |
|
Y. |
ker je treba za zagotovitev uresničitve ciljev v zvezi z zdravjem in okoljem Direktivo o nacionalnih zgornjih mejah emisij dopolniti z različnimi ukrepi za zmanjšanje emisij na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni Skupnosti, |
Določanje primerne ravni zastavljenih ciljev za obravnavanje problema onesnaževanja zraka
|
1. |
pozdravlja tematsko strategijo Komisije o onesnaževanju zraka, ki poudarja, da je onesnaževanje zraka resen problem za zdravje in okolje; |
|
2. |
z zaskrbljenostjo ugotavlja, da strategija ne prikazuje, kako se lahko dosežejo cilji šestega okoljskega akcijskega programa; zato poziva Komisijo, da si prizadeva za bistveno višjo raven zastavljenih ciljev za zmanjšanje onesnaževanja zraka v letu 2020, da se ti cilji dosežejo; |
|
3. |
se zaveda, da je ciljna raven A+ za NH3 iz odstavka 2 te strategije precej visoka za kmetijski sektor, vendar Komisijo poziva, naj pri pregledu SKP v celoti upošteva probleme zakiseljevanja, ki jih povzroča NH3, in si zato še naprej prizadeva za ciljno raven C; |
|
4. |
z obžalovanjem ugotavlja, da strategija ne vključuje nobene pravne zahteve za zmanjšanje emisij delcev, kot je priporočila Evropska agencija za okolje, ampak se omejuje le na predloge okvirnih ciljev; |
|
5. |
zahteva strategijo z višje zastavljenimi cilji zmanjšanja, ki ustreza predvidenemu poteku C za hlapljive organske snovi (HOS), PM2,5 in NOx, ker bo to bolj koristilo zdravju in zaposlovanju ter hkrati ohranilo uravnoteženost stroškov in koristi; zahteva zmanjšanja, kot so prikazana v spodnji tabeli:
|
|
6. |
poziva Komisijo, da posodobi vhodne podatke, ki se uporabljajo za model integrirane ocene, da upošteva strukturne ukrepe, da v celoti upošteva možnost zmanjšanja emisij mednarodnega ladijskega prometa, da vključi vso ustrezno obstoječo zakonodajo v t. i. izhodiščni predviden potek in da uporabi predviden potek na področju energetike, ki je v skladu z visoko zastavljeno podnebno politiko EU, preden uporabi model za pripravo revizije Direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij; verjame, da bi posodobitev vhodnih podatkov, ki se uporabljajo za analizo v teh okvirih, z vključitvijo dodatnih netehničnih strukturnih ukrepov za zmanjšanje emisij bistveno zmanjšala ocenjene stroške za uresničitev vmesnih ciljev in znatno povečala zmožnost zmanjšanja emisij; |
|
7. |
spodbuja uvedbo letne mejne vrednosti 33 μg/m3 za PM10 v letu 2010 in podpira predlog Komisije za uvedbo zmanjšanja koncentracije za PM2,5, ker je delež PM2,5 v PM10 najbolj škodljiv za zdravje; poziva k uvedbi ciljne vrednosti 20 μg/m3 za PM2,5 v letu 2010, njeno prevrednotenje v mejno vrednost v letu 2015 in v skladu s priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije dolgoročno ciljno vrednost 10 μg/m3 za PM2,5; strinja se, da se mora državam članicam, ki lahko pokažejo, da so sprejele vse izvedljive ukrepe, omogočiti več časa, da dosežejo mejne in ciljne vrednosti; |
|
8. |
zagovarja večjo enotnost metod merjenja in računanja, ki jih uporabljajo različne države članice za koncentracije finih delcev; med drugim meni, da je treba korekcijske faktorje pravilno uporabljati; |
|
9. |
je prepričan, da je predlagano zmanjšanje onesnaževanja mogoče doseči le, če EU okrepi zakonodajo o emisijah, in poziva k sprejetju visoko zastavljenih mejnih vrednosti, ki so zavezujoče v večjem obsegu; |
|
10. |
podpira predlog Komisije za uvedbo cilja zmanjšanja izpostavljenosti 20 % za PM2,5 v letu 2020 v primerjavi s povprečnim indeksom izpostavljenosti v letu 2010; vseeno poziva k različnim ciljem zmanjšanja, ki upoštevajo različne začetne ravni držav članic in prej sprejete ukrepe, s posebnim poudarkom na večji možnosti zmanjšanja v državah članicah, kjer je začetna raven izpostavljenosti visoka; |
|
11. |
poziva, da se v primeru visokih ravni smoga uvedejo opozorila za smog in se ljudi spodbuja, da takrat ne kurijo na prostem in zmanjšajo uporabo avtomobila; |
|
12. |
je prepričan, da se predlagano zmanjšanje lahko doseže le, če EU okrepi zakonodajo o emisijah; poudarja, da se je onesnaževanja zraka možno lotiti le, če se visoko zastavljene mejne vrednosti povežejo z visoko zastavljeno politiko o emisijah; |
Sektorski ukrepi
|
13. |
poziva Komisijo in države članice, da čim prej sprejmejo potrebne ukrepe za zmanjšanje emisij v različnih sektorjih, ki prispevajo k onesnaževanju zraka, pri čemer je treba posebno prednost dati tistim sektorjem, ki prej niso bili urejeni in v katerih se nadaljnje zmanjšanje emisij lahko doseže ceneje; |
|
14. |
poziva Komisijo, da predlaga čimprejšnjo revizijo Direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij in zagotovi njeno sorazmernost s cilji, ki jih zagovarja Parlament; |
|
15. |
poziva Komisijo in države članice, da nujno sprejmejo ukrepe za zmanjšanje emisij v sektorju ladijskega prevoza, in poziva Komisijo, da predloži predloge:
nadalje poziva Komisijo, da predlaga usklajeno delovanje, da se zagotovijo enotni pogoji delovanja, in da vztraja pri delovanju v okviru Mednarodne pomorske organizacije (IMO); je prepričan, da je potrebna večja uravnoteženost med stroški zmanjševanja emisij iz ladij in emisij s kopnega; |
|
16. |
ugotavlja, da ima kmetijski sektor, čeprav je eden največjih virov onesnaževanja zraka z amoniakom, malo obveznosti za zmanjševanje emisij; pozdravlja uvedbo načela ’pogojevanja’ kmetijske pomoči po zadnji reformi skupne kmetijske politike, ki mora bistveno zmanjšati emisije okolju škodljivih snovi; poziva države članice, naj se borijo proti onesnaževanju zraka, povezanim z govedorejo, zlasti z intenzivnim kmetovanjem, uporabo gnojil in opreme za ogrevanje rastlinjakov, ter da uporabljajo kmetijske subvencije za reševanje problema amoniaka; zahteva posodobitev ciljev zmanjšanja amoniaka v okviru pregleda skupne kmetijske politike (SKP); poziva Komisijo, da intenzivno kmetovanje vključi v Direktivo o intenzivnem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, poleg tega pa poziva Komisijo in države članice, da pospešujejo ukrepe, ki spodbujajo razvoj ekološkega in integriranega kmetijstva kot dela politike razvoja podeželja; |
|
17. |
ugotavlja velik prispevek kmetijskih dejavnosti k emisijam amoniaka; se strinja s Komisijo, da je treba te emisije zmanjšati; poziva Komisijo, da nujno predloži posebne predloge za zmanjšanje emisij amoniaka v kmetijstvu; in poziva Komisijo, da poveže subvencije skupne kmetijske politike s strogimi zahtevami po ukrepih za boj proti emisijam amoniaka v kmetijstvu; |
|
18. |
ugotavlja, da so stroški za zmanjšanje emisij NH3 verjetno precenjeni, napovedi osnutka reforme skupne kmetijske politike Evropske agencije za okolje na primer predvidevajo manj glav živine kot izhodiščne napovedi programa CAFE, kar bi natančneje pomenilo tudi nižje stroške, kot so bili predvideni, za uresničitev zmanjšanja emisij amoniaka; |
|
19. |
poziva Komisijo, da oceni učinke med ustreznimi okoljskimi direktivami, kot so Direktiva o nitratih, Direktiva o presoji vplivov na okolje in Okvirna direktiva o vodah; v zvezi s tem opozarja predvsem na spodbujanje uporabe mineralnih gnojil (za katera je bilo ugotovljeno, da so glavni vir emisij amoniaka v kmetijskem sektorju) namesto gnojil živalskega izvora, kar izhaja iz Direktive o nitratih; |
|
20. |
poziva Komisijo, da čim prej predlaga ukrepe za zmanjšanje emisij iz industrijskih virov, vključno z revizijo Direktive o intenzivnem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, ki mora bolj učinkovito nagraditi inovacije in vključiti manjše kurilne naprave z močjo pod 50 MWh; |
|
21. |
poziva Komisijo, da čim prej predlaga ukrepe za zmanjšanje emisij iz gospodinjskih virov, vključno s standardi za opremo za ogrevanje; poziva države članice, da uvedejo ukrepe in programe za zmanjšanje emisij iz gospodinjskih virov, kot so kamini; |
|
22. |
zahteva od Komisije, da leta 2006 predlaga prihodnje standarde Euro 6 za potniška vozila, z nadaljnjim zmanjšanjem standarda NOx za dizelska potniška vozila in kombije od leta 2011, in tudi navede usmeritev Euro VII za težka tovorna vozila; zahteva od Komisije, da uvede normative Euro VI za težka tovorna vozila najpozneje leta 2012 s standardi, ki so primerljivi s standardi v ZDA; ti državam članicam omogočajo, da dosežejo cilje kakovosti zraka; poziva države članice, da sprejmejo potrebne ukrepe za postopno opuščanje starejših vozil, ki onesnažujejo okolje, razen zgodovinskih starodobnikov, ali - kjer je to primerno - zagotovijo spodbude za njihovo dodatno opremljanje; poziva Komisijo, države članice in prometni sektor, da se udeležijo temeljne razprave o trajnostni mobilnosti v 21. stoletju; |
|
23. |
poziva nacionalne, regionalne in lokalne organe, da pregledajo lokalne prevozne sisteme in poiščejo inovativne rešitve za zmanjšanje uporabe avtomobilov v mestnih središčih; je prepričan, da plačevanje cestnin prinaša gospodarske in okoljske ugodnosti in da razdelitev na okoljska območja, ki odvrača od tega, da bi avtomobili, ki bolj onesnažujejo okolje, vstopali v mestna središča, zagotavlja močno spodbudo za posodobitev voznega parka; poudarja, da lahko lokalna uprava zagotovi močno spodbudo za inovacije z nakupom čistih avtomobilov (EEV, Euro 6 in VI) za javni in poljavni vozni park in z ukrepanjem v podporo delojemalcev, ki uporabljajo bolj trajnostne načine prevoza; |
|
24. |
ugotavlja, da ni povezave med razvojem in uporabo alternativnih virov energije in zmanjšanjem onesnaževanja zraka ter da se premalo poudarja potreba po razširitvi javnega prevoza in izkoriščanju alternativnih virov energije na podlagi strateškega načrtovanja; |
|
25. |
poziva Komisijo, da predlaga ukrepe za reševanje problema onesnaževanja zraka, ki - v skladu s členom 95(3) Pogodbe ES - zagotavljajo visoko raven varstva okolja; poziva Komisijo, da dovoli izjeme od določb notranjega trga za države članice, ki želijo sprejeti ukrepe, ki presegajo veljavne standarde EU; je prepričan, da tiste države članice, ki izvajajo strožje standarde, zagotavljajo pomembno spodbudo za inovacije; |
Sprejemanje boljše zakonodaje
|
26. |
poziva Komisijo in Svet, da skleneta medinstitucionalni sporazum s Parlamentom, v katerem te tri institucije izrazijo predanost ciljem kakovosti zraka, kot so določeni v tej strategiji in temu primerno ambiciozni reviziji Direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij; ta sporazum mora vključevati podroben seznam ukrepov EU, ki jih je treba sprejeti, da bi zagotovili pravočasno doseganje ciljev strategije, vključno s tistimi iz odstavkov 13-24 zgoraj; seznam mora biti usklajen z drugimi politikami Skupnosti, vključno z akcijskim načrtom za podnebje; je prepričan, da bi takšen sporazum prispeval k povečanju odgovornosti in tako k „sprejemanju boljše zakonodaje“; |
|
27. |
poziva Komisijo, da leta 2012 pregleda napredek pri doseganju ciljev strategije in da v različnih sektorjih oceni možnost nadaljnjega stroškovno učinkovitega zmanjšanja; |
*
* *
|
28. |
naroči predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji kot tudi vladam in parlamentom držav članic. |
(1) UL L 242, 10.9.2002, str. 1.
(2) http://www.euro.who.int/document/E83080.pdf.
(3) http://www.europarl.europa.eu/comparl/envi/pdf/externalexpertise/ieep_6leg/air_pollution.pdf.
(4) Direktiva 96/62/ES (UL L 296, 21.11.1996, str. 55).
(5) Direktiva 2001/81/ES (UL L 309, 27.11.2001, str. 22).
(6) Direktiva 2001/80/ES (UL L 309, 27.11.2001, str. 1).
(7) Direktiva 1999/13/ES (UL L 85, 29.3.1999, str. 1).
(8) Direktiva 96/61/ES (UL L 257, 10.10.1996, str. 26).
(9) Tematska strategija o onesnaževanju zraka.
P6_TA(2006)0367
Tematska strategija za urbano okolje
Resolucija Evropskega parlamenta o tematski strategiji za urbano okolje (2006/2061(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju svojih resolucij z dne 13. oktobra 2005 o urbani razsežnosti v okviru širitve (1) in z dne 18. januarja 2006 o okoljskih vidikih trajnostnega razvoja (2), |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o tematski strategiji za urbano okolje (KOM(2005)0718), |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Na poti k tematski strategiji za urbano okolje“ (KOM(2004)0060), |
|
— |
ob upoštevanju Sklepa št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (3), |
|
— |
ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za promet in turizem in Odbora za regionalni razvoj (A6-0233/2006), |
|
A. |
ker okrog 80 % evropskega prebivalstva živi v mestih, njihove potrebe in interesi pa so v skladih, projektih, pobudah in strategijah Evropske unije zelo slabo zastopani, |
|
B. |
ker je cilj tematske strategije za urbano okolje prispevati k splošni okoljski učinkovitosti evropskih mest z zmanjšanjem birokracije in povečanjem učinkovitosti izvajanja okoljske politike ter spodbujanjem dolgoročnega okoljskega planiranja na lokalni ravni, |
|
C. |
ker je treba, glede na to, da je delež javnega prevoza v novih državah članicah kljub upadanju še vedno večji kot v starih državah članicah, razmisliti o ukrepih, s katerimi bo možno zaustaviti nadaljnje upadanje uporabe javnega prevoza, |
|
D. |
ker je šesti okoljski akcijski program Skupnosti spodbujal zlasti potrebo po spoprijemu z naraščajočo količino prometa in po doseganju dejanske ločitve naraščanja prometa in rasti BDP, |
|
E. |
ker bi bilo treba odvisnost Evropske unije od energije obravnavati tudi na ravni mest, pri čemer je poraba energije največja v prometnem sektorju, in ker se o politiki v drugih sektorjih, kot so stanovanja in izbira virov energije za ogrevanje, v glavnem odloča na lokalni ravni, |
|
1. |
pozdravlja sporočilo Komisije o tematski strategiji za urbano okolje; vendar meni, da ni dovolj doseči cilje, zastavljene v šestem okoljskem akcijskem programu; |
|
2. |
še posebej podpira dejstvo, da sporočilo prepoznava tudi pomembno vlogo mest kot gonilne gospodarske sile; |
|
3. |
se strinja z analizo Komisije, ki pravi, da so okoljski problemi v mestih še posebej zapleteni, saj so njihovi vzroki med seboj povezani, in se pridružuje opozorilu Komisije, da lahko lokalne pobude za rešitev enega problema vodijo k novim problemom drugje; |
|
4. |
obžaluje, da Komisija v nasprotju z nameni šestega okoljskega akcijskega programa ni predlagala nobenih pravno zavezujočih ukrepov in rokov za obravnavo katerega koli izmed ciljev, zastavljenih v šestem okoljskem akcijskem programu; |
|
5. |
hkrati obžaluje, da tematska strategija za urbano okolje v evropski politiki ne poskuša najti ravnotežja med urbanimi območji in podeželjem ali med mesti v središču države in tistimi v odročnih regijah; |
|
6. |
poziva Komisijo, naj izda smernice za uporabo prihajajoče direktive o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo ter zagotovi ustrezno izvrševanje tega pravnega akta; |
|
7. |
poudarja, da bi morala Komisija v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi vsako strnjeno naselje z več kot 100.000 prebivalci spodbujati k izdelavi načrta trajnostnega urbanega upravljanja in načrta trajnostnega mestnega prometa; |
|
8. |
zahteva, da pisne smernice Komisije vključujejo osnovne skupne kazalce v skladu z obveznostmi in cilji iz obstoječe zadevne okoljske politike EU (npr. direktive o zraku, hrupu, vodi in odpadkih, energetski učinkovitosti in podnebni politiki) z namenom primerjave in ocenjevanja med evropskimi mesti; |
|
9. |
meni, da bi moral načrt trajnostnega urbanega upravljanja med drugim upoštevati naslednje dokumente:
|
|
10. |
meni, da bi moral načrt trajnostnega urbanega upravljanja obsegati:
|
|
11. |
poudarja, da bi morale biti nevladne organizacije, podjetja in druge zainteresirane strani vključene v pripravo načrtov trajnostnega urbanega upravljanja in ti bi morali biti dostopni javnosti; nadalje meni, da sta pomembna tudi redno ocenjevanje napredka in razširjanje rezultatov takšnega ocenjevanja; |
|
12. |
spodbuja Komisijo, naj v okviru posvetovanja v letu 2009 izvede vmesni pregled izvajanja tehničnih smernic in podpre delo Komisije v zvezi z oblikovanjem tematskega spletnega portala za lokalne oblasti; |
|
13. |
poziva Komisijo, naj predlaga cilj za zelene površine na prebivalca za nov urbani razvoj, in meni, da bi bilo treba ta cilj vključiti v načrte trajnostnega urbanega upravljanja, s čimer bi preprečili kakršno koli krčenje zelenih površin na urbanih območjih, katera ne bi dosegala tega cilja; |
Trajnostno urbano upravljanje
|
14. |
poziva države članice, naj dajo v svojih nacionalnih strateških referenčnih okvirih in operativnih programih prednost projektom, ki uvajajo trajnostno upravljanje mest in načrtov prevoza, pa tudi projektom, ki omejujejo gradnjo na zelenih površinah in spodbujajo gradnjo na industrijskih območjih, ter da naj spodbujajo sajenje mestnih dreves in določitev večjega števila zelenih površin; |
|
15. |
poziva države članice, naj lokalne oblasti spodbujajo k uporabi programa okoljskega upravljanja in presoje; |
|
16. |
poziva mestne oblasti, da se v javnih naročilih sistematično sklicujejo na trajnostna merila in da v ta namen v načrte trajnostnega urbanega upravljanja vgradijo obveznosti; |
|
17. |
podpira spodbujanje kompostiranja namesto sežiganja odvečne vegetacije v izogib lokalnemu onesnaževanju; |
|
18. |
meni, da je pomembno pridobiti tudi večje sodelovanje državljanov pri sprejemanju lokalnih odločitev, in to s političnimi in tehničnimi sredstvi; |
|
19. |
meni, da je treba več pozornosti nameniti preprečevanju in odstranjevanju umazanije, odpadkov, grafitov, živalskih iztrebkov in prekomernega hrupa iz stanovanjskih in avtomobilskih glasbenih naprav; |
Trajnostni mestni promet
|
20. |
podpira zamisel o načrtih trajnostnega mestnega prometa kot instrumentu za izboljšanje urbanega okolja, poudarja pa, da je treba ta instrument uporabljati prožno, da bi lahko v zadostni meri upoštevali specifične potrebe vsake države članice in njihovih urbanih območij ter tudi regij, za katere veljajo posebne omejitve; |
|
21. |
poudarja, da bi načrti trajnostnega mestnega prometa morali vsebovati konkretne in merljive cilje, ki jih je mogoče predstaviti in spremljati v pregledu stanja, kar bi povečalo širjenje najboljših praks med državami članicami; poudarja, da bi morali biti načrti trajnostnega mestnega prometa dovolj prožni, da bi lahko zaobjeli nadaljnji razvoj; |
|
22. |
meni, da je uporaba okolju prijaznih načinov prevoza in tehnologij ključni dejavnik za doseganje čistejšega urbanega okolja; v zvezi s tem navaja zlasti uporabo biogoriv, hibridnih avtomobilskih tehnologij, koles ter tovornjakov in avtobusov, ki so v skladu s standardom EU za do okolja bolj prijazna vozila (EEV) (8); v skladu s tem namerava z zanimanjem in pozorno preučiti predlog Komisije o uvedbi čistih vozil javnega prevoza in predlaga, da se lokalnim agencijam za energetsko učinkovitost določi mestni promet kot posebno delovno področje; |
|
23. |
podpira razvoj javnega prevoza, ki uporablja trajnostne energetske vire, in poziva, naj se med individualnim in skupnim javnim prevozom v mestnih območjih vzpostavi večje ravnovesje; |
|
24. |
poudarja potrebo po spodbujanju večje uporabe javnega in skupnega prevoza na urbanih območjih; meni tudi, da morajo biti storitve mestnega prometa usklajene z zahtevami prostorskega načrtovanja (stara mestna jedra, predmestja, povezave z letališči, postaje, industrijske cone, nakupovalni centri itd.) in s potrebami, ki jih narekujejo obče in demografske spremembe (starejši ljudje, ljudje s posebnimi potrebami itd.); |
|
25. |
poziva države članice, da si v sodelovanju z lokalnimi oblastmi za obdobje 2002- 2012 prizadevajo za najmanj 5% premik obsega prometa v mestnih središčih od osebnih vozil k trajnostnim oblikam prometa, kot sta javni prevoz in kolesarjenje; |
|
26. |
poudarja, da je dostop do mobilnosti za vse (tudi za tiste, ki nimajo dostopa do osebnega avtomobila) socialni dejavnik, ki ga je treba upoštevati; |
|
27. |
ker je dostopnost ključnega pomena za trajnostni razvoj in zahteva celosten pristop urbane politike, poziva institucije EU, naj pospešijo izmenjave dobre prakse med lokalnimi in nacionalnimi organi, ter poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje obstoječe evropske zakonodaje, da bi s tem spodbujala dostopnost za ljudi s posebnimi potrebami, še posebej pa izvajanje pravil, ki urejajo posebne postopke javnih naročil Skupnosti, ki morajo biti izrecno oblikovani na način, primeren za vse uporabnike; |
|
28. |
meni, da bi morali načrti trajnostnega mestnega prevoza vključevati sredstva, s katerimi lokalne oblasti nameravajo:
|
|
29. |
opozarja države članice na odgovornost, da pri načrtovanju mest upoštevajo najbolj ranljive uporabnike prevoza, na primer z znižanjem omejitev hitrosti ali vzpostavitvijo območij brez avtomobilov v mestnih središčih ali stanovanjskih naseljih, s ciljem 50 % zmanjšanja smrti na cestah do leta 2010, kot je to navedeno v Beli knjigi o evropski prometni politiki; |
|
30. |
predlaga izdelavo mestnih logističnih načrtov za zmanjšanje in izboljšanje prevoza blaga v mestih, vključno z usklajevanjem distribucije blaga v mestih na lokalni ravni; |
|
31. |
opozarja, da je onesnaženost zraka pomemben vir zdravstvenih težav v EU; zato poudarja, da bi morala mesta z veliko onesnaženostjo zraka uvesti območja z malo emisijami; |
|
32. |
podpira boj proti emisijam pri samem izvoru ter izvajanje inovativnih ukrepov s ciljem, da se rešijo okoljski problemi v mestih; poudarja, da so študije pokazale, da dobro tekoč promet ustvari za do 38 % manj emisij delcev, kadar je v gibanju, kot kadar zastane, in da so zato potrebni inovativni ukrepi, ki bodo pripomogli k prometni pretočnosti; |
|
33. |
poziva k nujnemu boljšemu usklajevanju med lokalnimi oblastmi, da bi zagotovili določeno raven skladnosti; slabo usklajevanje med lokalnimi oblastmi vodi k višjim stroškom dostav, gostejšemu prometu in večjemu onesnaženju; |
Trajnostno urbanistično načrtovanje
|
34. |
ugotavlja, da je Komisija ustrezno prepoznala probleme in trenutne razmere na tem področju, vendar ni predlagala nobenih ukrepov za njihovo odpravo; |
|
35. |
poudarja velik pomen, ki ga ima pri preprečevanju kriminala načrtovanje in oblikovanje naselij in blokov ter tudi javnih površin, kot so parkirišča in poti do železniških postaj; |
|
36. |
poudarja tudi družbeno razsežnost trajnostnega urbanističnega načrtovanja in priporoča splošno izboljšanje kakovosti življenja v mestnih središčih s pomočjo celostnega (še zlasti družbenega, kulturnega in okoljskega) pristopa; |
|
37. |
poziva k poskusu, da se pri novih posegih in širitvi mestnih območij spoštujejo topografija in naravne strukture krajine, da bi se na ta način lahko ohranila videz in identiteta posameznega območja; |
|
38. |
meni, da mora urbanistično načrtovanje vključevati določbo o večjem številu zelenih površin in da mora pri širitvi in nadaljnjem razvoju vseeno ostati dovolj naravnega okolja, da bo javnost lahko ohranjala stik z naravo; |
|
39. |
kot previdnostni ukrep za zaščito zgodovinsko pomembnih območij, naravnih območij, rek, jezer in mokrišč predlaga, da se okoli takšnih naravnih okolij vzpostavijo zaščitne cone, znotraj katerih mora biti, da bi lahko kljubovali razvojnim pritiskom, malo možnosti za gradnjo; |
|
40. |
poziva Komisijo in države članice, naj spodbudijo raziskovanje odnosa med različnimi modeli ureditve mest in vedenjem družbe, kot tudi pogoje, ki prispevajo k njeni harmoniji in zdravju; |
|
41. |
poudarja, da so nekatere zgodovinske četrti - dragoceni deli naše skupne dediščine - v mestih že desetletja zapuščene; priporoča oblikovanje nacionalnih, regionalnih in lokalnih podpornih programov, da bi spodbudili ustrezno sanacijo teh območij, vključno z arhitekturo, odprtimi prostori in trgi, kot tudi obrežji rek, mostovi in drugimi javnimi zgradbami; |
|
42. |
meni, da bi bilo treba za obravnavo problema sprememb podnebja v mestih, kot je pomanjkanje naravnega prezračevanja, zaradi katerega prihaja do obdobij z zelo visokimi temperaturami in močne onesnaženosti zraka, v urbanistično načrtovanje vključiti raziskave podnebja v mestih, da bi se izognili učinku vetrovnika, ki ga povzročajo visoke zgradbe; poudarja, da izguba zelenih površin zmanjšuje naravno prezračevanje; |
|
43. |
poziva države članice, naj spodbujajo projekte, ki jih sofinancira EU in so povezani s razvojem in modernizacijo daljinskih ogrevalnih sistemov in podpirajo povečanje izgradnje in uporabe daljinskih ogrevalnih sistemov; v zvezi s tem poudarja, da je v primeru energetske krize lažje zamenjati vir energije, če je na voljo daljinski ogrevalni sistem; |
|
44. |
poudarja, da bi bilo treba razviti nove metode upravljanja voda v mestih, da bi lahko med vročimi in suhimi poletji v mestih za dalj časa shranjevali deževnico, preprečevali poplave in se izognili pozidavi in drugim dejavnostim na območjih, kjer prihaja do poplav; |
|
45. |
predlaga uvedbo smernic Skupnosti za spodbujanje in izvajanje trajnostnega upravljanja z vodnimi viri v mestih, s ciljem prilagoditve učinkom podnebnih sprememb, vključno z zahtevami po učinkoviti porabi vode v novih zgradbah, shranjevanjem vode v deževnih obdobjih za sušna in vroča obdobja, vzdrževanjem vodnih teles v vročih obdobjih kot sistemov hlajenja in trajnostnim mestnim odvajanjem vode, da bi s tem zmanjšali odtekanje površinskih voda in tveganje poplav ter povečali prepustnost prsti in shranjevanje vode; |
|
46. |
meni, da je treba biti pri izvajanju tematske strategije pozoren ne le na količino, temveč tudi na kakovost vode; zato poziva Komisijo, da podpre razširjanje dobrih praks na tem področju, ko gre za prizadevanja za priključitev na omrežja, ki so že bila vzpostavljena med izvajanjem direktive o vodah; |
|
47. |
poudarja pomen obnove starih vodnih napeljav in kanalizacije v mestih; |
Trajnostna gradnja v mestih
|
48. |
obžaluje, da predlagana strategija kljub temu, da je bila trajnostna gradnja v mestih v sporočilu, imenovanem „Na poti k tematski strategiji za urbano okolje“, določena za eno izmed štirih osrednjih področij, ne vsebuje nobenih posebnih ukrepov za to področje; |
|
49. |
poudarja pomen povečevanja okoljske učinkovitosti energetsko učinkovito zasnovanih zgradb (izolacija, uporaba obnovljivih virov energije, zelene strehe, pasivno/aktivno zasnovani sončni sistemi, nizkoenergetske hiše itd.); podpira uporabo obnovljivih in, če je mogoče, lokalno razpoložljivih virov energije v mestnem okolju, kot tudi načrtovanje hiš, ki omogoča učinkovito rabo vode (ohranjanje in ponovna uporaba deževnice, racionalno izplakovanje stranišč, pralni in pomivalni stroji z učinkovito rabo vode); nadalje priporoča, da se izvedejo primerjalne analize in da se na ravni EU izmenjajo najboljše prakse za izboljšanje energetske učinkovitosti; priporoča uvedbo obnovljivih energij in splošni napredek na področju trajnostne mestne gradnje; |
Financiranje, raziskave in izmenjava najboljših praks
|
50. |
poudarja, da je treba podpreti uvajanje tovrstnih pobud z ustreznim financiranjem EU, zlasti iz posebnih programov in skladov, kot je na primer CIVITAS (9) podpira stališče Komisije o možnostih za pridobitev finančne pomoči za namene okoljskih prednostnih nalog na urbanih območjih v predlagani Uredbi Life+, Kohezijskem skladu, strukturnih skladih in okvirnem raziskovalnem programu, in posledično nasprotuje vsakršnemu znižanju njim namenjenih proračunskih sredstev; vendar poudarja potrebo po iskanju virov dodatnega posebnega financiranja, da bi se lahko soočili z novimi izzivi, ki izhajajo iz strategije za urbano okolje; |
|
51. |
podpira priporočilo Komisije, da je treba k upravljanju urbanega okolja pristopiti celostno, in meni, da bi tak pristop, če bi se uporabljal na lokalni ravni s podporo držav članic, moral biti eno od meril za dodeljevanje sredstev in posojil iz strukturnih skladov Evropske investicijske banke; |
|
52. |
poziva Evropsko investicijsko banko, naj izboljša instrumente posojil, da bi učinkovito podprla trajnostni mestni razvoj, in v obstoječih programih nameni prednost tistim mestnim projektom, ki izvajajo načrte trajnostnega urbanega upravljanja, še posebej na področju energetske učinkovitosti, obnovljivih energij in infrastrukture trajnostnega mestnega prevoza; nadalje poziva Evropsko investicijsko banko, naj zagotovi, da njene naložbe ne bodo v nasprotju s cilji trajnostnega upravljanja mest; |
|
53. |
izrecno opozarja na pomen raziskovalne dejavnosti v zvezi z urbanih upravljanjem, vključno z vprašanji v zvezi z dobavo elektrike in plina, ogrevanjem in klimatskimi napravami ter ravnanjem z odpadki, in poziva Komisijo, naj v sedmem okvirni program za raziskave ponovno vključi specifične določbe o tem vprašanju; |
|
54. |
meni, da je izjemno pomembna podpora mreži nacionalnih kontaktnih točk o urbanističnih vprašanjih, kot je evropska mreža urbanističnega znanja („European Urban Knowledge Network“), in pozdravlja nadaljevanje pomoči programu URBACT v okviru predlagane kohezijske politike za obdobje 2007-2013; |
|
55. |
poziva, da se mestne oblasti spodbuja k izmenjavi najboljše prakse v izvajanju strategije in načrtov trajnostnega urbanega upravljanja na ravni EU; poleg tega predlaga v izogib napakam v urbanem razvoju v prihodnosti, da bi spodbujali tudi pošteno in odkrito izmenjavo slabih izkušenj s kampanjami, namenjenimi tako javnim uslužbencem kot izvoljenim predstavnikom, in ki jih lahko vodijo združenja mest; |
|
56. |
poziva Komisijo, naj se poglobi v pomen, ki ga ima odnos med mestom in okolico za trajnostni urbani razvoj, ki prispeva k splošni koheziji EU in tozadevno poziva Komisijo in države članice, naj vzpodbujajo trajnostni urbani razvoj; |
|
57. |
predlaga, da se državam članicam dodelijo finančna sredstva EU in da jih te uporabljajo za obnovo zgradb in sosesk; |
Sprejemanje boljše zakonodaje
|
58. |
poziva Komisijo in Svet, da skleneta medinstitucionalni sporazum s Parlamentom, v katerem tri institucije izrazijo predanost izvajanju celotne obstoječe zakonodaje Skupnosti, kot je omenjena v tej resoluciji; je prepričan, da bi takšen sporazum prispeval k povečanju odgovornosti in tako k „sprejemanju boljše zakonodaje“; |
*
* *
|
59. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski investicijski banki ter vladam in parlamentom držav članic. |
(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0387.
(2) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0020.
(3) UL L 242, 10.9.2002, str. 1.
(4) UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
(5) UL L 189, 18.7.2002, str. 12.
(6) UL L 296, 21.11.1996, str. 55.)
(7) UL L 197, 21.7.2001, str. 30.
(8) Direktiva 2005/55/ES o emisijah plinastih in trdnih onesnaževal (UL L 275, 20.10.2005, str. 1).
(9) CIVITAS: CIty-VITAlity-Sustainability (Mesto-vitalnost-trajnostnost), CIVITAS I (2002-2006) in CIVITAS II (2005-2009) imata skupen proračun več kot 300 milijonov EUR.
P6_TA(2006)0368
Oblikovanje evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij
Resolucija Evropskega parlamenta o oblikovanju evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij (2006/2002(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije z naslovom „Oblikovanje evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje“ (SEK(2005)0957), |
|
— |
ob upoštevanju predloga Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o celostnem programu dejavnosti na področju vseživljenjskega učenja, ki ga je predložila Komisija (KOM(2004)0474), |
|
— |
ob upoštevanju predloga Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje, ki ga je predložila Komisija (KOM(2005)0548), |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Posodobitev izobraževanja in usposabljanja: bistven prispevek k blaginji in socialni koheziji v Evropi - Osnutek skupnega poročila Sveta in Komisije o napredku 2006 v izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010““ (KOM(2005)0549), |
|
— |
ob upoštevanju Odločbe št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o enotnem okviru Skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass) (1), |
|
— |
ob upoštevanju Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (2), |
|
— |
ob upoštevanju skupne deklaracije evropskih ministrov za izobraževanje, sprejete na srečanju v Bologni 19. junija 1999, katere cilj je oblikovanje evropskega visokošolskega prostora do leta 2010, da se spodbujajo zaposlovanje in mobilnost evropskih državljanov ter mednarodna konkurenčnosti evropskega sistema visokošolskega izobraževanja, |
|
— |
ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z zasedanja v Lizboni z dne 23. in 24. marca 2000, katerih strateški cilj je, da postane Evropska unija najbolj dinamično gospodarstvo na svetu, ki temelji na znanju, in zlasti ob sklicevanju na „izobraževanje in usposabljanje za življenje in delo v družbi znanja“, |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Oblikovanje evropskega prostora za vseživljenjsko učenje“ (KOM(2001)0678), |
|
— |
ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 27. junija 2002 o vseživljenjskem učenju (3), |
|
— |
ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z zasedanja v Barceloni z dne 15. in 16. marca 2002, zlasti sprejetega cilja, da do leta 2010 postane sistem izobraževanja in usposabljanja v Evropi svetovna referenca kakovosti, ter pobude za nadaljnje ukrepe za uvedbo instrumentov, ki bodo zagotavljali preglednost diplom in kvalifikacij, vključno s spodbujanjem ukrepov na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, podobnih bolonjskemu procesu, |
|
— |
ob upoštevanju deklaracije evropskih ministrov za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter Komisije s skupnega zasedanja v Kopenhagnu z dne 29. in 30. novembra 2002 o izboljšanem evropskem sodelovanju na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja - „Kopenhagenska deklaracija“ - katere cilj je boljše prostovoljno sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da se spodbujajo medsebojno zaupanje, preglednost ter priznavanje usposobljenosti in kvalifikacij, s čimer se ustvari podlaga za večjo mobilnost in olajša dostop do vseživljenjskega učenja, |
|
— |
ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 19. decembra 2002 o spodbujanju izboljšanega evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (4), |
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski načrt Komisije za usposobljenost in mobilnost“ (KOM(2002)0072), |
|
— |
ob upoštevanju skupnega vmesnega poročila Sveta in Komisije z dne 26. februarja 2004 o izvajanju Lizbonske strategije z naslovom „Izobraževanje in usposabljanje 2010: uspeh Lizbonske strategije je odvisen od nujnih reform“, ki je pozvalo k razvoju evropskega okvira kot bistvenega prispevka v smeri Lizbonske strategije, ki bo služil kot skupna referenca ter bo omogočal in spodbujal preglednost, prenos ter priznavanje kvalifikacij in usposobljenosti, |
|
— |
ob upoštevanju Maastrichtskega sporočila z dne 14. decembra 2004 o prihodnjih prednostnih nalogah izboljšanega evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, v katerem so se ministri iz 32 evropskih držav, ki so odgovorni za poklicno izobraževanje in usposabljanje, evropski socialni partnerji in Komisija strinjali, da bodo dali prednost razvoju odprtega in prilagodljivega evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij, ki bo temeljil na preglednosti in medsebojnemu zaupanju ter bo zagotavljal skupno referenco za lažje prepoznavanje in prenos kvalifikacij, ki bodo zajemala poklicno izobraževanje in usposabljanje ter splošno (srednješolsko in visokošolsko) izobraževanje, |
|
— |
ob upoštevanju sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, s skupnega zasedanja v Bruslju z dne 27. in 28. maja 2004 o skupnih evropskih načelih za ugotavljanje in potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja, |
|
— |
ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije z naslovom „Napredovanje in uresničevanje lizbonske strategije na področju izobraževanja in usposabljanja - poročilo za leto 2005“ (SEK(2005)0419), |
|
— |
ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 22. in 23. marca 2005, ki poudarjajo pomen sprejetja evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij v letu 2006, |
|
— |
ob upoštevanju konference o „evropskem okviru za priznavanje kvalifikacij: konferenca od posvetovanja do priporočila“, ki je potekala dne 27. in 28. februarja 2006 v Budimpešti in sta jo organizirala Komisija in madžarsko ministrstvo za izobraževanje, |
|
— |
ob upoštevanju končnega sporočila o sklepih razprave s konference evropskih ministrov za šolstvo z naslovom „Krepitev izobraževanja v Evropi“, ki je potekala na Dunaju dne 16. in 17. marca 2006 in na kateri so ministri ponovno potrdili, da lahko evropski okvir za priznavanje kvalifikacij pomembno prispeva k preglednosti, prenosu in priznavanju kvalifikacij na evropski ravni ter deluje kot pobudnik reform za podporo vseživljenjskemu učenju v širšem evropskem prostoru izobraževanja, |
|
— |
ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju 23. in 24. marca 2006, ki potrjujejo, da sta izobrazba in usposabljanje ključna dejavnika za razvoj dolgoročnega potenciala Evropske unije za konkurenčnost in za socialno in ozemeljsko kohezijo ter da je treba za večjo mobilnost in učinkovit trg dela doseči napredek tudi na področju evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij, |
|
— |
ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o transnacionalni mobilnosti v Skupnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja: Evropska listina kakovosti za mobilnost (5), |
|
— |
ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6-0248/2006), |
|
A. |
ker sta enotno učno okolje in enotni evropski trg dela ključna faktorja za doseganje ciljev Lizbonske strategije, |
|
B. |
ker je treba izoblikovati evropski sistem priznavanja poklicnih kvalifikacij, znanja in spretnosti, pri tem pa spoštovati bogato raznolikost in posebne prednosti posameznih evropskih regij, |
|
C. |
ker je treba ustanovitev evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij, ki je med drugim oblikovan na podlagi obstoječih struktur kvalifikacij bolonjskega in kopenhagenskega procesa, pozdraviti kot ustrezen instrument za podporo preglednosti, prenosu, priznavanju in uporabi ustreznih kvalifikacij in usposobljenosti med različnimi državami članicami na različnih ravneh ter kot sredstvo za lažji dostop do možnosti vseživljenjskega učenja za vse državljane, |
|
D. |
ker bo lahko evropski okvir za priznavanje kvalifikacij, osnovan na pridobljenemu znanju in spretnostih, doseženi stopnji in učnih rezultatih, spodbujal sprejetje instrumentov za opredelitev potreb po znanju in spretnostih, |
|
E. |
ker moramo besedo „kvalifikacija“ razumeti kot vse nazive, poklicne kvalifikacije, spričevala in poklicne izkušnje, ki so priznani v Evropski uniji, |
|
F. |
ker bi bil razvoj evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij, ob upoštevanju novih izzivov v družbi znanja in demografskih sprememb, ključen, ne le v smislu podpore zaposlovanju in geografske mobilnosti delovne sile v EU, ampak tudi v smislu spodbujanja konkurenčnosti in socialne kohezije, v skladu z Lizbonsko strategijo, |
|
G. |
ker je za poklicno mobilnost znotraj Skupnosti, ki se razvija v Evropski uniji (mobilnost delojemalcev in mobilnost podjetij) nujno, da se lahko spričevala, pridobljena v eni državi članici, priznajo v drugi državi članici in uporabijo na ustrezni ravni, |
|
H. |
ker stalno posodabljanje in širjenje znanja, spretnosti in osebnih in poklicnih usposobljenosti ter evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij prispeva k posodobitvi vzgojnega in izobraževalnega sistema, kar povečuje možnosti zaposlitve in mobilnosti v evropskem prostoru ter okrepi varnost delovnega mesta, pri čemer evropski okvir za priznavanje kvalifikacij prispeva k večji preglednosti pri priznavanju pridobljenih kvalifikacij in enakem obravnavanju kvalifikacij, ki jih je še treba pridobiti, in ker bo slednje zagotovilo spodbude za izboljšanje sistemov splošnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki lahko pripomorejo tudi k večji zaposljivosti udeležencev usposabljanja, |
|
I. |
ker pomanjkanje ustreznih mehanizmov, mrež in sodelovanja med ponudniki usposabljanja in izobraževanja ter nacionalnimi organi, nezadostnost obstoječe pravne ureditve ter pogoste omejitve proračunskih sredstev v državah članicah v te namene ovirajo učinkovito vseživljenjsko učenje, povezavo med univerzitetno izobrazbo in zaposlitvijo ter hitrejše razširjanje najnovejšega znanstvenega in tehničnega znanja pri delojemalcih, |
|
J. |
ker je področje kvalifikacij premalo pregledno in so tuje kvalifikacije premalo priznane, |
|
K. |
ker je skupni cilj 32 držav, ki sodelujejo v evropskem okviru za priznavanje kvalifikacij, učencem in učiteljem pokazati, kako pridobiti ustrezne kvalifikacije; in ker jim je treba pokazati, kako so referenčne ravni medsebojno urejene, v kakšnem obsegu se lahko izvajajo prenosi in na kakšni podlagi se sprejemajo odločitve v zvezi s priznavanjem kvalifikacij, |
|
L. |
ker se evropski okvir za priznavanje kvalifikacij na začetku v prvi vrsti izvaja na prostovoljni podlagi in ne vsebuje nobenih zakonskih obveznosti, a je kljub temu zaradi podpore reformam na zadevni ravni gonilna sila sprememb, vendar mora spodbujati preglednost in enakovrednost spričeval, izdanih na nacionalni in sektorski ravni, |
|
M. |
ker evropski okvir za priznavanje kvalifikacij ne nadomesti nacionalnih okvirov kvalifikacij, ampak jih dopolni, in ker mora evropski okvir za priznavanje kvalifikacij zagotoviti širši okvir, ki bo olajšal sodelovanje na mednarodni ravni med državami članicami, socialnimi partnerji in drugimi udeleženci, |
|
N. |
ker je prepričan, da je lahko uporaba evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij uspešna le, če temelji sodelovanje pri razvrščanju nacionalnih kvalifikacij na referenčno raven evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij na medsebojnem zaupanju ter če so posebnosti in potrebe posameznih držav članic ustrezno ocenjene, kot tudi, če bo evropski okvir za priznavanje kvalifikacij zastavljen kot orodje za uporabnike in udeležence, ki jim bo koristil tako, da bo prikazoval obstoječe kvalifikacije in tiste, ki jih je treba pridobiti, hkrati pa bosta ohranjeni samoodgovornost in samostojnost pri učenju, |
|
1. |
pozdravlja pobudo Komisije za posodobitev, nenehno izboljševanje in krepitev evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja in za začetek posvetovanj glede oblikovanja skupnega okvira za evropske sisteme certificiranja; |
|
2. |
pozdravlja dejstvo, da evropski okvir za priznavanje kvalifikacij temelji na rezultatih učenja, zrcali kompleksnost vseživljenjskega učenja in spodbuja postopke reform na nacionalni in sektorski ravni; |
|
3. |
meni, da je evropski okvir za priznavanje kvalifikacij koristen instrument, ki izboljša in poveča medsebojno zaupanje v posamezne sisteme in v celoti podpira njegove cilje, tj. zagotovitev preglednosti poklicnih kvalifikacij na evropski ravni, mobilnost kvalificiranih delavcev in vseživljenjsko učenje; |
|
4. |
se strinja z uvedbo sistema, ki sestoji iz skupnih stopenj, instrumentov in načel, je prožen in istočasno organsko vezan na načelo vseživljenjskega učenja, vendar poziva Komisijo, naj pojasni odnos med stopnjami poklicnih kvalifikacij, Direktivo 2005/36/ES in določbami za potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja, ki na nacionalni in regionalni ravni že obstajajo ali se vzpostavljajo; |
|
5. |
poudarja, da je ena od glavnih nalog evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij poenostavitev in spodbujanje prenosa kvalifikacij med različnimi sistemi izobraževanja in usposabljanja, da se omogoči transnacionalna poklicna mobilnost ter bolje uskladijo zahteve po ponudbi in povpraševanju na evropskem trgu dela; prav tako poudarja, da vzpostavlja evropski okvir za priznavanje kvalifikacij ustrezen širši okvir, ki lahko zagotavlja primeren instrument prevajanja in sporazumevanja za oblikovanje skupnega okvira kvalifikacij v Evropi; |
|
6. |
zato ugotavlja, da je predlog Komisije pravilen in nujen pristop, čeprav s tem zahteva po preglednem okviru kvalifikacij ni zagotovljena popolnoma; poziva, da se osem predlaganih referenčnih ravni evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij prilagodi in izboljša; meni, da morajo biti njihovi deskriptorji izraženi bolj jedrnato in razumljivo ter da je treba jasno razlikovati med različnimi referenčnimi ravnmi, tako da se zagotovi jasna hierarhija kvalifikacij; |
|
7. |
poudarja, da bi morale sposobnosti, določene v okviru osemstopenjskih deskriptorjev, poleg socialnih in etičnih vprašanj vsebovati tudi vprašanja s področja kulture; |
|
8. |
meni, da sta organizacija in potrjevanje vseživljenjskega učenja v pristojnosti držav članic in da evropski okvir za priznavanje kvalifikacij težko posega na to področje; |
|
9. |
meni, da je treba tri horizontalna področja („znanje“, „spretnosti“ ter „osebna in strokovna usposobljenost“) prilagoditi, da bodo jasnejša in razumljivejša; |
|
10. |
nadalje poudarja, da so različne oblike učnih uspehov kot celota del strukture izobraževanja, ki je ne moremo meriti le s pomočjo ravni, dosežene na posameznih področjih; |
|
11. |
kritično obravnava tretje horizontalno področje „osebna in strokovna usposobljenost“ kot zanimiv pristop, s katerim bi najnovejša spoznanja na področju sodobnega raziskovanja učenja neposredno vključili v evropski okvir za priznavanje kvalifikacij; vendar bi pozdravil revizijo, ki bi pokazala, kako bi lahko metodološko obravnavali „socialne spretnosti“ in „osebno usposobljenost“; |
|
12. |
opozarja, da je bistvena naloga evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij razvrščanje certifikacijskih postopkov na podlagi učnih izidov poklicnega usposabljanja, in zato podpira uporabo preprostih in uporabnih deskriptorjev ter zmanjšanje števila referenčnih ravni; ugotavlja, da dosedanje primerjalne izkušnje kažejo, da bolj kot so ravni razdeljene in več kot je kriterijev, težje jih je povezati med seboj; |
|
13. |
meni, da je evropski okvir za priznavanje kvalifikacij kot metaokvir za vse oblike izobraževanja pomemben tudi za trg dela; pozdravlja dejstvo, da je zaradi Lizbonske strategije večja pozornost namenjena vseživljenskemu učenju na delovnem mestu ter s tem tudi priznavanju kvalifikacij, pridobljenih na delovnem mestu; poudarja, da mora vsaka od osmih stopenj poudariti sposobnosti, ki se lahko dosežejo z različnimi učnimi potmi in ki upoštevajo tako sposobnost opravljanja poklica in izkušnje kot uporabnost slednjih pri poklicnem napredovanju; zato zahteva, da se deskriptorji spremenijo, pri čemer se upoštevajo in ohranjajo bolonjske smernice, ki so povezane z akademsko izobrazbo, ter se te še dopolnijo, in sicer tako, da bolj upoštevajo poklicne sisteme izobraževanja in usposabljanja; |
|
14. |
ponovno zahteva spremembo dosedanjih samodejnih opredelitev referenčnih ravni 6, 7 in 8 v tri akademske naslove, opredeljene v okviru kvalifikacij bolonjskega procesa (diplomant, magister in doktor), tako da se posameznikovo dejansko znanje, spretnosti ter osebno in strokovno usposobljenost razvrsti neodvisno od kraja, kjer so bili pridobljeni; |
|
15. |
poziva, da se izboljša tabela 2, s katero bi se moralo povečati razumevanje referenčnih ravni; meni, da bi se morala tabela jasno ravnati po pristopu čim večje učinkovitosti, ker daje prednost formalnemu izobraževanju; zato pozdravlja priporočilo, da je treba tabelo 2 obravnavati previdno; meni, da mora evropski okvir za priznavanje kvalifikacij kot splošni okvir takšna podrobna vprašanja, npr. glede oblikovanja tabele 2, prepustiti akterjem na lokalni oz. nacionalni ravni; |
|
16. |
zahteva, da se okrepijo in spodbujajo skupna evropska načela za zagotavljanje in potrjevanje neformalnih in priložnostnih procesov učenja o vseživljenjskem učenju, zlasti na področju razširjanja tehničnega in znanstvenega znanja in spretnosti ter ob upoštevanju posebnosti posameznih poklicnih panog, regij in držav članic; meni, da je treba posebno pozornost nameniti metodam in sistemom za ocenjevanje učnih uspehov, ki so bili pridobljeni na neformalen ali priložnosten način, ker se usposobljenosti v okviru vseživljenjskega učenja razvijajo v številnih različnih vsakdanjih delovnih razmerah; |
|
17. |
poudarja, da so bili z razvojem evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij uvedeni skupni referenčni kazalniki, ki delojemalcem, ki se nadalje izobražujejo, olajšajo izgradnjo poklicne kariere v okviru vseživljenjskega učenja; |
|
18. |
zato se zavzema, da vsaka država v sodelovanju s pristojnimi organi in zavodi pripravi svoj nacionalni okvir za priznavanje kvalifikacij in zagotovi njihovo združljivost z evropskim okvirom za priznavanje kvalifikacij; meni, da je smiselno uvesti evropski okvir za priznavanje kvalifikacij v državah, v katerih nacionalnega okvira za priznavanje kvalifikacij ni, in v tistih državah, ki zanemarjajo neformalne in priložnostne kvalifikacije; |
|
19. |
poziva Komisijo, naj vzpostavi proces usklajevanja rabljenih pojmov in izrazov; |
|
20. |
poziva Komisijo, naj pojasni povezavo med okvirom za priznavanje kvalifikacij iz bolonjskega procesa in evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij ter navede, ali so predlagani kazalniki iz evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij edina referenčna točka za skupni evropski prostor vseživljenjskega učenja; |
|
21. |
zavrača določanje preskriptivnih meril za poti učenja ali trajanje in lokacije programov izobraževanja in usposabljanja; |
|
22. |
meni, da je treba spodbuditi nastanek več instrumentov za podporo evropskemu okviru za priznavanje kvalifikacij, da se državljanom omogoči dostop do slednjega in, da je treba hkrati postaviti v ospredje sklepe iz Kopenhagna in Bologne, na podlagi katerih se oblikuje skladen pristop; meni, da je treba veliko pozornost nameniti delu, ki so ga mednarodne organizacije in evropski centri, kot sta Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja, opravile na področju izobraževanja in pridobivanja kvalifikacij in spretnosti; poziva Komisijo, da pospeši razvoj sistema Evropski prenosni kreditni sitem v poklicnem in strokovnem izobraževanju (ECVET), še naprej razvija in spodbuja instrument Europass ter razširi zbirko podatkov „Ploteus“ ter še naprej podpira inovativne pristope k priznavanju neformalnega in priložnostnega učenja; |
|
23. |
poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo vlogo in strukturo nacionalnih centrov Europass (NEC) ter jim olajšajo opravljanje njihovih temeljnih nalog in izpolnjevanje ciljev, ki jih je zastavila Evropska unija, pri čemer si je treba posebej prizadevati za razširjanje uporabe instrumentov, za katere neposredno skrbijo NEC (evropski življenjepis in Europass mobilnost), in postopno sprejetje sistema Europass; |
|
24. |
poudarja, da je za izvajanje evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij na prostovoljni podlagi potrebna podpora in zavezanost zainteresiranih strani na nacionalni in sektorski ravni; |
|
25. |
priznava, da zahteva evropski okvir za priznavanje kvalifikacij, kot orodje za približevanje med posameznimi sistemi kvalifikacij, usklajenost in medsebojno zaupanje; priporoča, da se za mehanizme zagotavljanja kakovosti pripravijo načela preglednosti in zanesljivosti, zato da se zagotovi možnost primerjave in s tem medsebojnega priznavanja kvalifikacij državljanov EU; |
|
26. |
poudarja, da lahko evropski okvir za priznavanje kvalifikacij najbolj prispeva k mobilnosti na evropskem trgu dela, če odločitev ene države članice o priznavanju posameznih nacionalnih kvalifikacij na ustrezne ravni evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij, sprejmejo tudi druge; meni, da so obveznosti držav članic, ki jih je v okviru zagotavljanja kakovosti predlagala Komisija, do upoštevanja več skupnih načel pomemben element uspešnega sodelovanja udeležencev na različnih ravneh; vendar opozarja, da bo tako le, če ne bo prišlo do prekrivanja z obstoječimi sistemi zagotavljanja kakovosti, npr. s standardi in smernicami za zagotavljanje kakovosti; |
|
27. |
meni, da mora biti medsebojno zaupanje rezultat okrepljenega sodelovanja med državami članicami v evropskem okviru za priznavanje kvalifikacij in temeljni pogoj za učinkovito delovanje evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij, saj so primerno poskusno obdobje, presoja vplivov ter ocenjevanje nujno potrebni za nenehno izboljševanje in prilagajanje evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij; poziva Komisijo, da v ta namen razvije in predlaga skupne metode in strategije; |
|
28. |
poudarja nadaljnji razvoj evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij, ki bo zrcalil zahteve zainteresiranih strani za pojasnitev, ki so jih izrazile v postopku posvetovanja; |
|
29. |
poziva Komisijo, naj svoj predlog spremeni na podlagi ugotovitev Parlamenta; |
|
30. |
poudarja pomen široke in dobro strukturirane strategije komunikacije in razširjanja za večjo ozaveščenost o koristih evropskega okvira za priznavanje kvalifikacij in zanimanje zanje; |
|
31. |
meni, da je treba za uspešen evropski okvir za priznavanje kvalifikacij nujno natančno opredeliti koristi za končne uporabnike, tj. za državljane, delojemalce, delodajalce in izobraževalne zavode; |
|
32. |
poziva Komisijo, naj obvesti Evropski parlament o izidu nacionalnih posvetovanj ter pred pripravo končnega predloga nadaljuje z izmenjavo mnenj; |
|
33. |
naroči predsedniku, naj to resolucijo predloži Svetu in Komisiji. |
(1) UL L 390, 31.12.2004, str. 6.
(2) UL L 255, 30.9.2005, str. 22.
(3) UL C 163, 9.7.2002, str. 1.
(4) UL C 13, 18.1.2003, str. 2.
(5) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0369
Prepoved proizvodov iz tjulenjev v Evropski uniji
Izjava Evropskega parlamenta o prepovedi proizvodov iz tjulenjev v Evropski uniji
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju člena 116 svojega Poslovnika, |
|
A. |
ker je bilo v severozahodnem Atlantiku v zadnjih štirih letih pobitih več kot milijon in pol mladičev grenlandskih tjulenjev in je bila velika večina teh živali stara manj kot tri mesece, |
|
B. |
ker se je v 50-ih in 60-ih letih 20. stoletja, ko je poboj tjulenjev zadnjič dosegel isti letni obseg, populacija tjulenjev zmanjšala za dve tretjini, |
|
C. |
ker v povprečju lovci na tjulenje iz lova na tjulenje prejmejo manj kot 5% svojih prihodkov, kar predstavlja le nekaj delovnih dni letno, |
|
D. |
ker je mednarodna ekipa veterinarjev ugotovila, da je bilo 42 % izmed pregledanih pobitih tjulenjev morda odrtih medtem, ko so bili še pri zavesti, |
|
E. |
ker je bil uvoz krzna in izdelkov iz krzna grenlandskega tjulenja in kapičastega tjulenja v Skupnost prepovedan leta 1983 v skladu z Direktivo 83/129/EGS (1); ker lovci na tjulenje zdaj počakajo nekaj dni, da se mladiči grenlandskega tjulenja levijo, in ker se izdelke iz teh živali še vedno uvaža v Evropsko unijo, |
|
F. |
ker so nekatere države EU (Belgija, Luksemburg in Italija) že sprejele ukrepe za prepoved trgovine s proizvodi iz tjulenjev, medtem ko druge to še načrtujejo (Združeno kraljestvo in Nizozemska), |
|
G. |
ker so ZDA, Mehika in Hrvaška prepovedale trgovino s proizvodi iz tjulenjev, |
|
H. |
ker Svet Evrope trenutno preučuje pobudo za prepoved uvoza in uporabe tjulenjev oziroma njihovih delov, |
|
1. |
zahteva, da Komisija takoj pripravi osnutek uredbe o prepovedi uvoza, izvoza in prodaje vseh proizvodov iz grenlandskega ali kapičastega tjulenja; |
|
2. |
meni, da ta uredba ne bo vplivala na tradicionalni lov na tjulenje Inuitov, ki predstavlja zgolj 3% delež zdajšnjega ulova; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj to izjavo skupaj z imeni podpisnikov posreduje Svetu in Komisiji. Podpisniki Adamou, Agnoletto, Aita, Allister, Alvaro, Andersson, Andrejevs, Andria, Andrikienė, Angelilli, Antoniozzi, Arnaoutakis, Ashworth, Aubert, Audy, Auken, Aylward, Ayuso González, Battilocchio, Bauer, Beazley, Becsey, Beer, Belet, Belohorská, Bennahmias, Beňová, van den Berg, Berlinguer, Berman, Bielan, Blokland, Bösch, Bonde, Bono, Bonsignore, Bourlanges, Bowis, Bowles, Bozkurt, Braghetto, Brejc, Brepoels, Breyer, Březina, Brie, van Buitenen, Buitenweg, Bullmann, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Camre, Carlotti, Carnero González, Casa, Casaca, Cashman, Catania, Cavada, Chatzimarkakis, Chmielewski, Christensen, Chruszcz, Claeys, Cocilovo, Cohn-Bendit, Corbett, Corbey, Correia, Coûteaux, Coveney, Cramer, Crowley, Czarnecki M., Czarnecki R., Daul, Davies, De Blasio, de Brún, Deprez, De Rossa, Descamps, Dess, Deva, De Vits, Díez González, Dillen, Doorn, Douay, Dover, Doyle, Drčar Murko, Dührkop Dührkop, Duff, Duka-Zólyomi, Ek, El Khadraoui, Elles, Estrela, Ettl, Eurlings, Evans Jillian, Evans Robert, Falbr, Fazakas, Ferber, Fernandes, Ferreira A., Ferreira E., Flasarová, Flautre, Florenz, Foltyn-Kubicka, Ford, Frassoni, Gahler, Gaľa, García Pérez, Gauzès, Gawronski, Geremek, Geringer de Oedenberg, Gibault, Gierek, Gill, Goepel, Golik, Gollnisch, Gomes, Gomolka, Gottardi, Goudin, Grabowska, Grabowski, Graefe zu Baringdorf, Grässle, de Grandes Pascual, Grech, Gröner, de Groen-Kouwenhoven, Grosch, Grossetête, Guardans Cambó, Guidoni, Gurmai, Hall, Hammerstein Mintz, Handzlik, Harbour, Harkin, Harms, Hasse Ferreira, Hassi, Hatzidakis, Hazan, Heaton-Harris, Hedh, Hedkvist Petersen, Hegyi, Henin, Hennis-Plasschaert, Herranz García, Higgins, Honeyball, Hoppenstedt, Horáček, Howitt, Hudacký, Hughes, Hutchinson, in 't Veld, Isler Béguin, Jackson, Jäätteenmäki, Jałowiecki, Janowski, Jeggle, Joan i Marí, Jørgensen, Jonckheer, Jordan Cizelj, Kacin, Kaczmarek, Kallenbach, Karatzaferis, Karim, Kasoulides, Kaufmann, Kauppi, Kelam, Kinnock, Kirkhope, Klamt, Klich, Klinz, Koch, Koch-Mehrin, Korhola, Koterec, Krahmer, Krarup, Krasts, Krehl, Kristensen, Kristovskis, Kuc, Kułakowski, Kusstatscher, Kużmiuk, Lagendijk, Lamassoure, Lambert, Lambrinidis, Landsbergis, Lang, La Russa, Lehideux, Leichtfried, Le Pen J.-M., Le Pen M., Le Rachinel, Liberadzki, Libicki, Lichtenberger, Lienemann, Liese, Liotard, Lipietz, Locatelli, López-Istúriz White, Lucas, Ludford, Lynne, Maat, Maaten, McAvan, McCarthy, McDonald, McGuinness, McMillan-Scott, Madeira, Malmström, Mann E., Mann T., Mantovani, Markov, Martin D., Martin H.-P., Martinez, Masiel, Maštálka, Mastenbroek, Mathieu, Matsakis, Matsis, Matsouka, Mavrommatis, Mayer, Meijer, Mikko, Mikolášik, Mitchell, Mohácsi, Moraes, Morgan, Morgantini, Mulder, Musacchio, Muscardini, Muscat, Musumeci, Myller, Napoletano, Nattrass, Navarro, Newton-Dunn, Nicholson, van Nistelrooij, Obiols i Germà, Occhetto, Özdemir, Olajos, Olbrycht, Ó Neachtain, Onesta, Oomen-Ruijten, Ortuondo Larrea, Ouzký, Paasilinna, Paleckis, Panayotopoulos-Cassiotou, Pannella, Panzeri, Parish, Patrie, Peterle, Pflüger, Piecyk, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pinior, Pirilli, Piskorski, Pistelli, Pittella, Podestà, Podkański, Pomés Ruiz, Portas, Posselt, Prets, Prodi, Protasiewicz, Ransdorf, Rasmussen, Remek, Resetarits, Reul, Reynaud, Ribeiro e Castro, Ries, Rizzo, Rocard, Rogalski, Romagnoli, Romeva i Rueda, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Rühle, Rutowicz, Ryan, Sacconi, Sakalas, Salinas García, Samuelsen, dos Santos, Sartori, Saryusz-Wolski, Scheele, Schenardi, Schlyter, Schmidt, Schnellhardt, Schröder, Schroedter, Seeber, Seeberg, Segelström, Seppänen, Siekierski, Simpson, Sinnott, Siwiec, Sjöstedt, Skinner, Škottová, Smith, Sommer, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Spautz, Staes, Staniszewska, Stauner, Stihler, Strož, Stubb, Sudre, Sumberg, Svensson, Swoboda, Szájer, Szejna, Szymański, Tannock, Tarabella, Tarand, Tatarella, Thomsen, Thyssen, Titley, Trakatellis, Triantaphyllides, Trüpel, Turmes, Tzampazi, Uca, Ulmer, Vaidere, Vakalis, Vanhecke, Van Hecke, Van Lancker, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Veneto, Veraldi, Vergnaud, Vincenzi, Voggenhuber, Wagenknecht, Watson, Weber M., Weisgerber, Westlund, Willmott, Wojciechowski J., Wurtz, Wynn, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Zaleski, Zapałowski, Zappala', Zatloukal, Ždanoka, Zīle, Zimmer, Zingaretti, Zvěřina, Zwiefka |