PRILOGA I

NEKOHERENTNA OPTIČNA SEVANJA

Vrednosti izpostavljenosti optičnim sevanjem, ki so ustrezne s stališča biofizike, se lahko določijo na podlagi v nadaljevanju navedenih formul. Uporaba formule je odvisna od razpona sevanj, ki jih oddaja vir; rezultate je treba primerjati z ustreznimi mejnimi vrednostmi izpostavljenosti, navedenimi v tabeli 1.1. Pri podanem viru optičnih sevanj lahko nastopata več kot ena vrednost izpostavljenosti in njej relevantna mejna vrednost.

Številčenje (a) do (o) se nanaša na ustrezne vrste v tabeli 1.1.

Za namene te direktive se lahko prej navedene formule nadomestijo s formulami, navedenimi v nadaljevanju, in uporabijo diskretne vrednosti iz naslednjih tabel:

Opombe:

Tabela 1.1:

Mejne vrednosti izpostavljenosti nekoherentnim optičnim sevanjem

Tabela 1.2

S (λ) [brezrazsežno], od 180 nm do 400 nm

Tabela 1.3:

B (λ), R (λ) [brezrazsežno], od 380 nm do 1 400 nm

PRILOGA II

LASERSKA OPTIČNA SEVANJA

Vrednosti izpostavljenosti optičnim sevanjem, ki so ustrezne s stališča biofizike, se lahko določijo na podlagi v nadaljevanju navedenih formul. Uporaba formul je odvisna od valovne dolžine in trajanja sevanja, ki ga oddaja vir; rezultate je treba primerjati z ustreznimi mejnimi vrednostmi izpostavljenosti, navedenimi v tabelah 2.2–2.4. Pri podanem viru laserskih optičnih sevanj lahko nastopata več kot ena vrednost izpostavljenosti in njej relevantna mejna vrednost.

Koeficienti, uporabljeni za izračun v tabelah 2.2–2.4, so navedeni v tabeli 2.5, korekcije za ponavljajočo se izpostavljenost pa v tabeli 2.6.

Opombe:

Tabela 2.1:

Nevarnosti sevanja

Tabela 2.2:

Mejne vrednosti za izpostavljenost oči laserskemu sevanju — Kratka izpostavljenost v trajanju < 10 s

Tabela 2.3

Mejne vrednosti za izpostavljenost oči laserskemu sevanju - Daljša izpostavljenost v trajanju ≥ 10 s

Tabela 2.4:

Mejne vrednosti za izpostavljenost kože laserskemu sevanju

Tabela 2.5:

Uporabljeni korekcijski faktorji in drugi parametri izračuna

Tabela 2.6:

Korekcije za ponavljajočo se izpostavljenost

Vsa tri v nadaljevanju navedena splošna pravila se uporabljajo za vse ponavljajoče se izpostavljenosti, ki izhajajo iz ponavljajočih se pulznih ali skenirnih laserskih sistemov:

(1)  Če se na valovno dolžino laserja nanašata dve mejni vrednosti, potem se uporablja restriktivnejša.

(2)  Če je 1 400 ≤ λ < 105 nm: premer odprtine = 1 mm za t ≤ 0,3 s in 1,5 t0,375 mm za 0,3 s < t < 10 s; če je 105 ≤ λ < 106 nm: premer odprtine = 11 mm.

(3)  Zaradi pomanjkljivih podatkov na teh impulznih dolžinah ICNIRP priporoča uporabo meje obsevanosti 1ns.

(4)  Tabela daje vrednosti za enojne laserske impulze. V primeru večkratnih laserskih impulzov je treba sešteti trajanja laserskih impulzov znotraj intervala Tmin (navedeno v tabeli 2.6) ter vpisati dobljeno časovno vrednost, in sicer kot t v formuli: 5,6 · 103 t0,25.

(5)  Če se na valovno dolžino ali druge pogoje laserja nanašata dve mejni vrednosti, potem se uporablja restriktivnejša.

(6)  Pri malih virih pod kotom, enakim ali manjšim od 1,5 mrad, se vidni mejni vrednosti E od 400 nm do 600 nm zmanjšata na toplotne mejne vrednosti za 10 s ≤ t < T1 in na fotokemične mejne vrednosti za daljše trajanje. Za T1 in T2 glej tabelo 2.5. Mejna vrednost za mrežnico nevarnih fotokemičnih dejavnikov je prav tako lahko izražena kot časovno integrirana sevnost G = 106 CB [J m-2 sr-1] za t > 10 s do t = 10 000 s in L = 100 CB [W m-2 sr-1] za t > 10 000 s. Pri meritvah G in L se uporablja γm kot povprečno vidno polje. Uradna meja med vidnim in infrardečim sevanjem, kot jo je določila CIE, je 780 nm. Stolpec z imeni posameznih območij valovnih dolžin služi samo temu, da uporabniku zagotovi boljšo preglednost. (Oznako G uporablja CEN; oznako Lt uporablja CIE; oznako LP uporabljata IEC in CENELEC.)

(7)  Za valovne dolžine 1 400–105 nm: premer odprtine = 3,5 mm; za valovne dolžine 105–106 nm: premer odprtine = 11 mm.

(8)  Pri merjenju vrednosti izpostavljenosti se γ upošteva na naslednji način: če je α (zorni kot vira) > γ (mejni kot stožca, naveden v oklepajih v ustreznem stolpcu), potem mora biti velikost vidnega polja γm dana vrednost γ. (Če bi bila uporabljena večja velikost vidnega polja, bi bila nevarnost precenjena).

Če je α < γ, potem mora biti velikost vidnega polja γm dovolj velika, da popolnoma zajame vire, sicer pa ni omejena in je lahko večja kot γ.

(9)  a Če se na valovno dolžino ali druge pogoje laserja nanašata dve mejni vrednosti, potem se uporablja restriktivnejša.

UTEMELJITVE SVETA

I.   UVOD

Komisija je 8. februarja 1993 Svetu na podlagi člena 118a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti oddala predlog direktive Sveta o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah glede izpostavljenosti delavcev tveganjem zaradi fizikalnih dejavnikov.

S tem predlogom naj bi dopolnili Direktivo 89/391/EGS, in sicer z razlago, kako naj se uporabljajo nekatere izmed določb iz te direktive v posebnih primerih izpostavljenosti fizikalnim dejavnikom.

Evropski parlament je dal svoje mnenje 20. aprila 1994, Ekonomsko-socialni odbor pa 30. junija 1993. Evropski parlament je svojo prvo obravnavo potrdil 16. septembra 1999 (1).

Komisija je 8. julija 1994 predložila spremenjeni predlog.

Z začetkom veljavnosti Amsterdamske pogodbe pravna podlaga ni bil več prejšnji člen 118a, marveč je to postal člen 137(2), ki predvideva soodločanje z Evropskim parlamentom ter posvetovanje z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij.

Odbor regij je v pismu z datumom 13. januar 2000 zapisal, da ne bo predložil mnenja o predlogu direktive.

V predlogu je bilo poglavitno to, da bi v enem samem instrumentu povezali štiri tipe fizikalnih dejavnikov (hrup, mehanske vibracije, optično sevanje in elektromagnetna polja), s tem da bi bil vsak od njih obravnavan v posebni prilogi.

Glede na to, da se po svojih značilnostih ti štirje fizikalni dejavniki med seboj zelo razlikujejo, je bilo leta 1999 sklenjeno, da se delo nadaljuje na podlagi ločenih direktiv. Direktive o vibracijah, hrupu in elektromagnetnih poljih so že bile sprejete. Nato se je Svet sklenil osredotočiti na optično sevanje, tj. četrti in zadnji dejavnik.

Svet je 18. aprila 2005 sprejel skupno stališče v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe.

II.   CILJ

Direktiva je predlagana s ciljem, da bi, potem ko je bil izvirni predlog razdeljen, pomagali izboljšati varovanje zdravja in varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti optičnemu sevanju.

III.   ANALIZA SKUPNEGA STALIŠČA

1.   Splošne ugotovitve

Po členu 137(1) Pogodbe „Skupnost podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic pri […] izboljšanj[-u] zlasti delovnega okolja za varovanje zdravja in varnosti delavcev“ itd.

Člen 137(2) Pogodbe navaja, da „lahko Svet […] v obliki direktiv sprejme minimalne zahteve za postopno izvajanje, pri čemer upošteva pogoje in tehnične predpise, ki veljajo v posameznih državah članicah“.

Skupno stališče Sveta je skladno s cilji iz člena 137(2) Pogodbe za zadevno področje, saj je bilo pripravljeno z namenom uvesti minimalne zahteve glede varovanja zdravja in varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti optičnemu sevanju.

Nadalje Skupno stališče spoštuje cilje, ki jih je izpostavila Komisija in jih je podprl Parlament, in sicer kljub temu, da je zaradi razdelitve izvirnega predloga zgradba zdaj drugačna. Skupno stališče vsebuje več sprememb, ki izhajajo iz prve obravnave predloga Komisije v Parlamentu.

2.   Zgradba in ključni elementi

2.1   Osnovna zgradba

Osnovna zgradba Skupnega stališča, npr. z uvedbo mejnih vrednosti izpostavljenosti, s členi o obveščanju in usposabljanju delavcev, posvetovanju in sodelovanju ter z raznimi drugimi določbami, tesno sledi določbam direktiv o vibracijah, hrupu in elektromagnetnih poljih. Prav tako je to v skladu z osnovno zgradbo spremenjenega predloga Komisije.

Glede na člen 1 se Skupno stališče nanaša na tveganja za zdravje in varnost delavcev zaradi škodljivih učinkov na oči in kožo, ki so posledica izpostavljenosti optičnemu sevanju. Med kratkoročnimi in dolgoročnimi učinki ni razlikovanja, saj so v področje uporabe te direktive zajeti tako akutni kot kronični škodljivi učinki na zdravje. To na primer odraža dejstvo, da ima prekomerna izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju lahko dolgoročne posledice, denimo kožni melanom.

2.2   Mejne vrednosti izpostavljenosti

Skupno stališče temelji na uvedbi mejnih vrednosti izpostavljenosti, ki so opredeljene v členu 2 ter skladno s členom 3 določene v tabelah v prilogah. Ključna osnova teh vrednosti so priporočila, ki jih je izdelala Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP). Na področjih, za katera vrednosti ICNIRP ni, so bile uporabljene vrednosti, ki jih je določila Mednarodna komisija za elektrotehniko (IEC). Te znanstveno utemeljene, previdno zastavljene smernice, služijo temu, da bi preprečili akutne in dolgoročne učinke, ki jih lahko ima izjemno visoka raven izpostavljenosti na oči in kožo. Mejne vrednosti, predpisane v smernicah ICNIRP, ustrezajo vrednostim, ki so jih postavila druga neodvisna znanstvena telesa s tega področja, zlasti American Conference of Governmental Industrial Hygienists (ACGIH), britanski National Radiological Protection Board (NRPB) in nizozemski Gezondheidsraad.

Mejne vrednosti za nekoherentno sevanje, ki ga ne oddajajo naravni viri optičnega sevanja, so tiste, navedene v Prilogi I, mejne vrednosti za lasersko sevanje pa tiste, navedene v Prilogi II.

Zdi se, da uporaba mejnih vrednosti in tehničnega nadzora ni primerna, ko gre za izpostavljenost naravnim virom optičnega sevanja, torej so preventivni ukrepi, vključno z obveščanjem in usposabljanjem delavcev, ključnega pomena pri oceni tveganj in zmanjšanju tveganj zaradi izpostavljenosti optičnemu sevanju iz naravnih virov (soncu, vulkanski aktivnosti, ognju, bliskanju itd.).

2.3   Ugotavljanje izpostavljenosti in ocena tveganj

Ključni element Skupnega stališča so določbe o ugotavljanju izpostavljenosti in oceni tveganj v členu 4. Med drugim bodo delodajalci v okviru ocene tveganj morali upoštevati zlasti delavce iz posebej občutljivih rizičnih skupin in izpostavljenost več virom hkrati (člen 4(4)).

Člen 4(1) določa, da delodajalec oceni in po potrebi izmeri in/ali izračuna raven izpostavljenosti optičnemu sevanju. Člen vsebuje tudi navodila glede metodologije, ki naj se uporabi: če obstajajo standardi in priporočila IEC, CIE ali CEN (2), jih je treba uporabiti, če pa ti ne obstajajo, je treba slediti nacionalnim in mednarodnim znanstveno utemeljenim smernicam. V izogib nepotrebnemu podvajanju se pri oceni lahko upoštevajo podatki, ki jih zagotovi proizvajalec opreme, če ta spada v področje uporabe ustrezne direktive Skupnosti.

2.4   Ukrepanje ob ugotovljeni ogroženosti

Cilj Skupnega stališča je odpraviti ali zmanjšati tveganja zaradi izpostavljenosti optičnemu sevanju na najnižjo možno raven. Člen 5(2) omenja delavce, ki so izpostavljeni umetnim virom optičnega sevanja, člen 5(3) pa delavce, izpostavljene naravnim virom optičnega sevanja. V obeh primerih delodajalec pripravi in izvaja načrt ukrepov, ki zajema tehnične in/ali organizacijske vidike.

V zvezi z umetnimi viri so v členu 5(2) kot posebni elementi takšnega načrta ukrepov med drugim omenjene druge delovne metode, izbor opreme, tehnične metode zmanjševanja ali načrtovanje in ureditev delovnih mest. V členu 5(5) je, izhajajoč iz koncepta mejnih vrednosti izpostavljenosti, jasno zapisano, da izpostavljenost delavca ne sme preseči teh mejnih vrednosti. Če so mejne vrednosti vseeno presežene, delodajalec nemudoma ukrepa, da bi izpostavljenost zmanjšal pod te vrednosti, prepoznal razloge, zaradi katerih so bile mejne vrednosti presežene, ter prilagodi zaščitne in preventivne ukrepe, da se to ne bi več ponovilo.

Nadaljnja obveznost, ki nastopi ob ugotovitvi ogroženosti, je ta, da se prizadeta mesta določijo, s pomočjo primernih označb označijo, dostop do njih pa omeji (člen 5(4)).

Z ravnanjem, skladnim z mejnimi vrednostmi izpostavljenosti za umetne optične vire, in sistematičnim upoštevanjem previdnostnega pristopa k naravnim virom je najverjetneje mogoče zagotoviti visoko stopnjo zaščite pred možnimi škodljivimi učinki.

2.5   Glavne razlike glede na spremenjeni predlog Komisije

Glavne razlike med Skupnim stališčem in spremenjenim predlogom Komisije zadevajo:

3.   Spremembe Evropskega parlamenta s prve obravnave

Glede na to, da to skupno stališče zajema le optično sevanje, se več sprememb Evropskega parlamenta ne uvršča v ta kontekst. Torej je bilo pred sprejetjem Skupnega stališča treba upoštevati le naslednje spremembe: 1, 4-21, 25, 27, 34-36.

3.1   Spremembe Evropskega parlamenta, ki jih Svet sprejema

V Skupno stališče so v celoti privzete spremembe 1, 5, 9, 14, 16 in 25, če ne dobesedno, pa vsaj smiselno.

Poleg tega je bila sprememba 4 delno prevzeta v člen 2(e). Vendar pa je Svet, namesto da bi sprejel besedilo spremembe 4, dal prednost navedbi, da bo s spoštovanjem teh mejnih vrednosti izpostavljenosti poskrbljeno za varovanje delavcev pred vsemi znanimi škodljivimi učinki na zdravje.

Spremembo 10 smiselno odraža besedilo člena 5(6), četudi je bil Svet mnenja, da ne bi bilo primerno omenjati preventivnih ukrepov za posebej ogrožene rizične skupine kot izključni cilj.

Sprememba 12 je bila smiselno sprejeta v členu 5(1); na tem mestu zdaj Skupno stališče omenja odpravo izpostavljenosti ali njeno zmanjšanje na najnižjo možno raven.

Sprememba 13 je bila delno sprejeta v členu 5(5). Svetu se ni zdelo potrebno, da bi posebej obravnavali kolektivne ukrepe, saj mora delodajalec v okviru prizadevanj, da bi izpostavljenost omejil pod mejne vrednosti izpostavljenosti, upoštevati vse možne preventivne ukrepe.

Sprememba 17 je bila smiselno sprejeta v členu 4(4)(f), vključno s seznamom različnih možnih posrednih učinkov izpostavljenosti optičnemu sevanju.

3.2   Spremembe Parlamenta, ki jih Svet ni sprejel

Svet je bil mnenja, da sprememb 6, 7, 8, 11, 15, 18, 19, 20, 21, 27, 34, 35 in 36 ne bi bilo priporočljivo vključiti v Skupno stališče, in sicer iz naslednjih razlogov:

IV.   ZAKLJUČEK

Svet je mnenja, da v celoti gledano Skupno stališče sledi temeljnim ciljem spremenjenega predloga Komisije. Prav tako Svet ob dejstvu, da so bila za vsakega od štirih fizikalnih dejavnikov pripravljena ločena besedila, meni, da je upošteval poglavitne cilje, ki jih je pri svojih spremembah prvotnega predloga Komisije zasledoval Evropski parlament.

(1)  UL C 54, 25.2.2000, str. 75.

(2)  IEC: Mednarodna komisija za elektrotehniko

CIE: Mednarodna komisija za razsvetljavo

CEN: Evropski odbor za standardizacijo