28.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 157/150

1.1

Ureditev odnosov med generacijami (1) je očitno eden od glavnih dejavnikov, ki določajo stopnjo povezanosti vsake družbe; v tem primeru naših družb, in posledično geopolitične celote v razvoju, ki jo sestavlja UNIJA.

1.2

Značilnost evropskih narodov je staranje njihovega prebivalstva. Ta pojav ima za njih pomembne posledice in zanje pomeni zapletene izzive, ki jih morajo dobro oceniti in voditi čim bolj jasno in predvidljivo. Opredeliti in uresničiti morajo t. i. „politiko obdobij življenja“ (2); se pravi ne samo trenutne, posamične in omejene ukrepe, ampak skupno, celotno in sistematično strategijo, ki trajno spodbuja razumevanje in solidarnost med čedalje številnejšimi generacijami, ki skupaj živijo in se srečujejo.

1.3

Vendar v tem primeru ocena stanja — ne glede na nacionalne razlike in posebnosti — vodi k mnenju, da smo „daleč od cilja“. Evropski ekonomsko-socialni odbor meni, da je ta težava odločilna za prihodnost Evrope, zaradi česar ji namerava v prihodnosti trajno dati pomembno mesto v svojih nalogah in delovnem programu.

—

po ponovni omembi nekaterih ugotovitev in razmislekov (2);

—

predstaviti nekaj smernic in priporočil (3).

2.1

Nikomur ne želimo delati krivice z naslednjo izjavo: naše države in njihove skupne institucije v zadnjih petdesetih letih niso najbolje izkoristile orodij in tehnik za predvidevanje, ki so jih imele na voljo, kar zadeva zasnovo in izvedbo politik na tem področju; tj. čim bolj primerno učinkovati na različne dele in sestavine.

2.1.1

Pri takšni izjavi se je treba vsekakor med drugim izogibati trem vrstam pretiravanja:

2.1.1.1

Prvo takšno pretiravanje je izjava, da je bila natančna napoved zelo enostavna stvar, kar ni res: demografija s preverjenimi metodami res omogoča začrtanje srednjeročno in dolgoročno jasnih perspektiv. Toda dobro vemo, da lahko tako začrtane smernice krenejo v drugo smer zaradi precej naključnih ekonomskih, socioloških in političnih spremenljivk. Tako so na primer rojstva, smrti in migracijski tokovi odvisni od lastnih nihanj, ki so zanje značilna, odvisni pa so tudi od zunanjih dejavnikov, kot so ekonomska rast ali stagnacija, socialna negotovost, razvoj navad, politično okolje in stopnja zaupanja državljanov v prihodnost. Poleg tega strokovnjaki določajo na podlagi demografskih podatkov osrednje hipoteze, ki temeljijo na povprečjih, ki pa se pri posameznih strokovnjakih razlikujejo.

2.1.1.2

Drugo pretiravanje bi bilo podcenjevanje jasnih in zanesljivih programov ter doseženih rezultatov v zadnjih petdesetih letih na področju zdravja, socialne varnosti, solidarnosti, izobraževanja, opreme in infrastrukture, ozemeljskega planiranja, socialnega dialoga, društvenega življenja itd.

2.1.1.3

Tretje pretiravanje bi bilo podcenjevanje bodočih, inovativnih in obetajočih ukrepov, ki so jih Svet, Evropski parlament in Komisija na mnogih področjih opravili oziroma so se jih lotili.

2.1.2

Vendar obstaja od konca druge svetovne vojne očiten primanjkljaj bistrovidnosti in predvidevanja pri obravnavi nekaterih socialno nevarnih posledic staranja prebivalstva naših držav. Ta demografski pojav je posledica združitve dveh teženj, ki se ju je že dolgo predvidevalo in opozarjalo na njiju: daljšanje življenjske dobe in upad rodnosti. O neizogibnosti tega pojava nihče ne dvomi, ne glede na razlike ali odtenke v metodah napovedi strokovnjakov.

2.1.3

Ne moremo zanikati, ne da bi se želeli slepiti, tega, kar se je zgodilo zaradi mnogih zgrešenih potez, pozabljivosti ali napak pri predvidevanju sedanje stvarnosti, ki je neprijetna in trajna: vse pogostejši pojav sobivanja treh in celo štirih generacij, ne več dveh, v državah Evropske unije.

2.1.4

Področij, ki so nezadostno prilagojena, je na žalost veliko. Med drugim lahko naštejemo naslednje primere:

2.1.5

Učinkovitost kazalcev socialne države: EESO pozitivno ocenjuje delo, ki ga je opravil pododbor Kazalci Koordinacijskega odbora za socialno varstvo, in še zlasti definicijo predlaganih kazalcev (oziroma natančnejše formulacije prejšnjih definicij). To danes omogoča, da za starostne skupine postavljamo celo vrsto relativnih kazalcev (recimo za tveganje revščine). To delo se mora nujno nadaljevati, predvsem zato, da bi sestavili in konsolidirali paleto kazalcev, s katerimi bo mogoče tako v kvalitativnem kot v kvantitativnem pogledu vse bolje ocenjevati položaj različnih starostnih skupin.

3.1

Zakaj smo se v zadnjih desetletjih vse prevečkrat izogibali tem resničnim in odločilnim vprašanjem? To je pomembna in obsežna sociološka in politična tema, o kateri v tem mnenju ni primerno površno razpravljati. Kakor koli že, EESO je trdno prepričan v naslednje: Odbor je posvetovalni organ in je manj podvržen trenutnim oviram in pritiskom kot tisti, ki odločajo. Raznolikost članov Odbora, njihova navajenost, da svobodno in trajno delajo skupaj, da soočijo svoje izkušnje, znanja, informacije in zaskrbljenost ter združijo svojo intuicijo in analize; njihova zmožnost, da predlagajo ustrezne rešitve, njihova zakoreninjenost in vključenost v t. i. „participativno demokracijo“: podobne možne prednosti in ugodnosti odpirajo Odboru še več področij dela, kjer je lahko in mora biti še bolj prisoten. Takšno je področje „Odnosov med generacijami“.

3.1.1

Za ukrepanje na tako zapletenem področju je treba biti previden in bister:

3.1.1.1

EESO mora znati ostati na svojem mestu in se izogniti nalaganju ciljev, ki presegajo njegova sredstva ali niso v skladu z njegovim poslanstvom.

3.1.1.2

Predvidevanje oziroma pogled v prihodnost se ne meša niti z načrtovanjem niti s futurologijo.

3.1.1.3

Najbolj resni znanstveniki sami pravijo, da je njihovo znanje „niz napak z odlogom“. Kajti ekonomija ni eksaktna znanost in sociologija še manj. Ne vidimo torej razloga, zakaj se socialno-ekonomske napovedi ne bi mogle zmotiti.

3.1.1.4

Med mnogimi nalogami področja odnosov med generacijami nekatere danes izhajajo iz popravljalnih ukrepov, nekatere zahtevajo preusmeritvene ukrepe, druge pa veliko raziskav in inovacij. Ene in druge je treba dobro določiti in razločevati ter se v vseh primerih izogibati nevarnim ali neplodnim utopijam.

3.1.2

O metodi, ki jo želi Odbor sprejeti, da bi dobro izpolnil svojo nalogo, ki si jo je ambiciozno zadal na tem področju, si je začrtal smernico: delati v čim tesnejšem sodelovanju z institucijami Unije: Svetom, Parlamentom in Komisijo. To odločitev mu narekujejo hkrati razmisleki iz odstavkov 2.1.1.3 in 3.1.2 zgoraj, želja po upoštevanju besedila in duha ustanovnih pogodb ter zahteve, ki enostavno izvirajo iz „zdrave pameti“.

3.1.2.1

Področje „odnosov med generacijami“ je izredno široko. Tu lahko v prvem poskusu samo nakažemo precej splošni seznam.

3.1.2.2

Odbor se je v tem uvodnem mnenju odločil, da predloži institucijam Unije seznam tem, ki bi jih lahko obravnaval v sodelovanju z njimi, če se strinjajo, na način, ki bi ga določili, vendar v želji po medsebojni odvisnosti. Sledi seznam, ki ni prednostno urejen:

3.2

Odbor se je odločil, da bo že sedaj v obliki priporočil natančneje in pobliže omenjal dva dela splošne tematike, ki sta tudi primerna za sodelovanje z institucijami Unije, če bi se te s tem strinjale.

3.2.1

Dolžina poklicnega življenja: to je eno od najbolj značilnih vprašanj glede pomanjkanja bistrovidnosti in predvidevanja evropskih držav v zvezi z izzivi, ki jih prinaša že zdavnaj napovedano staranje njihovega prebivalstva.

3.2.1.1

Skrajšanje poklicne kariere povzroča izgubo ekonomskega, socialnega in kulturnega potenciala. Pričakovani rezultat, kar zadeva delitev dela in povečanje zaposlenosti mladih, je izostal. V mnogih državah so to skrajšanje obravnavali in uporabljali kot „ureditev vrednosti“, kot kratkoročno pomagalo.

3.2.1.2

Tako pri politikih kot pri podjetjih in v javnem mnenju so predsodki in „fiksne ideje“ peljali k napačni oceni, da se starejše osebe niso sposobne prilagoditi zahtevam razvoja proizvodnih tehnik in metod vodenja ter da zavirajo napredek produktivnosti.

3.2.1.3

Že več let pa obstajajo primerne analize, glasna opozorila in dobra priporočila. Pri tem je treba poudariti predvsem bistrovidnost, stalnost in kakovost vloženega truda Komisije v to težko temo. Omeniti pa je treba tudi opravljeno primerno delo OECD in mnogih drugih raziskovalnih inštitutov, strokovnih organizacij ter ekonomskih in socialnih svetov različnih držav.

3.2.1.4

Izbira sredstev, s katerimi naj bi obrnili težnjo, je danes precej dobro uveljavljena in poznana: bolje zagotoviti zaposljivost najstarejših delavcev z izboljševanjem metod vseživljenjskega učenja; izboljšati kakovost delovnih mest in povečati prožnost delavnikov, da bi zagotovili boljše ravnotežje med delovnim časom in zasebnim življenjem; v podjetjih in upravah razviti mešane ekipe različnih starosti; najstarejšim delavcem vliti večje zaupanje vase; okrepiti ukrepe za zaščito njihovega zdravja; trajno zagotoviti boljše načrtovanje karier; sprejeti spodbujevalna določila na področju pokojnin in davkov …

3.2.1.5

Želja po podaljšanju dolžine poklicnega življenja v Evropi s spodbudami za samostojno izbiro je bila izražena na zasedanjih Evropskega sveta zlasti v Lizboni in Stockholmu.

3.2.1.6

Z izjemo peščice držav pa ugotavljamo, da:

3.2.1.7

Strinjamo se, da do spremembe teženj in navad ne more priti s čudežnim hitrim preobratom.

Kajti: zaradi moči navad, raznolikosti vrst, velikosti in „kultur“ podjetij in uprav, normalnih in upravičenih težav socialnega dialoga na podobno temo, kjer se ne bi mogli preprosto zavzemati za odpravo „socialnih pridobitev“, razen če bi hoteli zdrveti neposredno v prepad, želeni razvoj vključuje uveljavitev precej zapletenih globalnih strategij. Sprememba je lahko samo zelo dolga. To je dodatni motiv za to, da ne bi izgubljali časa ter odlašali z zasnovo in uporabo teh strategij.

3.2.2

Odbor odločno izraža željo, da se organa političnega odločanja v Uniji — tj. Parlament in Svet — v državah, ki so ju izvolile oziroma jima podelile mandat, bolj jasno, natančno in aktivno zavzameta, da zagotovijo večjo skladnost med „rečenim“ in „storjenim“. To bi jih moralo voditi v skupnem interesu Evropske unije, ki je objavila svojo ambicijo, da postane prvorazredna gospodarska sila na svetu:

3.2.3

Ponovno vzpostaviti ravnotežje med starostnimi skupinami v Evropi: tu je dovolj ponovno opozoriti na zelo alarmantna predvidevanja, predstavljena v številnih študijah o učinkih, ki jih bo imelo znižanje plodnosti in rodnosti na demografijo Evropske unije: nezadostna obnova generacij, česar prispevek imigracije gotovo ne bo nadoknadil, lahko povzroči oslabitev vloge Evrope v svetu, v Evropi pa gospodarske in finančne težave ter tveganje za nezaželene generacijske zlome in spopade.

3.2.3.1

Če ocenimo, da mora biti ponovna vzpostavitev ravnotežja med starostnimi skupinami dolgoročni cilj, bi si morala potem Evropska unija določiti nalogo večjega spodbujanja rodnosti v državah, ki jo sestavljajo, in se v ta namen bolj ukvarjati z družinskimi politikami, ki se v teh državah vodijo. Uniji ne moremo očitati, da se ne zanima za družinska vprašanja: Svet je večkrat dal predloge v zvezi z družinami. Toda smernice, predstavljene na ravni Unije, so še vedno nepopolne in njihovi cilji sicer upravičeni in zanimivi, toda zelo delni (5).

3.2.3.2

Kreniti hitreje in odločneje po takšni poti očitno ne bo lahko: politike posameznih držav članic so zelo raznovrstne, „politika za povečanje rodnosti“ je draga, poleg tega pa obstajajo pri strokovnjakih in politikih velike razlike v mnenjih o dejanskih učinkih in posebni učinkovitosti teh politik. Toda EESO meni, da ti pomisleki kljub svoji teži ne bi mogli upravičiti vztrajnega relativnega podpiranja evropskih institucij.

3.2.3.3

Odbor želi, da te institucije na tem področju določijo pravo strategijo, ob upoštevanju mnogih delov vprašanja, in da še posebej spodbudijo države članice k vodenju družinskih politik, katerih dolgoročni cilj je ponovna vzpostavitev ravnotežja med starostnimi strukturami v državah članicah Unije.

3.2.3.4

EESO je pripravljen in ne želi nič drugega, kot aktivno sodelovati po svojih zmožnostih pri nalogah, ki bi jih takšna pot zahtevala, če bi se zanjo odločili.

4.1

Družbe v Evropi in evropska družba, ki so jo sklenile skupaj zgraditi, na splošno so in bodo pred tveganji socialnih, političnih, etničnih in kulturnih zlomov. Treba je storiti vse, da se temu ne bi pridružile še grožnje medgeneracijskega zloma.

4.2

Po svoji naravi imajo težave, ki nastajajo v odnosih med generacijami, dolgoročni časovni okvir. Enako torej velja tudi za iskanje njihovih rešitev.

4.3

Veliko število in zapletenost sektorskih sestavin, ki jih je treba upoštevati, ne omogočata zasnove in razvoja predvidljivega celostnega in sistemskega pristopa, kajti tudi na tem področju, kot na drugih, stvarnost ni niti ločena od vsega niti razdružljiva. Treba je tudi opozoriti, da bi dobro urejanje medgeneracijskih odnosov imelo zelo dobre gospodarske učinke.

4.4

Če je treba „pustiti času čas“ in če se seveda ne sme prekršiti pravil, ki izhajajo iz „načela subsidiarnosti“, je ravno tako zaželeno, da niti Unija niti njene države članice ne odlašajo in se ne zavzemajo za minimalizem.

4.5

Za Evropski ekonomsko-socialni odbor je to zelo pomembno področje, ki očitno dobiva vse večjo pozornost, vendar še nima pravega mesta, ki si ga zasluži v politiki Unije in njenih držav članic.

4.6

To mnenje je odgovor na izziv: prispevati, da se v prihodnosti bolj razvije sodelovanje o ključni temi, ki vključuje usklajeno in podaljšano ukrepanje več udeležencev, ki zahteva izogibanje prevlade kratkoročnih interesov ter zahteva stalen in konstruktiven načrt. Gre za postopno vzpostavitev novega pakta med generacijami na področju Evropske unije  (6).

4.7

To mnenje je popolno nasprotje zaprtega dokumenta. Ne domišlja si, da lahko predlaga izdelane rešitve, ampak predlaga, da se odpre delovišče, začne dolgoročno delo, zelo dolg pohod.

4.8

Odbor priporoča na tej stopnji organizacijo — v izvedljivem roku — javne predstavitve mnenj o tej obširni tematiki. Na tej konferenci bi med drugim sodelovali politiki, predstavniki evropskih institucij, akterji civilne družbe in strokovnjaki. Odbor je pripravljen začeti in organizirati takšno pobudo.

4.9

Odbor se na tem širokem področju lahko angažira in se mora angažirati ves čas na dolgi poti v tesnem sodelovanju z institucijami EU.