28.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 157/61

1.1

1. januarja 2003 je začela veljati reforma skupne ribiške politike (SRP), katere glavni cilj je ohranjanje in trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov. V ta namen je bil določen skupek obveznih predpisov za ribiški sektor Skupnosti in države članice.

1.2

Poglavje V Uredbe 2371/2002 (1), ki ureja sistem nadzora in inšpekcije ribištva v Skupnosti, jasno opredeljuje odgovornosti držav članic in Evropske komisije ter določa mehanizme za sodelovanje in koordinacijo, ki se zahtevajo med samimi državami članicami ter med njimi in Komisijo, da bi zagotovili skladnost s predpisi skupne ribiške politike.

1.3

Evropska komisija meni, da potrebujejo države članice pri uveljavljanju predpisov skupne ribiške politike premišljeno strukturo operativnega nadzora in inšpekcije na ravni Skupnosti, zadostna sredstva nadzora in inšpekcije ter ustrezno strategijo za usklajeno uporabo teh sredstev.

1.4

S tem novim predlogom za uredbo (2) želi Evropska komisija ustanoviti Agencijo Skupnosti za nadzor ribištva (v nadaljnjem besedilu „Agencija“) kot specializiran tehnični organ Skupnosti za zagotavljanje enotne in učinkovite uporabe predpisov skupne ribiške politike v državah članicah, za organiziranje operativne koordinacije med državami članicami glede spremljanja in inšpekcije ribištva ter za pospeševanje sodelovanja med njimi.

1.5

Evropska komisija zato predlaga, da bi Agencija usklajevala nadzor in inšpekcijo držav članic v zvezi z obveznostmi nadzora in inšpekcije Skupnosti; usklajevala uporabo nacionalnih sredstev nadzora in inšpekcije, ki bi jih združevale države članice; državam članicam pomagala pri sporočanju informacij o ribolovnih ter nadzornih in inšpekcijskih dejavnostih Komisiji in tretjim strankam ter podpirala države članice pri izpolnjevanju njihovih nalog in obveznosti v skladu s predpisi skupne ribiške politike.

1.6

Komisija tudi predlaga, da lahko Agencija na zahtevo in stroške držav članic zanje izvaja pogodbene storitve, jim pomaga pri usposabljanju inšpektorjev, skupaj z njimi zagotavlja blago in storitve za nadzorne in inšpekcijske dejavnosti ter usklajuje skupne pilotne projekte, ki jih izvajajo države članice.

1.7

Predlog za uredbo določa, da bo Agencija javni organ Skupnosti s statusom pravne osebe. Komisija predlaga imenovanje upravnega odbora Agencije, ki bi vključeval po enega predstavnika vsake države članice, čigar plovila izvajajo ribolovne dejavnosti v zvezi z morskimi živimi viri, ter štiri predstavnike Komisije in štiri predstavnike ribiškega sektorja, ki jih imenuje Komisija. Agencija bo imela tudi izvršilnega direktorja.

1.8

Po mnenju Komisije naj bi se Agencija financirala s prispevki Skupnosti, plačili za storitve, ki jih Agencija opravi za države članice, in prihodki iz publikacij, usposabljanj in/ali kakršnih koli drugih storitev, ki jih zagotovi Agencija.

1.9

Komisija tudi predvideva, da naj bi Agencija začela delovati leta 2006 s proračunom 4,9 milijona evrov ter skupaj 38 zaposlenimi v prvem letu, leta 2007 pa naj bi se proračun povečal na 5,2 milijona evrov in 49 zaposlenih. Sedež Agencije bo v Španiji.

2.1

Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu V smeri enotnega in učinkovitega izvajanja skupne ribiške politike  (3) je predvidelo študijo izvedljivosti, ki naj bi bila izvedena v koordinaciji z državami članicami pred ustanovitvijo Agencije Skupnosti za nadzor ribištva (Agencije). Komisija je predložila predlagano uredbo, ne da bi prej opravila študijo izvedljivosti, kar Evropski ekonomsko-socialni odbor obžaluje.

2.2

EESO pozdravlja predlog Evropske komisije za ustanovitev Agencije in se strinja z njenimi cilji glede doseganja učinkovitega izvajanja skupne ribiške politike ter enotne inšpekcije in uveljavljanja po vsej Skupnosti. EESO se zaveda potrebe po enotnem in učinkovitem uveljavljanju predpisov skupne ribiške politike, vendar meni, da mora za dosego tega cilja sektor te predpise sprejeti in razumeti. Da bi to omogočili, je treba sektor vključiti že na začetku odločanja, na začetku s sodelovanjem pri oblikovanju strokovnih nasvetov, na katerih bodo temeljili strategije in ukrepi za ohranjanje ribolovnih virov. EESO je zato prepričan, da bi se morala Agencija usmeriti tudi v preučevanje, kako izboljšati strokovne nasvete, in spodbujanje sodelovanja sektorja pri oblikovanju teh nasvetov. Zadnjo točko bi bilo treba vključiti v poslanstvo Agencije, ki je podrobno določeno v členu 4 predloga za uredbo.

2.3

Ker bo Agencija prva agencija, namenjena izključno zadevam, povezanim z ribištvom, Odbor meni, da bi moral osnutek uredbe predvideti tudi možnost razširitve pristojnosti Agencije v prihodnje.

2.4

EESO meni, da bi lahko Agencija v ta namen državam članicam in Komisiji zagotovila tehnične in strokovne nasvete o učinkovitem uveljavljanju predpisov skupne ribiške politike, predvsem glede učinkovitosti predlaganih inšpekcijskih in nadzornih ukrepov. Zato bi jo lahko zadolžili za pospeševanje usposabljanja inšpektorjev in osebja, specializiranega za dejavnosti nadzora, ter ustanovitev posebnega centra za usposabljanje. In končno bi Agencija lahko koristno prispevala k prizadevanjem za uskladitev sankcij v različnih državah članicah.

2.5

Predlagana uredba Sveta navaja, da operativna koordinacija Agencije zajema inšpekcijo in nadzor ribolovnih dejavnosti do prve prodajne točke ribiških proizvodov, ki jih izvajajo ribiška plovila Skupnosti na ozemlju držav članic, v vodah Skupnosti ali zunaj njenih voda. EESO meni, da je treba razširiti področje operativne koordinacije Agencije. Prvič, to področje bi moralo zajemati inšpekcijo in nadzor ne le do prve prodajne točke ribiških proizvodov, temveč skozi celotno prehrambno verigo, z drugimi besedami, od trenutka, ko je riba ulovljena, do trenutka, ko doseže končnega uporabnika. Drugič, ena od nalog Agencije bi morala biti koordinacija nadzora ribiških proizvodov z ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo tretje države, predvsem tistih, ki lovijo nezakonito, neprijavljeno in neurejeno.

2.6

EESO meni, da bi bilo primerno, če bi Agencija podpirala Skupnost in države članice pri njihovih odnosih s tretjimi državami in z območnimi ribiškimi organizacijami, tudi z neposrednimi stiki z zadnjimi, ker bo to pomagalo ohranjati in trajnostno izkoriščati ribolovne vire iz voda teh tretjih držav in mednarodnih voda. Zato EESO meni, da mora proračun Agenciji zagotoviti zadostna finančna sredstva za uresničitev te naloge ter tako prispevati k razvoju trajnostnega ribištva.

2.7

EESO se strinja z zamislijo iz člena 6 predlagane uredbe o ustanovitvi Centra Skupnosti za nadzor ribištva, ki naj bi organiziral operativno koordinacijo skupnih nadzornih in inšpekcijskih dejavnosti. Vendar pa bi morala uredba podrobno določiti naloge tega centra, da bi se izognili podvajanju pristojnosti držav članic. Odbor meni, da mora Agencija, ko začne delovati, upoštevati predpise o zaupnosti, navedene v členu 33 predloga Sveta.

2.8

EESO meni, da je oblika skupnih akcijskih načrtov, navedenih v Poglavju III predloga Komisije, bistvena za učinkovito, enotno in uravnoteženo uveljavljanje politike nadzora različnih držav članic. EESO je zadovoljen z vsebino teh skupnih akcijskih načrtov in postopkov za njihovo sprejetje, izvajanje in oceno ter meni, da bi morale države članice tesno sodelovati z Agencijo zaradi njihove uresničitve.

2.9

Odbor je prepričan, da je letna ocena uspešnosti vsakega akcijskega načrta, predvidenega v predlagani uredbi, bistvena za ugotovitev, ali različna ladjevja ustrezno spoštujejo trenutne ohranitvene in nadzorne predpise.

2.10

EESO se strinja s predlogom za vzpostavitev mreže za izmenjavo informacij med Komisijo, Agencijo in pristojnimi organi držav članic, meni pa, da bi morali biti Agencija in Komisija še posebej pozorni pri zagotavljanju upoštevanja zaupnosti pridobljenih in izmenjanih podatkov, kot se to zahteva od držav članic v skladu s členom 17(2) predlagane uredbe.

2.11

Predlog za uredbo glede notranje strukture in delovanja Agencije določa, da je Agencija javni organ Skupnosti s statusom pravne osebe. EESO se popolnoma strinja s to navedbo, saj mora biti Agencija organ, ki služi celotni Skupnosti, ki deluje popolnoma pregledno in na katerega ne morejo vplivati posamični interesi Skupnosti ali držav članic. Odbor je zato zaskrbljen, ker ni dovolj jasno, kako bo Agencija imenovala svoje uradnike, tj. ali jih bo določila Komisija oziroma države članice ali pa bodo začasno napoteni iz uradov Komisije oziroma držav članic.

2.12

Pozdraviti je treba uporabo Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti, Pogojev zaposlovanja drugih uslužbencev Evropskih skupnosti in predpisov, ki so jih skupaj sprejele ustanove Evropskih skupnosti za osebje Agencije, prav tako pa tudi jasno opredelitev pogodbenih in nepogodbenih obveznosti Agencije in osebja pri opravljanju njihovih dolžnosti. Poleg tega se Odbor strinja, da bi moralo biti v sporih glede nadomestila kakršne koli škode, ki izhaja iz pogodbene obveznosti Agencije, pristojno Sodišče Evropskih skupnosti.

2.13

Jedro strukture Agencije, kot jo je v členu 25 predstavila Komisija, je upravni odbor, tako kot v katerem koli drugem javnem ali zasebnem podjetju. EESO je zaskrbljen zaradi prekomerne odvisnosti tega upravnega odbora od Komisije, ki ima deset glasov v primerjavi z enim samim glasom posamezne države članice, katere plovila opravljajo ribolovne dejavnosti v zvezi z morskimi živimi viri. Države članice bodo imele skupaj največ dvajset glasov, kar pomeni, da bo lahko Komisija enostavno uveljavljala svoje odločitve. EESO meni, da bi morali imeti predstavniki Komisije vsak po en glas tako kot drugi predstavniki.

2.14

Komisija poleg tega predlaga imenovanje štirih predstavnikov iz ribiškega sektorja, ki naj bi bili del upravnega odbora, vendar brez glasovalne pravice. EESO meni, da je število predstavnikov sektorja, ki ga je predlagala Komisija, izredno nizko, in bi ga bilo treba povečati na vsaj osem oseb, ob tem pa tudi določiti, da jih imenujejo evropske organizacije delodajalcev in delavcev, ter da bi morali imeti glasovalno pravico. EESO meni, da bi morala predlagana uredba določati minimalna merila, ki jih morajo izpolnjevati predstavniki sektorja za pridobitev mesta v upravnem odboru. V predlagani uredbi bi moralo biti tudi navedeno, da imajo predstavniki sektorja tudi pravico imenovati namestnike v upravnem odboru.

2.15

Komisija predlaga, da naj bi sestanke upravnega odbora skliceval njegov predsednik, odbor pa naj bi se redno sestal enkrat letno, oziroma na pobudo predsednika ali na zahtevo Komisije oziroma ene tretjine držav članic, zastopanih v upravnem odboru. Po mnenju EESO bi se moral predlog glasiti „ena tretjina članov upravnega odbora Agencije“, saj bi lahko imeli tudi predstavniki sektorja razlog za sklic upravnega odbora.

2.16

Člen 27(4) osnutka uredbe navaja, da se lahko v primeru zaupnosti ali konflikta interesov upravni odbor odloči za preučitev posebnih točk dnevnega reda brez navzočnosti članov, ki jih je Komisija imenovala kot predstavnike ribiškega sektorja. EESO predlaga, da se ta odstavek odstrani, saj bi to v praksi pomenilo precejšnjo omejevanje sodelovanja predstavnikov ribiškega sektorja na sestankih upravnega odbora.

2.17

Ena od nalog, ki jih predlagana uredba dodeljuje upravnemu odboru, je priprava splošnega poročila o dejavnostih Agencije za prejšnje leto in o njenem programu dela za naslednje leto, ki se ju predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in državam članicam. EESO zaradi večje preglednosti in tesnejšega sodelovanja ribiškega sektorja meni, da bi bilo treba določiti tudi obvezno predložitev teh poročil Posvetovalnemu odboru za ribištvo in ribogojstvo Evropske unije.

2.18

Člen 29 predloga za uredbo zahteva od predstavnikov ribiškega sektorja v upravnem odboru izjavo o interesih, ki navaja bodisi odsotnost kakršnih koli interesov, ki bi škodovali njihovi neodvisnosti, bodisi kakršne koli neposredne ali posredne interese, ki bi lahko veljali za škodljive za njihovo neodvisnost. EESO meni, da je izjava o interesih neustrezna in nepotrebna, saj ima vsak predstavnik(ca) sektorja, ki je aktiven(na) na tem področju in bi lahko bil(a) izbran(a), neposreden interes v ribištvu, ki bi lahko škodoval njegovi(njeni) neodvisnosti. Če naj bi obveljala obvezna sestava izjav o interesu, bi se moralo to zahtevati tudi od drugih članov upravnega odbora.

2.19

EESO je zaskrbljen tudi zaradi čezmerne pristojnosti pri odločanju, ki jo bo imela Komisija pri izbiri, imenovanju in delovnih praksah izvršilnega(izvršilne) direktorja(direktorice) ter pri njegovi(njeni) odstranitvi s položaja. Zato bi moralo biti v členu 31 predlagane uredbe navedeno, da je za odstranitev izvršilnega(izvršilne) direktorja(direktorice) z njegovega(njenega) položaja, tako kot pri njegovem(njenem) imenovanju, potrebna dvotretjinska večina članov upravnega odbora. EESO meni, da bi bilo treba seznam možnih kandidatov za položaj izvršilnega direktorja predložiti Posvetovalnemu odboru za ribištvo in ribogojstvo vnaprej, da bi ta organ lahko izrazil nezavezujoče mnenje o kandidatih.

2.20

Proračunska sredstva Agencije bi se morala vsaj prvih nekaj let po njeni ustanovitvi zagotavljati predvsem iz prispevkov Skupnosti v skupni proračun Evropske unije, saj začnejo prihodki iz drugih dveh virov — plačila za storitve, ki jih Agencija opravi za države članice, in prihodki od publikacij ali usposabljanja — pritekati šele po določenem času. Odbor meni, da bi moral biti za prva tri leta delovanja Agencije proračun primerno prožen, saj se zdi, da je predlog Komisije nekoliko preveč omejevalen.

2.21

EESO želi izraziti svojo podporo sistemu za izvajanje in nadzor proračuna, določenemu v osnutku uredbe, predvsem začasnemu pregledovanju zaključnih računov s strani Računskega sodišča, in določbam Uredbe (ES) št. 1073/1999 (4) za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim, ki bi se brez omejitev uporabljale za Agencijo. Bistveno je, da Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF).

2.22

Predlog za uredbo spreminja Uredbo (ES) št. 2847/93 (5) o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike z nadomestitvijo člena 34(c), ki je navajal, da nadzorni in inšpekcijski programi za ribištvo, ki jih je določila Komisija, ne bi smeli trajati dlje kot dve leti, in da so za sprejetje ustreznih ukrepov glede človeških in materialnih virov odgovorne države članice. Sprememba, ki jo določa predlog, podaljšuje ta rok na tri leta ali na katero koli obdobje, ki je v ta namen opredeljeno v ustreznem obnovitvenem načrtu, in določa, da morajo države članice izvajati programe na podlagi skupnih akcijskih načrtov. EESO soglaša s to spremembo.

2.23

EESO meni, da bi zaradi upoštevanja rokov, določenih v skladu s členom 40 glede začetka delovanja Agencije, ta predlog za uredbo moral začeti veljati 1. januarja 2005, da bi Agenciji zagotovili začetek opravljanja dejavnosti 1. januarja 2006.

3.1

EESO čestita Komisiji za njen predlog o ustanovitvi Agencije in jo spodbuja, naj Agenciji zagotovi zadosten proračun za uresničevanje njenih ciljev. Predlaga, da Komisija predvidi možnost širitve pristojnosti Agencije, ter jo spodbuja k upoštevanju rokov, določenih v predlogu za uredbo.

3.2

Poleg tega EESO poziva Evropsko komisijo k upoštevanju priporočil iz tega mnenja, predvsem pa naslednjega:

3.2.1

Uredba bi morala predvideti možnost širitve pristojnosti Agencije v prihodnje.

3.3

Razširiti je treba področje operativne koordinacije Agencije. Prvič, to področje bi moralo zajemati inšpekcijo in nadzor ne le do prve prodajne točke ribiških proizvodov, temveč skozi celotno kmetijsko-živilsko verigo, z drugimi besedami, od trenutka, ko je riba ulovljena, do trenutka, ko doseže končnega uporabnika. Drugič, ena od nalog Agencije bi morala biti koordinacija nadzora ribiških proizvodov z ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo tretje države, predvsem tistih, ki lovijo nezakonito, neprijavljeno in neurejeno.

3.4

Agencija mora biti organ, ki služi celotni Skupnosti, ki deluje popolnoma pregledno in na katerega ne morejo vplivati posamični interesi Skupnosti ali držav članic.

3.5

V upravnem odboru je treba vzpostaviti ravnovesje zastopanosti med državami članicami, Evropsko komisijo in predstavniki sektorja.

3.6

Število predstavnikov sektorja v upravnem odboru, ki ga je predlagala Komisija, je izredno nizko, zato bi ga bilo treba povečati na vsaj osem oseb, treba pa bi bilo tudi določiti, da jih imenujejo evropske organizacije delodajalcev in delavcev ter da bodo imeli glasovalne pravice.

3.7

Agencija se mora strogo držati predpisov o zaupnosti, določenih v členu 33 predlagane uredbe.

3.8

Člen 27(4) predloga uredbe bi bilo treba izbrisati.

3.9

Izjava o interesih predstavnikov sektorja iz člena 29 je neprimerna in nepotrebna, ali pa bi se jo moralo zahtevati od vseh članov upravnega odbora.

3.10

Uredba bi morala podrobneje določiti naloge Centra Skupnosti za nadzor ribištva.