Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.
Dokument 62012TJ0253
Judgment of the General Court (Seventh Chamber) of 28 October 2015 (Extracts).#Hammar Nordic Plugg AB v European Commission.#State aid — Sale and leasing of plots of land and a production site — Decision declaring the aid incompatible with the internal market and ordering recovery thereof — Lack of a tendering procedure — Determination of the market price — Private investor test — Effect on trade between Member States.#Case T-253/12.
Sodba Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 28. oktobra 2015 (odlomki).
Hammar Nordic Plugg AB proti Evropski komisiji.
Državne pomoči – Prodaja in najem zemljišč in proizvodne enote – Sklep, s katerim je bila pomoč razglašena za nezdružljivo z notranjim trgom in s katerim je bila naložena zagotovitev njenega vračila – Neobstoj postopka javnega razpisa – Določitev tržne cene – Merilo zasebnega vlagatelja – Vpliv na trgovino med državami članicami.
Zadeva T-253/12.
Sodba Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 28. oktobra 2015 (odlomki).
Hammar Nordic Plugg AB proti Evropski komisiji.
Državne pomoči – Prodaja in najem zemljišč in proizvodne enote – Sklep, s katerim je bila pomoč razglašena za nezdružljivo z notranjim trgom in s katerim je bila naložena zagotovitev njenega vračila – Neobstoj postopka javnega razpisa – Določitev tržne cene – Merilo zasebnega vlagatelja – Vpliv na trgovino med državami članicami.
Zadeva T-253/12.
Zbirka odločb – splošno
Oznaka ECLI: ECLI:EU:T:2015:811
V zadevi T‑253/12,
Hammar Nordic Plugg AB s sedežem v Trollhättanu (Švedska), ki jo zastopata I. Otken Eriksson in U. Öberg, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji , ki jo zastopajo D. Grespan in P.‑J. Loewenthal, agenta, skupaj z L. Sandberg-Morchom, odvetnik,
tožena stranka,
zaradi predloga za razglasitev ničnosti Sklepa 2012/292/EU Komisije z dne 8. februarja 2012 o državni pomoči SA.28809 (C 29/10) (ex NN 42/10 in ex CP 194/09) Švedske v korist podjetja Hammar Nordic Plugg AB (UL L 150, str. 78),
SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi M. van der Woude, sodnik, I. Wiszniewska-Białecka, sodnica, in I. Ulloa Rubio (poročevalec), sodnik,
sodna tajnica: C. Heeren, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 26. marca 2015
izreka naslednjo
Sodbo (1)
Dejansko stanje
[…]
Upravni postopek
[…]
Izpodbijani sklep
[…]
Postopek in predlogi strank
25. Tožeča stranka je 8. junija 2012 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.
26. Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijani sklep v celoti ali delno razglasi za ničnega;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
27. Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne kot neutemeljeno;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
[…]
Prvi tožbeni razlog: napake pri presoji glede opredelitve državne pomoči
[…]
32. Komisija mora pri preverjanju, ali prodaja zemljišča javnega organa zasebniku pomeni državno pomoč, uporabiti merilo zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, zato da preveri, ali je cena, ki jo je plačal domnevni upravičenec do pomoči, enaka ceni, za katero bi se lahko dogovoril zasebni vlagatelj, ki bi posloval v običajnih konkurenčnih pogojih. Običajno uporaba tega merila pomeni, da mora Komisija opraviti zapleteno gospodarsko presojo (zgoraj v točki 31 navedena sodba Komisija/Scott, EU:C:2010:480, točka 68).
[…]
Neupoštevanje prodajne cene v višini 8.000.000 SEK
[…]
40. Dalje, glede tretje trditve tožeče stranke, da naj ne bi obstajal noben razlog za izvedbo formalnega razpisnega postopka pred prodajo, je treba spomniti, da je Komisija vezana na okvire in obvestila, ki jih sprejme, če ne odstopajo od pravil Pogodbe DEU in če jih države članice sprejmejo (sodba z dne 16. julija 2014, Zweckverband Tierkörperbeseitigung/Komisija, T‑309/12, EU:T:2014:676, točka 212).
41. Zato se je Komisija lahko – ker ni bilo odprtega in brezpogojnega razpisnega postopka – oprla na ocene, ki jih je imela na voljo v skladu s točko 2(a) Obvestila.
[…]
Neobstoj preizkusa obstoja državne pomoči pri nakupu obrata FABV za 17.000.000 SEK
[…]
60. Na prvem mestu je treba navesti, da je Komisija v povzetku odločbe o uvedbi formalnega postopka preiskave prodaje obrata FABV tožeči stranki glede prodaje tega obrata družbe Chips družbi FABV navedla:
„Nakupna cena proizvodnega obrata, ki ga je kupila družba FABV, se ne zdi višja od tržne vrednosti, kot so navedli neodvisni zunanji svetovalci. Zato je mogoče sklepati, da ta transakcija ne vsebuje elementa pomoči in ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.“
61. Komisija je tako v zvezi s prodajo obrata družbe Chips družbi FABV sprejela sklep v skladu s členom 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [108 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339), iz besedila katerega jasno izhaja, da je dokončna.
62. Če Komisija v sklepu ugotovi, da ukrep ni državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, ne da bi uvedla formalni postopek preiskave, ki je določen v členu 108(2) PDEU, in če želi zainteresirana oseba ohraniti procesne pravice, ki jih ima v skladu s to določbo, mora ta oseba pri Splošnem sodišču vložiti tožbo zoper to odločbo v roku, predpisanem v členu 263, šesti odstavek, PDEU (sklep z dne 27. novembra 2001, Wöhr/Komisija, T‑222/00, ZOdl., EU:T:2001:274, točka 34).
63. V tem primeru je treba ugotoviti, da tožeča stranka take tožbe ni vložila v tem roku.
64. Na drugem mestu, kot navaja Komisija, je postopek, na podlagi katerega je mogoč preklic dokončnega sklepa, s katerim je odločila, da ukrep ni bil državna pomoč, določen v členu 9 Uredbe št. 659/1999, ki določa, da lahko Komisija tak sklep prekliče, če je bil sprejet na podlagi napačnih podatkov, ki so bili odločilnega pomena.
65. Edina trditev tožeče stranke glede domnevnih napačnih podatkov pa je trditev v zvezi s stopnjo nezasedenosti prostorov, ki se je upoštevala pri prvi oceni. Tožeča stranka navaja, da memorandum o prodaji obrata družbe Chips družbi FABV temelji na 10‑odstotni stopnji nezasedenosti, čeprav je bila nezasedenost praznih obratov dejansko 100 %. Tožeča stranka izpodbija tudi navedbo Komisije, da so jo lokalni organi obvestili o tem, da naj bi se s 13. februarjem 2008 našel najemnik.
66. V zvezi s tem je treba ugotoviti, da tožeča stranka v utemeljitev teh trditev ne predloži nobenega dokaza in ne pojasni, kakšna stopnja nezasedenosti naj bi bila po njenem mnenju pravilna za celoten obrat.
67. Preostali argumenti tožeče stranke so le trditve, ki niso dokazane in ki ne ustrezajo zahtevam, določenim v členu 9 Uredbe št. 659/1999.
[…]
Neupoštevanje merila zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu
[…]
78. V tej zadevi ni sporno, da je družba FABV istega dne, torej 13. februarja 2008, kupila obrat za 17.000.000 SEK in tožeči stranki odobrila možnost nakupa za 8.000.000 SEK.
79. Na prvem mestu je treba ugotoviti, da obstaja dvom o tem, da bi zasebni vlagatelj izvedel tako transakcijo.
80. Na drugem mestu je treba navesti, da iz točke 16 sklepa o uvedbi postopka izhaja, da je družba FABV sprejela nižjo preprodajno ceno v upanju, da bo zagotovila nadaljevanje dejavnosti obrata in rešila delovna mesta. Sicer med strankama ni sporno, da je občina vedno sledila temu cilju, na kar tožeča stranka opozarja v tožbi. V točki 58 izpodbijanega sklepa je tudi navedeno, da je to tudi edini cilj, ki so ga švedski organi navedli Komisiji.
81. Iz dopisa z dne 27. novembra 2009, ki ga navaja tožeča stranka, je tudi razvidno, da je družba FABV menila, da je projekt, v skladu s katerim je obrat kupila, nato pa ga dala v najem tožeči stranki, ta pa ga je dala v najem družbi Nya Topp, omogočil nadaljevanje obratovanja obrata in ohranil delovna mesta, ki so bila ogrožena zaradi zaprtja obrata.
82. Družba FABV se je torej odločila, kot je bilo navedeno v tem dopisu, da občino zaprosi za prispevek v višini 9.000.000 SEK, s katerim bi se pokrila izguba zaradi prodaje obrata tožeči stranki za 8.000.000 SEK. V zvezi s tem je Komisija predložila kopijo sodbe due kammarrätt i Göteborg (upravno pritožbeno sodišče Göteborg, Švedska) z dne 1. decembra 2012 v zvezi s predlogom družbe FABV, da se po prodaji obrata tožeči stranki odbije izguba kapitala.
[…]
Pomanjkanje zanesljivosti zadnje ocene, ki jo je izvedla Komisija
[…]
Neupoštevanje poznejšega prenosa obrata za 8.000.000 SEK
[…]
Najemna pogodba med tožečo stranko in družbo Nya Topp
[…]
Drugi tožbeni razlog: vpliv na trgovino med državami članicami in izkrivljanje konkurence
[…]
Tretji tožbeni razlog: obveznosti preiskave in obrazložitve ter pravica do obrambe
[…]
Obveznost Komisije, da izvede preiskavo
[…]
Obveznost obrazložitve
[…]
Pravica tožeče stranke do obrambe
[…]
Stroški
[…]
(1) .
(1) Navedene so le točke zadevne sodbe, za katere Splošno sodišče meni, da je njihova objava koristna.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Družba Hammar Nordic Plugg AB nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije.
SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 28. oktobra 2015 ( *1 )
„Državne pomoči — Prodaja in najem zemljišč in proizvodne enote — Sklep, s katerim je bila pomoč razglašena za nezdružljivo z notranjim trgom in s katerim je bila naložena zagotovitev njenega vračila — Neobstoj postopka javnega razpisa — Določitev tržne cene — Merilo zasebnega vlagatelja — Vpliv na trgovino med državami članicami“
V zadevi T‑253/12,
Hammar Nordic Plugg AB s sedežem v Trollhättanu (Švedska), ki jo zastopata I. Otken Eriksson in U. Öberg, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopajo D. Grespan in P.‑J. Loewenthal, agenta, skupaj z L. Sandberg-Morchom, odvetnik,
tožena stranka,
zaradi predloga za razglasitev ničnosti Sklepa 2012/292/EU Komisije z dne 8. februarja 2012 o državni pomoči SA.28809 (C 29/10) (ex NN 42/10 in ex CP 194/09) Švedske v korist podjetja Hammar Nordic Plugg AB (UL L 150, str. 78),
SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi M. van der Woude, sodnik, I. Wiszniewska-Białecka, sodnica, in I. Ulloa Rubio (poročevalec), sodnik,
sodna tajnica: C. Heeren, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 26. marca 2015
izreka naslednjo
Sodbo ( 1 )
Dejansko stanje
[…]
Upravni postopek
[…]
Izpodbijani sklep
[…]
Postopek in predlogi strank
|
25 |
Tožeča stranka je 8. junija 2012 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo. |
|
26 |
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
|
|
27 |
Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
|
Pravo
[…]
Prvi tožbeni razlog: napake pri presoji glede opredelitve državne pomoči
[…]
|
32 |
Komisija mora pri preverjanju, ali prodaja zemljišča javnega organa zasebniku pomeni državno pomoč, uporabiti merilo zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, zato da preveri, ali je cena, ki jo je plačal domnevni upravičenec do pomoči, enaka ceni, za katero bi se lahko dogovoril zasebni vlagatelj, ki bi posloval v običajnih konkurenčnih pogojih. Običajno uporaba tega merila pomeni, da mora Komisija opraviti zapleteno gospodarsko presojo (zgoraj v točki 31 navedena sodba Komisija/Scott, EU:C:2010:480, točka 68). […] |
Neupoštevanje prodajne cene v višini 8.000.000 SEK
[…]
|
40 |
Dalje, glede tretje trditve tožeče stranke, da naj ne bi obstajal noben razlog za izvedbo formalnega razpisnega postopka pred prodajo, je treba spomniti, da je Komisija vezana na okvire in obvestila, ki jih sprejme, če ne odstopajo od pravil Pogodbe DEU in če jih države članice sprejmejo (sodba z dne 16. julija 2014, Zweckverband Tierkörperbeseitigung/Komisija, T‑309/12, EU:T:2014:676, točka 212). |
|
41 |
Zato se je Komisija lahko – ker ni bilo odprtega in brezpogojnega razpisnega postopka – oprla na ocene, ki jih je imela na voljo v skladu s točko 2(a) Obvestila. […] |
Neobstoj preizkusa obstoja državne pomoči pri nakupu obrata FABV za 17.000.000 SEK
[…]
|
60 |
Na prvem mestu je treba navesti, da je Komisija v povzetku odločbe o uvedbi formalnega postopka preiskave prodaje obrata FABV tožeči stranki glede prodaje tega obrata družbe Chips družbi FABV navedla: „Nakupna cena proizvodnega obrata, ki ga je kupila družba FABV, se ne zdi višja od tržne vrednosti, kot so navedli neodvisni zunanji svetovalci. Zato je mogoče sklepati, da ta transakcija ne vsebuje elementa pomoči in ne pomeni državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.“ |
|
61 |
Komisija je tako v zvezi s prodajo obrata družbe Chips družbi FABV sprejela sklep v skladu s členom 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [108 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339), iz besedila katerega jasno izhaja, da je dokončna. |
|
62 |
Če Komisija v sklepu ugotovi, da ukrep ni državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, ne da bi uvedla formalni postopek preiskave, ki je določen v členu 108(2) PDEU, in če želi zainteresirana oseba ohraniti procesne pravice, ki jih ima v skladu s to določbo, mora ta oseba pri Splošnem sodišču vložiti tožbo zoper to odločbo v roku, predpisanem v členu 263, šesti odstavek, PDEU (sklep z dne 27. novembra 2001, Wöhr/Komisija, T‑222/00, ZOdl., EU:T:2001:274, točka 34). |
|
63 |
V tem primeru je treba ugotoviti, da tožeča stranka take tožbe ni vložila v tem roku. |
|
64 |
Na drugem mestu, kot navaja Komisija, je postopek, na podlagi katerega je mogoč preklic dokončnega sklepa, s katerim je odločila, da ukrep ni bil državna pomoč, določen v členu 9 Uredbe št. 659/1999, ki določa, da lahko Komisija tak sklep prekliče, če je bil sprejet na podlagi napačnih podatkov, ki so bili odločilnega pomena. |
|
65 |
Edina trditev tožeče stranke glede domnevnih napačnih podatkov pa je trditev v zvezi s stopnjo nezasedenosti prostorov, ki se je upoštevala pri prvi oceni. Tožeča stranka navaja, da memorandum o prodaji obrata družbe Chips družbi FABV temelji na 10‑odstotni stopnji nezasedenosti, čeprav je bila nezasedenost praznih obratov dejansko 100 %. Tožeča stranka izpodbija tudi navedbo Komisije, da so jo lokalni organi obvestili o tem, da naj bi se s 13. februarjem 2008 našel najemnik. |
|
66 |
V zvezi s tem je treba ugotoviti, da tožeča stranka v utemeljitev teh trditev ne predloži nobenega dokaza in ne pojasni, kakšna stopnja nezasedenosti naj bi bila po njenem mnenju pravilna za celoten obrat. |
|
67 |
Preostali argumenti tožeče stranke so le trditve, ki niso dokazane in ki ne ustrezajo zahtevam, določenim v členu 9 Uredbe št. 659/1999. […] |
Neupoštevanje merila zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu
[…]
|
78 |
V tej zadevi ni sporno, da je družba FABV istega dne, torej 13. februarja 2008, kupila obrat za 17.000.000 SEK in tožeči stranki odobrila možnost nakupa za 8.000.000 SEK. |
|
79 |
Na prvem mestu je treba ugotoviti, da obstaja dvom o tem, da bi zasebni vlagatelj izvedel tako transakcijo. |
|
80 |
Na drugem mestu je treba navesti, da iz točke 16 sklepa o uvedbi postopka izhaja, da je družba FABV sprejela nižjo preprodajno ceno v upanju, da bo zagotovila nadaljevanje dejavnosti obrata in rešila delovna mesta. Sicer med strankama ni sporno, da je občina vedno sledila temu cilju, na kar tožeča stranka opozarja v tožbi. V točki 58 izpodbijanega sklepa je tudi navedeno, da je to tudi edini cilj, ki so ga švedski organi navedli Komisiji. |
|
81 |
Iz dopisa z dne 27. novembra 2009, ki ga navaja tožeča stranka, je tudi razvidno, da je družba FABV menila, da je projekt, v skladu s katerim je obrat kupila, nato pa ga dala v najem tožeči stranki, ta pa ga je dala v najem družbi Nya Topp, omogočil nadaljevanje obratovanja obrata in ohranil delovna mesta, ki so bila ogrožena zaradi zaprtja obrata. |
|
82 |
Družba FABV se je torej odločila, kot je bilo navedeno v tem dopisu, da občino zaprosi za prispevek v višini 9.000.000 SEK, s katerim bi se pokrila izguba zaradi prodaje obrata tožeči stranki za 8.000.000 SEK. V zvezi s tem je Komisija predložila kopijo sodbe due kammarrätt i Göteborg (upravno pritožbeno sodišče Göteborg, Švedska) z dne 1. decembra 2012 v zvezi s predlogom družbe FABV, da se po prodaji obrata tožeči stranki odbije izguba kapitala. […] |
Pomanjkanje zanesljivosti zadnje ocene, ki jo je izvedla Komisija
[…]
Neupoštevanje poznejšega prenosa obrata za 8.000.000 SEK
[…]
Najemna pogodba med tožečo stranko in družbo Nya Topp
[…]
Drugi tožbeni razlog: vpliv na trgovino med državami članicami in izkrivljanje konkurence
[…]
Tretji tožbeni razlog: obveznosti preiskave in obrazložitve ter pravica do obrambe
[…]
Obveznost Komisije, da izvede preiskavo
[…]
Obveznost obrazložitve
[…]
Pravica tožeče stranke do obrambe
[…]
Stroški
[…]
|
Iz teh razlogov je SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat) razsodilo: |
|
|
|
Van der Woude Wiszniewska-Białecka Ulloa Rubio Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 28. oktobra 2015. Podpisi |
( *1 ) Jezik postopka: švedščina.
( 1 ) Navedene so le točke zadevne sodbe, za katere Splošno sodišče meni, da je njihova objava koristna.