Zadeva C-374/03

Gaye Gürol

proti

Bezirksregierung Köln

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Sigmaringen)

„Sporazum o pridružitvi EGS-Turčija – Člen 9 Sklepa št. 1/80 Pridružitvenega sveta – Neposredni učinek – Dostop do izobraževanja otrok turškega delavca, ki je vključen v zakoniti trg dela – Otroci, ki prebivajo s starši – Pomoč pri usposabljanju“

Povzetek sodbe

1.        Mednarodni sporazumi – Sporazum o pridružitvi EGS-Turčija – Pridružitveni svet, ustanovljen s Sporazumom o pridružitvi EGS-Turčija – Sklep št. 1/80 – Dostop turških otrok do izobraževanja in poklicnega usposabljanja in pridobitev ugodnosti, ki jih predvideva nacionalna zakonodaja (člen 9) – Neposredni učinek – Pridobitev pomoči za študij v tujini – Študij v Turčiji – Nevplivanje

(Sklep št. 1/80 Pridružitvenega sveta EGS-Turčija, člen 9)

2.        Mednarodni sporazumi – Sporazum o pridružitvi EGS-Turčija – Pridružitveni svet, ustanovljen s Sporazumom o pridružitvi EGS-Turčija – Sklep št. 1/80 – Dostop turških otrok do izobraževanja in poklicnega usposabljanja – Pogoj, da „prebivajo pri starših“ – Pojem – Otroci, ki svoje stalno prebivališče določijo in ohranijo v kraju, kjer obiskujejo univerzitetno poklicno usposabljanje in so pri svojih starših prijavili le svoje sekundarno stalno prebivališče – Vključitev

(Sklep št. 1/80 Pridružitvenega sveta EGS-Turčija, člen 9)

1.        Člen 9 Sklepa št. 1/80 Pridružitvenega sveta EGS-Turčija, ki določa pravico za turške otroke, ki zakonito prebivajo v državi članici Skupnosti s svojimi starši, ki so ali so tam bili zakonito zaposleni, da se jih v tej državi sprejme v splošno izobraževanje, vajeništvo in v poklicno usposabljanje na podlagi istih kvalifikacij za sprejem v zvezi z zahtevano izobrazbo, kakor otroke državljanov te države članice, in da lahko pridobijo ugodnosti, ki jih na tem področju predvideva nacionalna zakonodaja, učinkuje neposredno v državah članicah.

Navedena določba obsega dejansko obveznost enakega obravnavanja, v zvezi z dostopom do splošnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja na podlagi enakih kvalifikacij, in glede koriščenja odobrenih prednosti na tem področju, na katero se po svoji naravi upravičena oseba lahko sklicuje pred nacionalnim sodiščem, da slednjemu predlaga, da ne uporabi diskriminatornih določb ureditve države članice, ki za dodelitev pravice določa pogoj, ki ne velja za njene državljane, ne da bi v ta namen zahtevala sprejetje dopolnilnih izvedbenih ukrepov.

Ker je nediskriminatorni dostop do ukrepov pomoči pri usposabljanju turškim otrokom tako zajamčen, če država članica gostiteljica svojim lastnim državljanom nudi možnost pridobitve pomoči pri usposabljanju za študij v tujini, morajo biti turški otroci glede na besedilo člena 9 Sklepa št. 1/80 in z namenom, da ohranijo enakost možnosti med študenti, deležni enakih ugodnosti, če nameravajo študij nadaljevati izven te države članice. V tem pogledu nič ne upravičuje, da se turške otroke izključi od pravice do enakega obravnavanja iz edinega razloga, da se odločijo navedeno usposabljanje obiskovati v matični državi njihove družine.

(Glej točke 22, 23, 26, od 42 do 45 ter točki 1 in 3 izreka.)

2.        Pogoj prebivanja pri starših v smislu člena 9, prvi stavek, Sklepa št. 1/80 Pridružitvenega sveta EGS-Turčija je izpolnjen v položaju turškega otroka, ki, potem ko je zakonito prebival pri svojih starših v državi članici gostiteljici, svoje stalno prebivališče prenese v drug kraj v isti državi, kjer se izobražuje na univerzi, medtem pa je pri svojih starših prijavil le sekundarno stalno prebivališče.

Navedena določba namreč dodelitev pravice do enakega obravnavanja pri dostopu do izobraževanja in poklicnega usposabljanja ne podreja niti posebnim pravilom prebivanja pri starših v obdobju izobraževanja, kot obstoj skupnega gospodinjstva staršev in otrok, niti posebnemu načinu prebivanja v tem obdobju, kot stalno prebivališče namesto sekundarnega stalnega prebivališča. Poleg tega je ta razlaga nujna, da se zagotovi polno uresničitev cilja, ki ga zasleduje navedena določba, da se turškim otrokom omogoči izobraževanje in poklicno usposabljanje v državi gostiteljici njihovih staršev brez omejevanja izbire zainteresiranih oseb glede vrste izobraževanja ali usposabljanja.

(Glej točke 30, 31, 33 ter točko 2 izreka.)

SODBA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 7. julija 2005(*)

„Sporazum o pridružitvi EGS-Turčija – Člen 9 Sklepa št. 1/80 Pridružitvenega sveta – Neposredni učinek – Dostop do izobraževanja otrok turškega delavca, ki je vključen v zakoniti trg dela – Otroci, ki prebivajo s starši – Pomoč pri usposabljanju“

V zadevi C-374/03,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Sigmaringen (Nemčija) z odločbo z dne 31. julija 2003, ki je na Sodišče prispela 8. septembra 2003, v postopku

Gaye Gürol

proti

Bezirksregierung Köln

SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi P. Jann, predsednik senata, K. Lenaerts, J. N. Cunha Rodrigues (poročevalec), E. Juhász in M. Ilešič, sodniki,

generalni pravobranilec: L. A. Geelhoed,

sodna tajnica: M.-F. Contet, glavna administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 21. oktobra 2004,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–      za G. Gürol I. Baysu, odvetnica,

–      za nemško vlado C.-D. Quassowski in A. Tiemann, zastopnika,

–      za avstrijsko vlado E. Riedl, zastopnik,

–      za Komisijo Evropskih skupnosti B. Martenczuk in D. Martin, zastopnika,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 2. decembra 2004

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 9 Sklepa Pridružitvenega sveta št. 1/80 z dne 19. septembra 1980 o razvoju pridružitve (v nadaljevanju: Sklep št. 1/80). Pridružitveni svet je bil ustanovljen s Sporazumom o pridružitvi, sklenjenim med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo, ki so ga Republika Turčija na eni strani ter države članice EGS in Skupnost na drugi strani podpisale v Ankari 12. septembra 1963 in ki je bil v imenu zadnje naštete sklenjen, sprejet in potrjen s Sklepom Sveta 64/732/EGS z dne 23. decembra 1963 (UL 1964, 217, str. 3685, v nadaljevanju: Sporazum o pridružitvi).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru postopka med G. Gürol, turško državljanko, in Bezirksregierung Köln zaradi prošnje za dodelitev pomoči pri usposabljanju na podlagi Zveznega zakona o posameznem subvencioniranju usposabljanja (Bundesausbildungsförderungsgesetz, v nadaljevanju: BAföG).

 Pravni okvir

 Pridružitev EGS-Turčija

3        Člen 12 Sporazuma o pridružitvi določa:

„Pogodbeni stranki soglašata, da se bosta zgledovali po členih 48, 49 in 50 Pogodbe o ustanovitvi Skupnosti, da bi postopoma uresničili prost pretok delavcev med njima.“

4        V skladu s členom 36 Dodatnega protokola, ki je bil podpisan 23. novembra 1970 v Bruslju in sklenjen, odobren ter potrjen v imenu Skupnosti z Uredbo Sveta (EGS) št. 2760/72 z dne 19. decembra 1972 (UL L 293, str. 1, v nadaljevanju: Dodatni protokol):

„Prost pretok delavcev med državami članicami Skupnosti in Turčijo se uresniči postopno, v skladu z načeli, navedenimi v členu 12 Sporazuma o pridružitvi, med koncem dvanajstega in dvaindvajsetega leta po začetku veljavnosti omenjenega sporazuma.

O načinih izvajanja, potrebnih v ta namen, odloči Pridružitveni svet.“

5        Člen 9 Sklepa št. 1/80 določa:

„Turške otroke, ki zakonito prebivajo v državi članici Skupnosti s svojimi starši, ki so ali so tam bili zakonito zaposleni, se v tej državi sprejme v splošno izobraževanje, vajeništvo in v poklicno usposabljanje na podlagi istih kvalifikacij za sprejem v zvezi z zahtevano izobrazbo kot otroke državljanov te države članice. V tej državi članici lahko pridobijo ugodnosti, ki jih na tem področju predvideva nacionalna zakonodaja.“

 Nacionalna ureditev

6        Prvi člen BAföG:

„Na podlagi tega zakona obstaja pravica do posamezne pomoči pri izobraževanju za usposabljanje, ki ustreza njegovim interesom, sposobnostim in rezultatom, če študent sicer nima na voljo potrebnih sredstev za svoje vzdrževanje in usposabljanje.“

7        Člen 5 BAföG z naslovom „Usposabljanje v tujini“ v odstavku 2 predvideva:

„Pomoč pri usposabljanju se dodeli vsakemu študentu s stalnim prebivališčem na nacionalnem ozemlju, ki svoj študij nadaljuje v izobraževalnem zavodu v tujini:

–        če ta študij koristi zainteresirani osebi v sedanjem stanju tega usposabljanja in če se vsaj del tega usposabljanja lahko prizna kot element zahtevanega ali običajnega trajanja usposabljanja ali

–        če v okviru mednarodnega sodelovanja med nemškim in tujim izobraževalnim zavodom lahko šolsko snov enotnega usposabljanja, katere predmeti se med seboj kombinirajo, nemški ali tuji zavod ponujata izmenično ali

–        če se študent izobražuje, potem ko je najmanj eno leto obiskoval nemški izobraževalni zavod, v izobraževalnem zavodu države članice Evropske unije

in če ima zainteresirana oseba zadostno jezikovno znanje. Za poklicne zavode se točka 1 uporablja samo, kadar študijski program zahteva tako prebivanje v državi z namenom pridobitve jezikovnih znanj. Usposabljanje mora trajati najmanj šest mesecev ali en semester; če poteka v sodelovanju s tujim zavodom, mora trajati najmanj dvanajst tednov. Točka 1 velja za študente, omenjene v členu 8(2) BAföG, le kadar je prebivanje v tujini predpisano z določbami o usposabljanju, kot delu usposabljanja, ki ga je treba opraviti v tujini.“

8        Člen 8(1) BAföG določa:

„Pomoč pri usposabljanju se dodeli:

1.      nemškim državljanom v smislu temeljnega zakona (Grundgesetz);

2.      osebam brez državljanstva v smislu zakona o statusu oseb brez državljanstva na zveznem ozemlju;

3.      tujcem, ki prebivajo v Nemčiji in imajo pravico do azila na podlagi zakona o azilnem postopku;

4.      tujcem, ki običajno prebivajo v Nemčiji in imajo status begunca v skladu s členom 1 zakona o ukrepih v korist beguncev, sprejetih v akcijah humanitarne pomoči;

5.      tujcem, ki običajno prebivajo v Nemčiji in imajo status begunca, katerih dovoljenje za prebivanje na ozemlju Zvezne republike Nemčije ni zgolj začasno;

6.      tujcem, ki običajno prebivajo v Nemčiji in so zaščiteni pred izgonom v smislu člena 51-I Zakona o tujcih;

7.      tujcem s stalnim prebivališčem na ozemlju uporabe zakona, kadar je eden od staršev nemški državljan v smislu temeljnega zakona;

8.      študentom, ki imajo kot otroci v skladu z zakonom o prebivanju državljanov Skupnosti (Aufenthaltsgesetz/EWG) pravico do prostega gibanja oseb, ki imajo kot otroci po tem zakonu pravico do prebivanja ali študentom, ki nimajo pravice do prostega gibanja ali do prebivanja kot otroci po tem zakonu, ker so stari 21 let ali več in za katere ne skrbijo njihovi starši ali zakonski partner;

9.      študentom državljanom druge države članice Evropske skupnosti ali druge države Evropskega gospodarskega prostora, ki so bili v Nemčiji zaposleni pred začetkom izobraževanja; načeloma mora obstajati povezava med vsebino dejavnosti, ki so jo opravljali, in njihovim izobraževanjem.“

9        V skladu z odstavkom 2, točka 2, iste določbe:

„Pomoč pri usposabljanju se drugim tujcem dodeli le pod pogojem, da je vsaj eden od njegovih staršev prebival v Nemčiji in tam zakonito delal skupno tri leta v obdobju zadnjih šestih let pred začetkom dela izobraževanja, za katerega se lahko pridobi pomoč.“

 Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

10      G. Gürol, tožeča stranka v postopku v glavni stvari, je turška državljanka, rojena v Nemčiji, katere starši, tudi turški državljani, živijo tako kot njihova hči v omenjeni državi članici in so tam zakonito zaposleni.

11      Po začetku študijskega leta 1995 je G. Gürol obiskovala študij politične ekonomije, izbirna smer „regionalni študij“ na Univerzi v Tübingenu (Nemčija). Za dokončanje tega študijskega ciklusa je na podlagi BAföG pridobila pomoč pri usposabljanju.

12      Ob začetku svojega univerzitetnega študija je G. Gürol za svoje stalno prebivališče določila Tübingen in izjavila, da je njeno sekundarno stalno prebivališče pri njenih starših, ki prebivajo v Philippsburgu (Nemčija). V tem študijskem ciklusu je od oktobra 1999 do septembra 2000 obiskovala predavanja na Univerzi Bogazici v Istanbulu (Turčija). Za to obdobje je kot svoje stalno prebivališče prijavila prebivališče svojih staršev. Po vrnitvi v Nemčijo je svoje stalno prebivališče ponovno določila v Tübingenu in prebivališče svojih staršev prijavila kot sekundarno stalno prebivališče.

13      G. Gürol je 13. avgusta 1999 na Landesamt für Ausbildungsförderung Nordrhein-Westfalen (služba za pomoč pri izobraževanju dežele Severno Porenje - Vestfalija), ki ga je medtem nadomestil Bezirksregierung Köln, naslovila prošnjo za pomoč pri usposabljanju za čas študija v Istanbulu.

14      Tožena stranka v postopku v glavni stvari je to prošnjo na podlagi določb člena 5(2) BAföG zavrnila z odločbo z dne 2. septembra 1999. Menila je namreč, da je G. Gürol treba obravnavati kot tujo državljanko v smislu člena 8(2), točka 2, istega zakona, tako da naj bi v nasprotju z nemškimi državljani na podlagi člena 5(2), četrti stavek, BaföG imela pravico do pomoči pri usposabljanju v tujini samo v primeru „kadar bivanje v tujini predpisujejo določbe o usposabljanju kot delu usposabljanja, ki ga je nujno treba opraviti v tujini“. Tako naj ne bi bilo pri glavnem študijskem ciklusu, ki ga je izbrala G. Gürol.

15      Dejansko naj bi študijski program takega ciklusa nakazoval samo na to, da je študijsko bivanje na univerzi zunaj Nemčije semester ali dva dobra priložnost za študente s študijsko smerjo „regionalni študij“, da poglobijo svoje jezikovno in kulturno znanje zadevne regije in si pridobijo izkušnje, zlasti glede s prihodnjih poklicnih možnosti. Šlo naj bi za preprosto priporočilo, ki naj ne bi omenjalo nujnosti obiskovanja tuje univerze, da bi se pridobila zadevna izobrazba, čeprav je Univerza v Tübingenu z dopisom z dne 9. avgusta 1999 potrdila, da je Fakulteta za ekonomske znanosti te Univerze zahtevala bivanje v tujini. Poleg tega naj ureditev glede izpitov, ki velja za omenjeno izobraževanje, ne bi omenjala študijskega bivanja v tujini kot pogoj za pridobitev predvidene diplome.

16      Ugovor G. Gürol z dne 29. septembra 1999 zoper zgoraj navedeno odločbo je bil zavrnjen z odločbo z dne 17. decembra 1999.

17      Predložitveno sodišče, ki je prejelo pritožbo z dne 2. februarja 2000 v tej zadevi, poudarja, da če nobena pravica do zaprošene pomoči ne izhaja iz BAföG, bi taka pravica, odvisno od primera, lahko temeljila na členu 9 Sklepa št. 1/80.

18      V teh pogojih je Verwaltungsgericht Sigmaringen prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„1.      Ali člen 9, prvi stavek, Sklepa št. 1/80 […] neposredno učinkuje v notranjem pravnem redu držav članic tako, da imajo turški otroci, ki v državi članici Skupnosti zakonito ne bivajo pri svojih starših, ki so ali so bili tu zakonito zaposleni, na podlagi enakih kvalifikacij kakor otroci državljanov te države članice pravico do enakega dostopa do splošnega izobraževanja, vajeništva ali do poklicnega usposabljanja?

2.      Če je odgovora na prvo vprašanje pritrdilen:

Ali pogoj ‚zakonitega prebivanja pri starših‘ izpolnjujejo prav tako turški otroci, ki svoje stalno prebivališče določijo in ohranijo v kraju, v katerem obiskujejo univerzitetno poklicno usposabljanje in so pri svojih starših prijavili le svoje sekundarno stalno prebivališče?

3.      Če je odgovor na drugo vprašanje pritrdilen:

Ali člen 9, prvi stavek Sklepa št. 1/80 […] poleg pravice do enakega dostopa do izobraževalnih ustanov za osebe, navedene v tem členu, zajema tudi enakost na področju pravic do javnih storitev, ki jih država izvaja, da bi olajšala sodelovanje pri usposabljanju, oziroma je povezane določbe prvega in drugega stavka člena 9 Sklepa št. 1/80 […] treba razlagati tako, da so države članice ohranile možnost, da dodelitev pravic socialnih storitev na področju izobraževanja osebam, navedenim v prvem stavku, podredijo drugim pogojem ali da te storitve omejijo?

4.      Če sta odgovora na drugo in tretje vprašanje pritrdilna:

Ali to velja tudi za visokošolsko izobraževanje, ki se za osebe, navedene v sporni določbi, izvaja v njihovi matični državi, Turčiji?“

 Vprašanja za predhodno odločanje

 Prvo vprašanje

19      Predložitveno sodišče s tem vprašanjem sprašuje, ali člen 9, prvi stavek, Sklepa št. 1/80 neposredno učinkuje na ozemlju držav članic.

20      V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba določbo sklepa Pridružitvenega sveta EGS-Turčija šteti, kot da neposredno učinkuje, kadar glede na svoje besedilo ter predmet in naravo sklepa, katerega del je, in sporazuma, na katerega se navezuje, ta določba vsebuje jasno in natančno določeno obveznost, katere izvajanje ali učinki niso odvisni od sprejetja nobenega kasnejšega akta (v tem smislu glej zlasti sodbi z dne 20. septembra 1990 v zadevi Sevince, C-192/89, Recueil, str. I‑3461, točka 15, in z dne 8. maja 2003 v zadevi Wählergruppe Gemeinsam, C-171/01, Recueil, str. I-4301, točki 54 in 55).

21      Kot so to priznali vsi intervenienti v tem postopku, člen 9, prvi stavek, Sklepa št. 1/80 ustreza tem pogojem.

22      Glede besedila te določbe je treba poudariti, da ta turškim otrokom, ki v državi članici Skupnosti prebivajo zakonito pri svojih starših in ki so ali so bili tu zakonito zaposleni, daje pravico do sprejema v splošno izobraževanje, vajeništvo in poklicno usposabljanje na podlagi istih kvalifikacij za sprejem glede na zahtevano izobrazbo, kot veljajo za otroke državljanov te države članice.

23      Člen 9, prvi stavek, Sklepa št. 1/80 vsebuje obveznost enakega obravnavanja pri dostopu do splošnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja na podlagi enakih kvalifikacij, na katero se upravičena oseba lahko sklicuje pred nacionalnim sodiščem, da slednjemu predlaga, naj ne uporabi diskriminatornih določb ureditve države članice, ki za dodelitev pravice določa pogoj, ki ne velja za njene državljane, ne da bi v ta namen zahtevala sprejetje dopolnilnih izvedbenih ukrepov (glej po analogiji sodbo z dne 4. maja 1999 v zadevi Sürül, C-262/96, Recueil, str. I-2685, točka 63).

24      Tak sklep je podkrepljen z okoliščino, da člen 9 Sklepa št. 1/80 pomeni le izvajanje in konkretizacijo na posebnem področju dostopa do izobraževanja in poklicnega usposabljanja v državi članici gostiteljici (v tem smislu glej sodbo z dne 19. novembra 1998 v zadevi Akman, C-210/97, Recueil, str. I-7519, točka 41) splošnega načela prepovedi diskriminacije zaradi državljanstva, navedenega v členu 9 Pridružitvenega sporazuma, določbe, ki napotuje nazaj na člen 7 Pogodbe EGS (postal člen 6 Pogodbe ES, ki je, po spremembi postal člen 12 ES) (glej po analogiji zgoraj navedeno sodbo Wählergruppe Gemeinsam, točka 59).

25      Ugotovitvi, da lahko načelo prepovedi diskriminacije iz člena 9, prvi stavek, Sklepa št. 1/80 neposredno ureja položaj posameznikov, nič več ne nasprotujeta predmet in narava tega sklepa ter Pridružitvenega sporazuma, na katerega se navezuje (glej zgoraj navedeno sodbo Wählergruppe Gemeinsam, točke od 61 do 65).

26      V teh okoliščinah je na prvo vprašanje treba odgovoriti, da člen 9, prvi stavek, Sklepa 1/80 v državah članicah neposredno učinkuje.

 Drugo vprašanje

27      Iz obrazložitve predložitvene odločbe izhaja, da želi predložitveno sodišče s tem vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je pogoj prebivanja pri svojih starših v smislu člena 9, prvi stavek, Sklepa št. 1/80 izpolnjen v položaju turškega otroka, ki potem, ko je v državi članici gostiteljici zakonito prebival pri svojih starših, svoje stalno prebivališče prenese v drug kraj v isti državi, kjer se izobražuje na univerzi, medtem ko je pri svojih starših prijavil svoje sekundarno stalno prebivališče.

28      Predložitveno sodišče se zlasti sprašuje, ali pogoj prebivanja iz člena 9, prvi stavek, Sklepa št. 1/80 domneva obstoj gospodinjske skupnosti oziroma ali obstoj skupnega prebivališča zadošča, in če je v takem primeru ta pogoj izpolnjen z ohranitvijo sekundarnega stalnega prebivališča pri starših.

29      Turški otrok, ki, kot v postopku v glavni stvari, v državi članici gostiteljici zakonito prebiva pri svojih starših in ki v trenutku, ko začne študij, svoje stalno prebivališče prenese v drug kraj, kjer je izobraževalni ali poklicni zavod v isti državi, in kot svoje sekundarno stalno prebivališče prijavi prebivališče pri svojih starših, izpolnjuje pogoj o prebivališču, ki ga določa člen 9, prvi stavek, Sklepa št. 1/80.

30      Po eni strani omenjena določba dodelitev pravice do enakega obravnavanja pri dostopu do izobraževanja in poklicnega usposabljanja ne podreja niti posebnim pravilom prebivanja pri starših v obdobju izobraževanja, kot je obstoj skupnega gospodinjstva staršev in otrok, niti posebnemu načinu prebivanja v tem obdobju, kot je stalno prebivališče namesto sekundarnega stalnega prebivališča.

31      Po drugi strani je ta razlaga nujna, da bi se zagotovila polna uresničitev cilja, ki ga zasleduje navedena določba, da bi se turškim otrokom omogočili izobraževanje in poklicno usposabljanje v državi gostiteljici njihovih staršev brez omejevanja izbire zainteresiranih oseb do vrste izobraževanja ali usposabljanja.

32      Vse vrste izobraževanja in usposabljanja dejansko niso nujno na voljo v bližini prebivališča staršev zainteresirane osebe, tako da že sama njena pravica, da se nastani v drugem kraju od kraja prebivališča staršev, lahko zagotavlja turškim otrokom, odvisno od primera, dejansko pravico, da kot otroci državljanov države članice gostiteljice izberejo izobraževanje ali usposabljanje, ki ga želijo obiskovati.

33      Zato je na drugo vprašanje treba odgovoriti, da je pogoj prebivanja pri starših v smislu člena 9, prvi stavek, Sklepa št. 1/80 izpolnjen v položaju turškega otroka, ki potem, ko je zakonito prebival pri svojih starših v državi članici gostiteljici, svoje stalno prebivališče prenese v drug kraj v isti državi, kjer se izobražuje na univerzi, medtem pa je pri svojih starših prijavil le sekundarno stalno prebivališče.

 Tretje in četrto vprašanje

34      Predložitveno sodišče s tema vprašanjema, ki ju je treba preučiti skupaj, v glavnem vprašuje, ali je člen 9, prvi in drugi stavek, Sklepa št. 1/80 treba razlagati tako, da v korist oseb, navedenih v tej določbi, zagotavlja pravico do nediskriminatornega dostopa do pomoči pri usposabljanju, kot je predvidena v ureditvi, ki je sporna v postopku v glavni stvari, in ob pritrdilnem odgovoru, ali ta pravica velja tudi takrat, kadar gre za visokošolsko izobraževanje v Turčiji.

35      Treba je ugotoviti, da se pomoč pri usposabljanju, dodeljena na podlagi BAföG, ki se v skladu s členom 1 nameni študentom brez potrebnih sredstev za svoje vzdrževanje in usposabljanje, na podlagi člena 5(2) tega zakona turškim študentom, ki želijo dokončati usposabljanje v tujini, dodeli samo, kadar je to predpisano „v določbah o usposabljanju, kot delu tega usposabljanja, ki ga je obvezno treba opraviti v tujini“. Nasprotno imajo nemški državljani pravico do omenjene pooči, kadar je študij v tujini „koristen“ za njihovo usposabljanje glede na njegovo stanje in če je vsaj del slednjega mogoče priznati kot element zahtevanega ali običajnega trajanja izobraževanja.

36      Člen 9, prvi stavek, Sklepa št. 1/80 turškim otrokom priznava pravico do nediskriminatornega dostopa do splošnega izobraževanja, vajeništva in poklicnega usposabljanja v državi članici gostiteljici. Enak dostop do izobraževanja v smislu te določbe tako zajema vsako obliko izobraževanja, vključno s študijem ekonomskih znanosti na univerzi, kot je ta v postopku v glavni stvari (glej, po analogiji, sodbo z dne 15. marca 1989 v zadevi Echternach in Moritz, 389/87 in 390/87, Recueil, str. 723, točki 29 in 30).

37      Drugi stavek tega člena določa, da turški otroci „lahko v [državi članici gostiteljici] pridobijo ugodnosti, ki jih na tem področju predvideva nacionalna zakonodaja“.

38      To določbo je treba razumeti v tem smislu, da kadar zakonodaja države članice gostiteljice predvideva ugodnosti na področju izobraževanja kot sporno pomoč, namenjeno kritju stroškov dostopa do izobraževanja in vzdrževanja študentov, lahko to pomoč pridobijo turški državljani, tako kot državljani te države članice.

39      Dejansko bi nediskriminatorni dostop turških otrok do programov izobraževanja in usposabljanja, vključno s temi, ki, kot v postopku v glavni stvari, potekajo v tujini, lahko ostal v glavnem varljiv, če jim pravica do ugodnosti, kot je sporna pomoč, ne bi bila zagotovljena.

40      Ta razlaga je tudi edina, ki omogoča polno uresničitev cilja iz člena 9 Sklepa št. 1/80, da zagotovi enakost možnosti turških otrok in otrok državljanov države članice gostiteljice na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja. Če načelo enakega obravnavanja ne bi veljalo za študij v tujini, bi ti lahko imeli dostop do predavanj, ki bi koristila njihovi izobrazbi, medtem ko bi bili turški otroci v nevarnosti, ne obiskujejo da takih predavanj, ki bi jim prav tako koristila, samo zato, ker naj ta ne bi bila nujno potrebna za dokončanje izbranega usposabljanja.

41      
Drugi stavek navedenega člena 9 bi bil brez polnega učinka, če bi bil, kot to trdijo Bezirksregierung Köln ter nemška in avstrijska vlada, njegov namen državi članici gostiteljici preprosto dovoliti, da dodeli ugodnosti, predvidene z njeno nacionalno zakonodajo, ker ta država nikakor nima potrebe po dovoljenjih v korist turškim otrokom.

42      Navedena določba vsebuje tako kot člen 9, prvi stavek, Sklepa št. 1/80 obveznost enakega obravnavanja pri dodeljevanju ugodnosti na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja, na katero se, po naravi, upravičena oseba lahko sklicuje pred nacionalnim sodiščem, da bi predlagala, da ne uporabi diskriminatorne določbe ureditve države članice, ki dodelitev ugodnosti podreja pogoju, ki ne velja za njene državljane, ne da bi v ta namen zahtevala sprejetje dopolnilnih izvedbenih ukrepov.

43      V teh okoliščinah in ob upoštevanju ugotovitev iz točk 24 in 25 te sodbe, člen 9, drugi stavek, Sklepa št. 1/80 v državah članicah neposredno učinkuje.

44      Ker je nediskriminatorni dostop do ukrepov pomoči pri usposabljanju turškim otrokom tako zajamčen in ker država članica gostiteljica svojim državljanom nudi možnost pridobitve pomoči pri usposabljanju za študij v tujini, morajo biti turški otroci glede na besedilo člena 9, drugi stavek, Sklepa št. 1/80 in z namenom, da se ohrani enakost možnosti med študenti, deležni enakih ugodnosti, če nameravajo študij nadaljevati zunaj te države članice. V tem pogledu nič ne upravičuje, da se turške otroke izključi iz pravice do enakega obravnavanja samo zato, ker se odločijo navedeno usposabljanje obiskovati v matični državi njihove družine.

45      Ob upoštevanju zgoraj navedenih ugotovitev je na tretje in četrto vprašanje treba odgovoriti, da člen 9, drugi stavek, Sklepa št. 1/80 v državah članicah neposredno učinkuje. Ta določba jamči turškim otrokom pravico do nediskriminatornega dostopa do pomoči pri usposabljanju, kot je ta, ki jo predvideva zadevna ureditev v postopku v glavni stvari, pri čemer tako pravico lahko uživajo tudi takrat, kadar se visokošolsko usposabljajo v Turčiji.

 Stroški

46      Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

1)      Člen 9, prvi stavek, Sklepa št. 1/80 Pridružitvenega Sveta z dne 19. septembra 1980 o razvoju pridružitve, ki ga je sprejel Pridružitveni svet, ustanovljen po Sporazumu o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo, ima v državah članicah neposreden učinek.

2)      Pogoj prebivanja pri starših v smislu člena 9, prvi stavek, Sklepa št. 1/80 je izpolnjen v položaju turškega otroka, ki je potem, ko je zakonito prebival pri svojih starših v državi članici gostiteljici, svoje stalno prebivališče prenesel v drug kraj v isti državi, kjer se izobražuje na univerzi, medtem pa je pri svojih starših prijavil le sekundarno stalno prebivališče.

3)      Člen 9, drugi stavek, Sklepa št. 1/80 v državah članicah neposredno učinkuje. Ta določba jamči turškim otrokom pravico do nediskriminatornega dostopa do pomoči pri usposabljanju, kot je ta, ki jo predvideva zadevna ureditev v postopku v glavni stvari, pri čemer tako pravico lahko uživajo tudi takrat, kadar se visokošolsko usposabljajo v Turčiji.

Podpisi

---

* Jezik postopka: nemščina.