„6.

‚aerodromski operativni minimumi‘ pomenijo meje uporabnosti aerodroma za:

„18a.

‚baza oblakov“ pomeni relativno višino baze najnižjega sloja oblakov nad kopnim ali vodo, ki je manjša od 6 000 m (20 000 ft) in pokriva več kot polovico neba;“;

„20.

‚kroženje‘ pomeni vizualno fazo operacije krožnega prileta;“;

„20a.

‚operacija krožnega prileta‘ pomeni operacijo instrumentalnega prileta vrste A, ki privede zrakoplov v položaj za pristanek na vzletno-pristajalni stezi/območju končnega prileta in vzleta (FATO), ki ni ustrezno postavljena(-o) za neposredni prilet;“;

„27.

‚končni prilet s stalnim spuščanjem (CDFA)‘ pomeni tehniko, ki je skladna s postopki stabiliziranega prileta in pri kateri se končni prilet postopka nenatančnega instrumentalnega prileta izvede s stalnim spuščanjem brez izravnave z nadmorske/relativne višine, ki je enaka ali večja od nadmorske/relativne višine točke končnega prileta:

„35a.

‚nadmorska višina odločitve (DA) ali relativna višina odločitve (DH)‘ pomeni določeno nadmorsko višino ali relativno višino pri 3D operaciji instrumentalnega prileta, pri kateri je treba začeti postopek za neuspeli prilet, če zahtevana vizualna referenca za nadaljevanje prileta ni bila določena;“;

„46.

‚sistem za izboljšanje vidnosti pri letenju (EFVS)‘ je elektronski sistem, ki letalski posadki z uporabo slikovnih senzorjev omogoča senzorsko pridobljen ali izboljšan prikaz topografije zunanjega stanja v realnem času (naravnih ali umetnih značilnosti kraja ali območja, zlasti na način, ki prikazuje njihov relativni položaj in nadmorsko višino); EFVS je integriran s sistemom za vodenje leta in se izvaja na polprosojnem zaslonu ali enakovrednem sistemu za prikazovanje; če je EFVS certificiran v skladu z veljavnimi zahtevami glede plovnosti in ima operator potrebno posebno odobritev (kadar se zahteva), potem se lahko uporabi za operacije EFVS in lahko omogoči operacije z operativnimi kreditnimi točkami;“;

„46a.

‚operacija EFVS‘ pomeni operacijo, pri kateri je treba zaradi vidljivostnih razmer za prilet ali pristanek, opredelitev zahtevanih vizualnih referenc ali izvedbo ustavljanja namesto naravnega vida uporabiti EFVS;

46b.

‚operacija EFVS 200‘ pomeni operacijo z operativnimi kreditnimi točkami, pri kateri je treba zaradi vidljivostnih razmer uporabiti EFVS do višine 200 ft nad pragom območja FATO ali vzletno-pristajalne steze. Od te točke do tal se uporablja naravni vid. RVR ni manjša od 550 m;“;

„47.

‚sistem za izboljšanje vidnosti (EVS)‘ je elektronski sistem, ki letalski posadki z uporabo slikovnih senzorjev omogoča sliko topografije dejanskega zunanjega stanja v realnem času (naravnih ali umetnih značilnosti kraja ali območja, zlasti na način, ki prikazuje njegov relativni položaj in nadmorsko višino);“;

„48b.

‚končni prilet (FAS)‘ pomeni del postopka instrumentalnega prileta (IAP), v katerem se izvedeta poravnava in spust za pristanek;“;

„52a.

‚prekinjeni prilet‘ pomeni prehod z operacije prileta na stabilizirano vzpenjanje. To vključuje manevre, izvedene pri ali nad najmanjšo nadmorsko/relativno višino spuščanja (MDA/H) ali nadmorsko/relativno višino odločitve (DA/H) ali pod nadmorsko/relativno višino odločitve (DA/H) (zaustavljeni pristanki);“;

„55.

‚sistem za pristajanje s polprosojnim zaslonom (HUDLS)‘ pomeni celoten sistem na krovu, ki pilotu zagotavlja vodenje na polprosojnem zaslonu, da lahko ta upravlja zrakoplov ali spremlja avtopilota med vzletom (če je ustrezno), priletom in pristankom (ter ustavljanjem, če je ustrezno) ali prekinjenim priletom. Vključuje vse senzorje, računalnike, električno napajanje, kazalnike in krmilne elemente;“;

„69d.

‚operacija instrumentalnega prileta‘ pomeni prilet in pristanek z uporabo instrumentov za navigacijsko vodenje na podlagi postopka instrumentalnega prileta (IAP). Obstajata dve metodi za izvršitev operacij instrumentalnega prileta:

69e.

‚postopek instrumentalnega prileta (IAP)‘ pomeni vrsto vnaprej določenih manevrov z uporabo instrumentov za letenje, z določeno varno višino nad ovirami, od točke začetnega prileta ali po potrebi od začetka določene poti prihoda do točke, s katere je mogoče opraviti pristanek, in nato, če pristanek ni bil opravljen, do položaja, na katerem se uporabljajo merila varne višine nad ovirami med čakanjem ali na poti. Postopki instrumentalnega prileta so klasificirani tako:

„72b.

‚linijsko preverjanje‘ pomeni preverjanje, ki ga organizira operator in opravi pilot ali član tehnične posadke, da dokaže usposobljenost za izvajanje običajnih linijskih operacij, opisanih v operativnem priročniku;“;

„74.

‚operacije pri zmanjšani vidljivosti‘ pomenijo operacije prileta ali vzleta na vzletno-pristajalni stezi z vidljivostjo vzdolž vzletno-pristajalne steze manj kot 550 m ali relativno višino odločitve manj kot 200 ft;

75.

‚vzlet pri zmanjšani vidljivosti (LVTO)‘ pomeni vzlet z vidljivostjo vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR) manj kot 550 m;“;

„78c.

‚najmanjša nadmorska višina spuščanja (MDA) ali najmanjša relativna višina spuščanja (MDH)‘ pomeni določeno nadmorsko ali relativno višino pri 2D operaciji instrumentalnega prileta ali operaciji krožnega prileta, pod katero se spust ne sme začeti brez zahtevane vizualne reference;“;

„85a.

‚najmanjša nadmorska višina nad ovirami (OCA) ali najmanjša relativna višina nad ovirami (OCH)‘ pomeni najmanjšo nadmorsko ali relativno višino nad nadmorsko višino zadevnega praga vzletno-pristajalne steze ali nadmorsko višino aerodroma, kot je ustrezno, ki se uporablja pri ugotavljanju skladnosti z ustreznimi merili varne višine nad ovirami;“;

„91a.

‚operativne kreditne točke‘ pomenijo kreditne točke za operacije z naprednim zrakoplovom, ki omogočajo nižje aerodromske operativne minimume, kot bi jih običajno operator določil za osnovni zrakoplov, na podlagi uspešnosti naprednih sistemov zrakoplovov, ki uporabljajo razpoložljivo zunanjo infrastrukturo. Nižji operativni minimumi lahko vključujejo manjšo relativno/nadmorsko višino odločitve ali najmanjšo nadmorsko/relativno višino spuščanja, zahteve glede zmanjšane vidljivosti ali zmanjšane talne zmogljivosti ali kombinacijo tega;“;

„92.

‚operatorjevo preverjanje strokovnosti‘ pomeni preverjanje, ki ga organizira operator in opravi pilot ali član tehnične posadke, da dokaže usposobljenost za izvajanje običajnih, neobičajnih in izrednih postopkov;“;

„120c.

‚pridobitev usposobljenosti‘ pomeni usposabljanje, namenjeno doseganju ciljev končne uspešnosti, ki daje zadostno zagotovilo, da je usposobljeni posameznik sposoben redno opravljati določene naloge varno in učinkovito;

120d.

‚operacija instrumentalnega prileta vrste A“ pomeni operacijo instrumentalnega prileta z MDH ali DH 250 ft ali več;

120e.

‚operacija instrumentalnega prileta vrste B‘ pomeni operacijo z DH pod 250 ft. Operacije instrumentalnega prileta vrste B so razvrščene tako:

„124a.

‚vidljivost (VIS)‘ pomeni vidljivost za letalske namene, ki je večja od:

„125.

‚operacija vizualnega prileta‘ pomeni operacijo prileta po pravilih instrumentalnega letenja (IFR), pri kateri se del postopka ali celoten postopek IAP ne zaključi, temveč se prilet izvede na podlagi vizualne reference glede na teren;

126.

‚vremensko ustrezen aerodrom‘ pomeni primeren aerodrom, za katerega meteorološka poročila ali napovedi ali katera koli njihova kombinacija za predvideni čas uporabe kažejo, da bodo meteorološke razmere enakovredne zahtevanim aerodromskim operativnim minimumom ali jih bodo presegale, in poročila o razmerah na površini vzletno-pristajalne steze kažejo, da bo možen varen pristanek;“;

(i)

vstavi se naslednja točka (f):

(ii)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

(a)

Operator v skladu s točko 8.6 Priloge V k Uredbi (EU) 2018/1139 enega od pilotov iz letalske posadke, usposobljenega za vodjo zrakoplova v skladu s Prilogo I (del FCL) k Uredbi (EU) št. 1178/2011, imenuje za vodjo zrakoplova ali, pri operacijah komercialnega zračnega prevoza, za poveljujočega pilota.

(b)

Operator imenuje člana letalske posadke za vodjo zrakoplova/poveljujočega pilota le, če velja vse od naslednjega:

(c)

V primeru komercialnih operacij z letali in helikopterji ima vodja zrakoplova/poveljujoči pilot ali pilot, na katerega se lahko prenese vodenje leta, opravljeno začetno seznanitveno usposabljanje o ruti ali območju, predvidenem za let, ter aerodromih, objektih in postopkih, ki se bodo uporabljali, in to znanje ohranja na naslednje načine:

(d)

Ne glede na točko (c) se lahko v primeru dnevnih operacij po pravilih vizualnega letenja z letali razreda zmogljivosti B in C ter helikopterji seznanitveno usposabljanje o ruti in aerodromih nadomesti s seznanitvenim usposabljanjem o območju.“;

(a)

Člani letalske posadke opravijo izobraževanje o razlikah ali seznanitveno usposabljanje, kadar to zahteva Priloga I (del FCL) k Uredbi (EU) št. 1178/2011.

(b)

Člani letalske posadke opravijo usposabljanje o opremi in postopkih pri menjavi opreme ali spremembi postopkov, ki zahtevajo dodatno znanje o tipih ali različicah, ki jih trenutno upravljajo.

(c)

V operativnem priročniku je navedeno, kdaj se zahteva takšno izobraževanje o razlikah ali seznanitveno usposabljanje ali usposabljanje o opremi in postopkih.“;

„(a)

Vsak član letalske posadke opravi periodično letno usposabljanje med letom in na tleh, ki ustreza tipu ali različici zrakoplova, na katerem dela, ter pripadajoči opremi, vključno z usposabljanjem o razmestitvi in uporabi vse reševalne in varnostne opreme na krovu zrakoplova.“;

(a)

Člani letalske posadke, ki upravljajo več tipov ali različic zrakoplovov, izpolnjujejo zahteve iz tega poddela za vsak tip ali različico, razen če ni v obveznem delu podatkov o operativni ustreznosti, določenih v skladu z Uredbo (EU) št. 748/2012, za zadevne tipe ali različice določeno priznavanje zahtev glede usposabljanja, preverjanja in nedavnih izkušenj.

(b)

Operator lahko opredeli skupine enomotornih tipov helikopterjev. Operatorjevo preverjanje strokovnosti pri enem tipu velja za vse druge tipe v skupini, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(c)

Za specializirane operacije se lahko elementi usposabljanja na zrakoplovu/FSTD in operatorjevega preverjanja strokovnosti, ki zajemajo ustrezne vidike, povezane s specializirano nalogo, in ki niso povezani s tipom ali skupino tipov, na podlagi operatorjeve ocene tveganja upoštevajo pri drugih skupinah ali tipih.

(d)

Pri operacijah na več kot enem tipu ali različici helikopterja, ki se uporablja za izvajanje dovolj podobnih operacij, se z vsakim linijskim preverjanjem podaljša veljavnost linijskega preverjanja za druge tipe ali različice helikopterja, če se linijska preverjanja izmenično izvajajo na različnih tipih ali različicah.

(e)

Ustrezni postopki in vse operativne omejitve se za vsako operacijo na več kot enem tipu ali različici navedejo v operativnem priročniku.“;

(i)

točki (c) in (d) se nadomestita z naslednjim:

(ii)

dodata se točki (f) in (g):

(i)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

(ii)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

(iii)

dodajo se točke (e), (f), (g) in (h):

„(d)

Posebne zahteve za helikopterske operacije

Pri vseh helikopterskih operacijah z največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) več kot 19 in pri helikopterskih operacijah po pravilih instrumentalnega letenja z MOPSC več kot 9 šteje najmanjša letalska posadka dva pilota.“;

(i)

uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„Za letenje po pravilih instrumentalnega letenja ali ponoči z najmanjšo letalsko posadko, ki jo sestavlja en pilot, je treba upoštevati naslednje:“;

(ii)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

(i)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

(ii)

doda se naslednja točka (f):

(1)

Vsak član letalske posadke kot del običajne sestave posadke opravi operatorjeva preverjanja strokovnosti.

(2)

Če bo moral član letalske posadke leteti po pravilih instrumentalnega letenja, se operatorjevo preverjanje strokovnosti izvede brez zunanje vizualne reference, kot je ustrezno.

(3)

Obdobje veljavnosti operatorjevega preverjanja strokovnosti je šest koledarskih mesecev. V primeru operacij po pravilih vizualnega letenja podnevi z letali razreda zmogljivosti B, ki se izvedejo v obdobjih, ki niso daljša od osmih zaporednih mesecev, zadostuje eno operatorjevo preverjanje strokovnosti. Preverjanje strokovnosti se opravi pred začetkom operacij komercialnega zračnega prevoza.

(1)

Elementi skupnega dela v pilotski kabini se vključijo v vse ustrezne faze periodičnega usposabljanja.

(2)

Vsak član letalske posadke opravi posebno modularno usposabljanje za skupno delo v pilotski kabini. Vse pomembne teme usposabljanja zanj so zajete s čim enakomernejšo razvrstitvijo modularnega usposabljanja v vsakem triletnem obdobju.

(a)

Poveljujoči piloti letal, ki morajo zaradi svojih nalog delati na katerem koli pilotskem sedežu in opravljati naloge kopilota, ali poveljujoči piloti, ki morajo izvajati usposabljanje ali preverjanje, morajo opraviti dodatno usposabljanje in prestati preverjanje, da se zagotovi njihova usposobljenost za izvajanje zadevnih običajnih, neobičajnih in izrednih postopkov s katerega koli sedeža. Tako usposabljanje in preverjanje se navedeta v operativnem priročniku. Preverjanje se lahko opravi skupaj z operatorjevim preverjanjem strokovnosti, ki je določeno v točki ORO.FC.230(b), ali v programu na dokazih temelječega usposabljanja, določenega v točki ORO.FC.231.

(b)

Dodatno usposabljanje in preverjanje vključujeta vsaj naslednje:

(c)

Obdobje veljavnosti je 12 koledarskih mesecev. Za operatorje z odobrenim programom na dokazih temelječega usposabljanja se veljavnost določi glede na teme ocenjevanja in usposabljanja v skladu s točko ORO.FC.232.

(d)

Pri delu na sedežu kopilota morajo biti poleg tega veljavna in aktualna preverjanja iz točke ORO.FC.230 ali ocenjevanje in usposabljanje iz točke ORO.FC.231 za delo na sedežu poveljujočega pilota.

(e)

Pilot, ki zamenja poveljujočega pilota, prej hkrati z operatorjevimi preverjanji strokovnosti iz točke ORO.FC.230(b) ali ocenjevanjem in usposabljanjem, ki se zahtevata v točki ORO.FC.231, dokaže izkušnje s področja urjenja in uporabe postopkov, za katere po navadi ni odgovoren. Če razlike med delom na levem in desnem sedežu niso velike, se lahko praktične vaje izvajajo na katerem koli sedežu.

(f)

Pilot, ki ni poveljujoči pilot, na sedežu poveljujočega pilota hkrati z operatorjevimi preverjanji strokovnosti iz ORO.FC.230(b) ali ocenjevanjem in usposabljanjem, ki se zahtevata v točki ORO.FC.231, dokaže izkušnje s področja urjenja in uporabe postopkov, za katere je odgovoren poveljujoči pilot kot nadzorovalni pilot. Če razlike med delom na levem in desnem sedežu niso velike, se lahko praktične vaje izvajajo na katerem koli sedežu.“;

(a)

Piloti helikopterjev, ki morajo zaradi svojih nalog delati na katerem koli pilotskem sedežu, opravijo dodatno usposabljanje in prestanejo preverjanje, da se zagotovi njihova usposobljenost za izvajanje zadevnih običajnih, neobičajnih in izrednih postopkov s katerega koli sedeža. Obdobje veljavnosti te kvalifikacije je 12 koledarskih mesecev.

(b)

Šteje se, da trenutni inštruktorji FI ali TRI na zadevnem tipu izpolnjujejo zahtevo iz točke (a), če so v zadnjih šestih mesecih opravili dejavnost FI ali TRI na navedenem tipu in na helikopterju.“;

(i)

točka (b) se nadomesti z naslednjim:

(ii)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

(i)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

(ii)

točki (d) in (e) se nadomestita z naslednjim:

(iii)

dodata se točki (f) in (g):

„(a)

Imetniki licence poklicnega pilota (za helikopter) (CPL(H)) v operacijah komercialnega zračnega prevoza na helikopterju z enim pilotom delujejo kot poveljujoči piloti samo, če:

(a)

Vsak član letalske posadke opravi periodična usposabljanja in prestane operatorjeva preverjanja strokovnosti. V primeru specializiranih operacij periodično usposabljanje in preverjanje zajemata ustrezne vidike, povezane s specializiranimi nalogami, opisanimi v operativnem priročniku.

(b)

Upoštevajo se ustrezne potrebe pri izvajanju operacij po pravilih instrumentalnega letenja ali ponoči.

(c)

Obdobje veljavnosti operatorjevega preverjanja strokovnosti je 12 koledarskih mesecev.“;

(a)

Član posadke je odgovoren za pravilno izvajanje svojih nalog, ki so:

(b)

Član posadke:

(c)

Član posadke ne izvaja nalog na zrakoplovu:

(a)

Operator pred vsakim odhodom določi postopke za preverjanje višinomera.

(b)

Operator določi postopke za nastavitve višinomera za vse faze leta, pri čemer upošteva postopke, ki jih določi država aerodroma ali država zračnega prostora, če je ustrezno.“;

(a)

Operator določi aerodromske operativne minimume za vsak odhoden, namemben ali nadomesten aerodrom, ki ga namerava uporabiti za zagotovitev razdvajanja zrakoplova od terena in ovir ter za zmanjšanje tveganja izgube vizualnih referenc med delom vizualnega letenja pri operacijah instrumentalnega prileta.

(b)

Pri metodi, ki se uporablja za določitev aerodromskih operativnih minimumov, se upoštevajo vsi naslednji elementi:

(c)

Operator opredeli metodo določitve aerodromskih operativnih minimumov v operativnem priročniku.

(d)

Metodo, ki jo operator uporablja za določitev aerodromskih operativnih minimumov, in vse spremembe navedene metode odobri pristojni organ.“;

(a)

Vse operacije prileta se izvedejo kot stabilizirani prileti, razen če pristojni organ za določen prilet na določeno vzletno-pristajalno stezo odobri drugače.

(b)

Tehnika končnega prileta s stalnim spuščanjem (CDFA) se uporablja za operacije prileta, pri katerih se uporabljajo postopki nenatančnega prileta (NPA), razen za določene vzletno-pristajalne steze, za katere je pristojni organ odobril drugo tehniko letenja.“;

(a)

Poveljujoči pilot na letih po pravilih instrumentalnega letenja (IFR):

ko so na voljo informacije, ki kažejo, da bodo pričakovane meteorološke razmere ob prihodu na namembni in/ali zahtevani nadomestni aerodrom enakovredne minimumom za načrtovanje ali boljše.

(b)

Pri letih po pravilih IFR poveljujoči pilot nadaljuje let proti načrtovanemu namembnemu aerodromu šele, ko najnovejše razpoložljive informacije kažejo, da bodo ob predvidenem prihodu meteorološke razmere na namembnem aerodromu ali vsaj enem nadomestnem namembnem aerodromu enakovredne veljavnim aerodromskim operativnim minimumom ali boljše.

(c)

Pri letih po pravilih VFR poveljujoči pilot začne vzlet šele, ko ustrezna meteorološka poročila in/ali napovedi kažejo, da bodo meteorološke razmere na delu rute, ki ga je treba preleteti po pravilih VFR, ob ustreznem času enakovredne omejitvam VFR ali boljše.

(a)

točke odločitve le, kadar se uporablja postopek zmanjšanega goriva/energije za izredne razmere, ali

(b)

točke brez povratka le, kadar se uporablja postopek na izoliranem aerodromu,

„(a)

poveljujoči pilot pri letih po pravilih VFR nad vodo zunaj vidnega dosega kopnega s helikopterji začne vzlet šele, ko ustrezna meteorološka poročila in/ali napovedi kažejo, da bo baza oblakov podnevi nad 600 ft ali ponoči nad 1 200 ft.“;

(a)

meteorološke razmere na aerodromu ali območju delovanja in razmere na vzletno-pristajalni stezi ali območju FATO, ki ju namerava uporabiti, ne bodo ovirale varnega vzleta in odhoda ter

(b)

so izbrani aerodromski operativni minimumi skladni z vsem naslednjim:

(a)

meteorološke razmere na aerodromu ali območju delovanja in razmere na vzletno-pristajalni stezi ali območju FATO, ki ju namerava uporabiti, ne bodo ovirale varnega prileta, pristanka ali prekinjenega prileta, ob upoštevanju informacij o zmogljivosti iz operativnega priročnika, ter

(b)

so izbrani aerodromski operativni minimumi skladni z vsem naslednjim:

(a)

Če je sporočena vidljivost (VIS) ali kontrolna RVR za vzletno-pristajalno stezo, ki se bo uporabila za pristanek, manjša od veljavnega minimuma, se operacija instrumentalnega prileta z letali ne nadaljuje:

(b)

Če je sporočena RVR manjša od 550 m in kontrolna RVR za vzletno-pristajalno stezo, ki se bo uporabila za pristanek, manjša od veljavnega minimuma, se operacija instrumentalnega prileta s helikopterji ne nadaljuje:

(c)

Če zahtevana vizualna referenca ni vzpostavljena, se neuspeli prilet izvede na ali nad DA/H ali MDA/H.

(d)

Če se zahtevana vizualna referenca pod DA/H ali MDA/H ne ohrani, se takoj izvede prekinjeni prilet.

(e)

Ne glede na točko (a) se lahko instrumentalni prilet nadaljuje do DA/H ali MDA/H, če se RVR ne sporoči in je sporočena vidljivost (VIS) manjša od veljavnega minimuma, pretvorjena meteorološka vidljivost (CMV) pa enaka ali večja od veljavnega minimuma.“;

(a)

Operator, ki namerava izvajati operacije EFVS 200, zagotovi, da:

(b)

Operator pri izvajanju operacij pri zmanjšani vidljivosti (LVO) ne izvaja operacij EFVS 200.

(c)

Ne glede na točko (a)(1) lahko operator uporabi sistem EVS, ki izpolnjuje minimalna merila za izvajanje operacij EFVS 200, če to odobri pristojni organ.“;

(a)

vzletne operacije z RVR manj kot 400 m;

(b)

operacije instrumentalnega prileta v razmerah zmanjšane vidljivosti ter

(c)

operacije z operativnimi kreditnimi točkami, razen operacij EFVS 200, za katere ni potrebna posebna odobritev.“;

(a)

je za operacije pri zmanjšani vidljivosti, operacije vzleta pri zmanjšani vidljivosti (LVTO) z RVR manj kot 125 m in operacije z operativnimi kreditnimi točkami zrakoplov certificiran za predvidene operacije;

(b)

so člani letalske posadke usposobljeni za izvajanje predvidene operacije ter se v skladu s točko SPA.LVO.120 vzpostavi program usposabljanja in preverjanja za člane letalske posadke in ustrezno osebje, vključeno v pripravo leta;

(c)

so bili vzpostavljeni operativni postopki za predvidene operacije;

(d)

so bile uvedene vse ustrezne spremembe seznama minimalne opreme (MEL);

(e)

so bile uvedene vse ustrezne spremembe programa vzdrževanja;

(f)

so bili za predvidene operacije v skladu s točko SPA.LVO.110 vzpostavljeni postopki za zagotovitev ustreznosti aerodromov, vključno s postopki instrumentalnega letenja, ter

(g)

je bila za predvidene operacije opravljena ocena varnosti in določeni kazalniki uspešnosti za spremljanje ravni varnosti.“;

(a)

Operator zagotovi, da je letalska posadka usposobljena za izvajanje predvidenih operacij.

(b)

Operator zagotovi, da vsak član letalske posadke uspešno opravi usposabljanje in prestane preverjanje za vse vrste operacij pri zmanjšani vidljivosti in operacije z operativnimi kreditnimi točkami, za katere je bila podeljena odobritev. Takšno usposabljanje in preverjanje:

(c)

Operator vodi evidenco o usposabljanju in usposobljenosti članov letalske posadke.

(d)

Usposabljanje in preverjanje izvaja ustrezno usposobljeno osebje. Pri usposabljanju za letenje in usposabljanju s simulacijo letenja ter preverjanju tega je osebje, ki zagotavlja usposabljanje in opravlja preverjanja, usposobljeno v skladu s Prilogo I (del FCL) k Uredbi (EU) št. 1178/2011.“;

„(a)

Operacije se ne izvajajo pod vremenskimi minimumi za vrsto nočnih operacij, ki se izvajajo.“;

„(a)

Nadomestni namembni aerodrom na kopnem. Ne glede na točke CAT.OP.MPA.192, NCC.OP.152 in SPO.OP.151 vodji zrakoplova/poveljujočemu pilotu ni treba določiti nadomestnega namembnega aerodroma v operativnem načrtu leta, kadar izvaja lete od morske lokacije do kopenskega namembnega aerodroma, če je na voljo zadosten operativni načrt ravnanja ob izrednih dogodkih, da se zagotovi varen povratek z morja.“;

(a)

Operator določi postopke za zagotovitev, da se postopki standardnega prileta na morju (OSAP) upoštevajo le, če:

(b)

Če operator izvaja postopke OSAP na ploščadih ali plovilih v tranzitu, se let izvede z večpilotnimi operacijami.

(c)

Območje odločitve omogoča ustrezno višino nad ovirami pri neuspelem priletu iz katerega koli namembnega kraja, za katerega se načrtuje OSAP.

(d)

Prilet onkraj območja odločitve ali pod najmanjšo nadmorsko/relativno višino spuščanja (MDA/H) se nadaljuje le, če je namembni kraj v vidnem dosegu.

(e)

Pri operacijah z enim samim pilotom se višina MDH/MDA in območje odločitve ustrezno povečata.

(f)

Če se OSAP izvede do nepremične morske lokacije (tj. pritrjene naprave ali privezanega plovila) in je za lokacijo v navigacijskem sistemu na voljo zanesljivi položaj GNSS, se uporabi GNSS/območni navigacijski sistem za povečanje varnosti postopka OSAP.

(g)

Operator vključi postopke OSAP v svoje programe začetnega in periodičnega usposabljanja ter preverjanja.“;

(a)

Operator uporablja zmanjšane operativne minimume za lete po VFR le, če mu je pristojni organ to odobril.

(b)

Zmanjšani operativni minimumi za lete po VFR se uporabljajo samo za let helikopterja, ki vključuje del leta, izveden po pravilih IFR, in le v enem od naslednjih primerov:

(c)

Operator opredeli operativne postopke, ki se uporabljajo za letenje z zmanjšanimi operativnimi minimumi za lete po VFR.

(d)

Operator zagotovi, da imajo člani letalske posadke izkušnje pri delu z zmanjšanimi operativnimi minimumi za lete po VFR in so za to usposobljeni.“;

(a)

Operator pred vsakim odhodom določi postopke za preverjanje višinomera.

(b)

Operator določi postopke za nastavitve višinomera za vse faze leta, pri čemer upošteva postopke, ki jih določi država aerodroma ali država zračnega prostora, če je ustrezno.“;

(a)

Operator določi aerodromske operativne minimume za vsak odhoden, namemben ali nadomesten aerodrom, ki ga namerava uporabiti za zagotovitev razdvajanja zrakoplova od terena in ovir ter za zmanjšanje tveganja izgube vizualnih referenc med delom vizualnega letenja pri operacijah instrumentalnega prileta.

(b)

Pri metodi, ki se uporablja za določitev aerodromskih operativnih minimumov, se upoštevajo vsi naslednji elementi:

(c)

Operator opredeli metodo določitve aerodromskih operativnih minimumov v operativnem priročniku.“;

(a)

MDH za operacijo kroženja z letali ni manjša od največje od naslednjih višin:

(b)

Najmanjša vidljivost za operacijo kroženja z letali je največja od naslednjih vidljivosti:

„(b)

Pred začetkom leta se vodja zrakoplova seznani z vsemi razpoložljivimi meteorološkimi informacijami, pomembnimi za predvideni let. Priprava na let stran od bližine odhodnega kraja in na vse lete po pravilih IFR vključuje:

(a)

za nadomestni aerodrom z razpoložljivo operacijo instrumentalnega prileta z DH manj kot 250 ft:

(b)

za nadomestni aerodrom z operacijo instrumentalnega prileta z DH ali MDH najmanj 250 ft:

(c)

za nadomestni aerodrom brez postopka instrumentalnega prileta:

(a)

za nadomestni aerodrom s postopkom instrumentalnega prileta (IAP):

(b)

za nadomestni aerodrom brez postopka instrumentalnega prileta (IAP):

„(a)

Za lete po pravilih IFR vodja zrakoplova v načrtu leta določi najmanj en vremensko sprejemljiv nadomestni vzletni aerodrom, če so meteorološke razmere na odhodnem aerodromu na ravni veljavnih aerodromskih operativnih minimumov ali pod njimi ali če se ne bi bilo mogoče vrniti na odhodni aerodrom zaradi drugih razlogov.“;

„(a)

Vodja zrakoplova začne ali nadaljuje let po pravilih VFR samo, če najnovejše razpoložljive meteorološke informacije kažejo, da bodo meteorološke razmere na poti in v predvidenem namembnem kraju ob predvidenem času uporabe na ravni veljavnih operativnih minimumov za lete po VFR ali boljše.

(b)

Vodja zrakoplova začne ali nadaljuje let po pravilih IFR do načrtovanega namembnega aerodroma samo, če najnovejše razpoložljive meteorološke informacije kažejo, da bodo ob predvidenem času prihoda meteorološke razmere na namembnem aerodromu ali vsaj na enem od nadomestnih namembnih aerodromov na ravni veljavnih aerodromskih operativnih minimumov ali boljše.“;

(a)

meteorološke razmere na aerodromu ali območju delovanja in razmere na vzletno-pristajalni stezi ali območju FATO, ki ju namerava uporabiti, ne bodo ovirale varnega vzleta in odhoda in

(b)

so izbrani aerodromski operativni minimumi skladni z vsem naslednjim:

(a)

meteorološke razmere na aerodromu ali območju delovanja in razmere na vzletno-pristajalni stezi ali območju FATO, ki ju namerava uporabiti, ne bodo ovirale varnega prileta, pristanka ali prekinjenega prileta, ob upoštevanju informacij o zmogljivosti iz operativnega priročnika, in

(b)

so izbrani aerodromski operativni minimumi skladni z vsem naslednjim:

(a)

Če je sporočena vidljivost (VIS) ali kontrolna RVR za vzletno-pristajalno stezo, ki se bo uporabila za pristanek, manjša od veljavnega minimuma, se operacija instrumentalnega prileta z letali ne nadaljuje:

(b)

Če je sporočena RVR manjša od 550 m in kontrolna RVR za vzletno-pristajalno stezo, ki se bo uporabila za pristanek, manjša od veljavnega minimuma, se operacija instrumentalnega prileta s helikopterji ne nadaljuje:

(c)

Če zahtevana vizualna referenca ni vzpostavljena, se neuspeli prilet izvede na ali nad DA/H ali MDA/H.

(d)

Če se zahtevana vizualna referenca pod DA/H ali MDA/H ne ohrani, se takoj izvede prekinjeni prilet.

(e)

Ne glede na točko (a) se lahko instrumentalni prilet nadaljuje do DA/H ali MDA/H, če se RVR ne sporoči in je sporočena vidljivost (VIS) manjša od veljavnega minimuma, pretvorjena meteorološka vidljivost (CMV) pa enaka ali večja od veljavnega minimuma.

(f)

Ne glede na točki (a) in (b) se lahko instrumentalni prilet nadaljuje do DA/H ali MDA/H, če pilot ne namerava pristati. Neuspeli prilet se izvede na ali nad DA/H ali MDA/H.“;

(a)

Operator, ki namerava izvajati operacije EFVS 200 z operativnimi kreditnimi točkami in brez posebne odobritve, zagotovi, da:

(b)

Operator pri izvajanju operacij pri zmanjšani vidljivosti (LVO) ne izvaja operacij EFVS 200.

(c)

Ne glede na točko (a)(1) lahko operator uporabi sistem EVS, ki izpolnjuje minimalna merila za izvajanje operacij EFVS 200, če to odobri pristojni organ.“;

(a)

Vodja zrakoplova pred vsakim odhodom preveri pravilno delovanje višinomera.

(b)

Vodja zrakoplova uporabi ustrezne nastavitve višinomera za vse faze leta, pri čemer upošteva postopke, ki jih določi država aerodroma ali država zračnega prostora.“;

(a)

Za lete po pravilih instrumentalnega letenja (IFR) vodja zrakoplova določi aerodromske operativne minimume za vsak odhoden, namemben ali nadomesten aerodrom, ki ga namerava uporabiti za zagotovitev razdvajanja zrakoplova od terena in ovir ter za zmanjšanje tveganja izgube vizualnih referenc med delom vizualnega letenja pri operacijah instrumentalnega prileta.

(b)

V aerodromskih operativnih minimumih so po potrebi upoštevani naslednji elementi:

(a)

Relativna višina odločitve (DH), ki se uporabi za 3D ali 2D operacijo prileta s tehniko končnega prileta s stalnim spuščanjem (CDFA), ni manjša od največje od naslednjih višin:

(b)

MDH za 2D operacijo prileta, ki ni izvedena s tehniko CDFA, ni manjša od največje od naslednjih višin:

(a)

MDH za operacijo kroženja z letali ni manjša od največje od naslednjih višin:

(b)

Najmanjša vidljivost za operacijo kroženja z letali je največja od naslednjih vidljivosti:

„(b)

Pred začetkom leta se vodja zrakoplova seznani z vsemi razpoložljivimi meteorološkimi informacijami, pomembnimi za predvideni let. Priprava na let stran od bližine odhodnega kraja in na vse lete po pravilih IFR vključuje:

(a)

je postopek instrumentalnega prileta (IAP), ki ne uporablja GNSS, na voljo na namembnem aerodromu ali na nadomestnem namembnem aerodromu, ali

(b)

so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

za nadomestni aerodrom z razpoložljivo operacijo instrumentalnega prileta z DH manj kot 250 ft:

(b)

za nadomestni aerodrom z operacijo instrumentalnega prileta z DH ali MDH najmanj 250 ft: