Vzpostavitev večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna

KLJUČNE TOČKE

Cilj uredbe je ohranjanje biomase¹ modroplavutega tuna na ali nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.

Vsaka država članica EU mora:

• zagotoviti, da je ribolovni napor njegovih plovil za ulov in njegovih pasti sorazmeren z možnostmi ribolova modroplavutega tuna (celoten dovoljeni ulov, dodeljen v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 – skupna ribiška politika EU), ki so ji na voljo v vzhodnem Atlantiku in Sredozemlje;
• Evropski komisiji predložiti letni ribolovni načrt za svoja plovila in pasti ter letne načrte ribolovne zmogljivosti in upravljanja gojenja, ki zagotavljajo, da je njegova ribolovna zmogljivost v skladu z dodeljeno kvoto.

Uredba vključuje pravila o:

• najmanjših referenčnih velikostih ohranjanja (običajno 30 kg ali 115 cm dolžine vilic, čeprav nižje pri nekaterih vrstah ribolova);
• naključnem ulovu (deli ulova, ki niso ciljni) – do največ 5 % modroplavutega tuna s težo med 8 in 30 kg ali z dolžino vilic med 75 in 115 cm;
• uporabi (prepovedanih) zračnih sredstev, kot so zrakoplovi, za iskanje modroplavutega tuna;
• evidencah ribiških plovil in plovil za ulov ter pasti – države članice jih morajo vsako leto predložiti Komisiji;
• zahtevah glede evidentiranja – plovila morajo uporabljati ladijske dnevnike za beleženje informacij;
• določenih pristaniščih za iztovarjanje ali pretovarjanje modroplavutega tuna – države članice morajo vsako leto Komisiji poslati seznam teh pristanišč;
• postopkih reje v mrežasti kletki, dovoljenjih zanje in inšpekcijskih pregledih;
• spremljanju in nadzoru – spremljanje plovil, nacionalni programi opazovanja in regionalni program opazovanja ICCAT;
• inšpekcijskih pregledih in navzkrižnih preverjanjih – skupna shema mednarodnih inšpekcijskih pregledov ICCAT in letni načrti inšpekcijskih pregledov držav članic;
• prenosu neulovljenih živih modroplavutih tunov iz ulova prejšnjih let – države članice, odgovorne za ribogojnice, morajo izpolniti letno izjavo o prenosu in jo predložiti Komisiji;
• trženju – trgovina, iztovarjanje, uvoz, izvoz, namestitev v kletke za pitanje ali gojenje, ponovni izvoz in pretovarjanje modroplavutega tuna niso dovoljeni v EU, razen če jih spremlja natančna, popolna in potrjena dokumentacija, kot je določeno. v tej uredbi Uredba (EU) št. 640/2010 in Uredba (ES) št. 1936/2001 (glej povzetek);
• ulovu v primerih športnega ali rekreacijskega ribolova;
• letnem načrtu upravljanja ribolovne zmogljivosti, v katerem države članice prilagodijo število ribiških plovil, da dokažejo, da je ribolovna zmogljivost sorazmerna z ribolovnimi možnostmi, dodeljenimi plovilom za ulov in pastem za zadevno kvotno obdobje;
• letnem načrtu upravljanja gojenja, v katerem države članice zagotovijo, da sta skupna vhodna zmogljivost in skupna zmogljivost gojenja sorazmerni z ocenjeno količino modroplavutega tuna, ki je na voljo za gojenje, in ki ga Komisija nato sestavi in vključi v načrt EU. ki ga je treba do 15. februarja vsako leto posredovati sekretariatu ICCAT v razpravo in odobritev s strani ICCAT;
• določbah, ki jih morajo sprejeti države članice za prilov modroplavutega tuna v okviru svojih kvot, in obveznost, da o tem obvestijo Komisijo, ko posredujejo svoje letne ribolovne načrte;
• ribolovnih sezonah za različne vrste plovil in ravni prilova modroplavutega tuna (ki ne sme preseči 20 % celotnega ulova na krovu ob koncu vsakega ribolovnega potovanja) – metodologijo, uporabljeno za izračun teh prilov glede na skupni ulov na krovu mora biti jasno opredeljen v letnih ribolovnih načrtih držav članic.