12.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/23

(1)

Gozdovi zagotavljajo številne okoljske, gospodarske in družbene koristi, vključno z lesnimi in nelesnimi gozdnimi proizvodi in okoljskimi storitvami, pomembnimi za človeštvo, kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih funkcij ter varovanje podnebnega sistema.

(2)

Zaradi vedno večjega povpraševanja po lesu in lesnih proizvodih po svetu ter institucionalnih in upravnih pomanjkljivosti v gozdarskem sektorju v številnih državah, ki pridobivajo les, nezakonita sečnja in z njo povezano trgovanje zbujata vse večjo skrb.

(3)

Nezakonita sečnja je zelo razširjen in zaskrbljujoč mednarodni problem. Za gozdove pomeni veliko grožnjo, saj povečuje njihovo krčenje in degradacijo, to pa povzroča približno 20 % svetovnih emisij CO2, ogroža biotsko raznovrstnost in trajnostno upravljanje gozdov ter razvoj, pa tudi gospodarsko preživetje subjektov, ki ravnajo v skladu z veljavno zakonodajo. Prav tako prispeva k dezertifikaciji in eroziji prsti ter lahko zaostri ekstremne vremenske pojave in poplave. Poleg tega ima tudi družbene, politične in gospodarske posledice, ki pogosto izpodkopavajo napredovanje na poti k dobremu upravljanju in ogroža preživetje lokalnih skupnosti, ki so odvisne od gozda, in je lahko povezana z oboroženimi spopadi. Pričakuje se, da boj proti problemu nezakonite sečnje v okviru te uredbe na stroškovno učinkovit način prispeva k prizadevanjem Unije za blažitev podnebnih sprememb, razumeti pa bi ga bilo treba kot dopolnitev ukrepov in zavez Unije v povezavi z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja.

(4)

Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu (3) kot prednostna ukrepa določa preučitev možnosti za dejavne ukrepe za preprečevanje nezakonite sečnje lesa in boj proti njej ter nadaljevanje dejavne udeležbe Unije in držav članic pri izvajanju svetovnih ter regionalnih resolucij in sporazumov o vprašanjih, povezanih z gozdovi.

(5)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 21. maja 2003 z naslovom „Izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT): Predlog akcijskega načrta EU“ predlagala sveženj ukrepov za podporo mednarodnim prizadevanjem za rešitev problema nezakonite sečnje in z njo povezanega trgovanja v okviru splošnih prizadevanj Unije za uresničitev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.

(6)

Evropski parlament in Svet se zavedata, da bi morala Unija prispevati k svetovnim prizadevanjem za reševanje problema nezakonite sečnje, in sta pozdravila navedeno sporočilo.

(7)

V skladu z namenom navedenega sporočila, tj. zagotoviti, da v Unijo vstopijo samo lesni proizvodi, ki so bili proizvedeni v skladu z nacionalno zakonodajo države proizvajalke lesa, se Unija pogaja o prostovoljnih sporazumih o partnerstvu (v nadaljnjem besedilu: prostovoljni sporazumi o partnerstvu FLEGT) z državami proizvajalkami lesa (v nadaljnjem besedilu: države partnerice), ki pogodbenicam nalagajo zakonsko zavezujoče obveznosti glede izvajanja sheme izdajanja dovoljenj in ureditve trgovanja z lesom in lesnimi proizvodi, ki so zajeti v teh prostovoljnih sporazumih o partnerstvu FLEGT.

(8)

Zaradi razsežnosti in nujnosti problema bi bilo treba dejavno podpirati preprečevanje nezakonite sečnje in z njo povezanega trgovanja, dopolniti in okrepiti pobudo za prostovoljne sporazume o partnerstvu FLEGT in izboljšati usklajenost med politikami za ohranjanje gozdov in doseganje visoke ravni varovanja okolja, vključno s preprečevanjem podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti.

(9)

Priznati bi bilo treba prizadevanja držav, ki so sklenile prostovoljne sporazume o partnerstvu FLEGT z Unijo, in načela, vključena vanje, zlasti v zvezi z opredelitvijo zakonitega pridobivanja lesa, ter nadalje spodbujati države, naj sprejmejo prostovoljne sporazume o partnerstvu FLEGT. Upoštevati bi bilo treba tudi, da se na podlagi sheme za izdajanje dovoljenj FLEGT v Unijo izvažajo samo les, pridobljen v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo, in lesni proizvodi, pridobljeni iz takega lesa. V ta namen bi bilo treba šteti, da je les, ki je sestavni del lesnih proizvodov, navedenih v prilogah II in III k Uredbi Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost (4), ki izvirajo iz držav partneric, navedenih v Prilogi I k navedeni uredbi, pridobljen zakonito, če so ti proizvodi v skladu z navedeno uredbo ter vsemi izvedbenimi določbami.

(10)

Upoštevati bi bilo tudi treba, da Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) od pogodbenic CITES zahteva, da dovoljenje CITES za izvoz izdajo samo za vrste, navedene na seznamu CITES, ki so bile odvzete v skladu z nacionalno zakonodajo države izvoznice. V ta namen bi bilo treba šteti, da je bil les iz vrst, navedenih v prilogah A, B ali C k Uredbi Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (5), pridobljen zakonito, če je v skladu z navedeno uredbo ter vsemi izvedbenimi določbami.

(11)

Ob upoštevanju, da bi bilo treba spodbujati uporabo recikliranega lesa in lesnih proizvodov in da bi vključitev teh proizvodov v področje uporabe te uredbe pomenila nesorazmerno obremenitev za gospodarske subjekte, bi bilo treba iz področja uporabe te uredbe izključiti uporabljen les in lesne proizvode, ki so na koncu svojega življenjskega cikla in bi bili sicer v nasprotnem primeru odstranjeni kot odpadki.

(12)

Dajanje nezakonito pridobljenega lesa ali lesnih proizvodov iz takega lesa prvič na notranji trg bi bilo treba prepovedati v obliki enega od ukrepov te uredbe. Glede na kompleksnost vprašanja nezakonite sečnje, njenih temeljnih vzrokov ter njenih učinkov, bi bilo treba sprejeti posebne ukrepe, usmerjene na ravnanje gospodarskih subjektov.

(13)

V okviru akcijskega načrta v zvezi s FLEGT lahko Komisija in po potrebi države članice podpirajo in izvajajo študije in raziskave o obsegu in vrstah nezakonite sečnje v različnih državah ter takšne informacije javno objavljajo, prav tako pa podpirajo praktično usmerjanje gospodarskih subjektov pri izvajanju zakonodaje v državah, ki pridobivajo les.

(14)

Ker ni ustrezne mednarodno sprejete opredelitve, bi se morala kot podlaga za opredelitev nezakonite sečnje uporabljati zakonodaja države, v kateri je bil les pridobljen, vključno z ureditvami ter akti za izvajanje ustreznih mednarodnih konvencij, katerih pogodbenica je ta država.

(15)

Mnogi lesni proizvodi so obdelani v številnih postopkih, preden in potem ko so prvič dani na notranji trg. Da bi se izognili nepotrebnim upravnim obremenitvam, bi moral sistem potrebne skrbnosti veljati le za tiste gospodarske subjekte, ki les in lesne proizvode dajo prvič na notranji trg, medtem ko bi bilo treba od trgovca v dobavni verigi zahtevati, da zagotovi osnovne informacije o svojem dobavitelju in kupcu, da bi omogočili sledljivost lesa in lesnih proizvodov.

(16)

Na podlagi sistemskega pristopa bi morali gospodarski subjekti, ki les in lesne proizvode iz takega lesa dajo prvič na notranji trg, sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da se na notranji trg ne daje nezakonito pridobljen les in lesni proizvodi, pridobljeni iz takega lesa. Gospodarski subjekti bi si morali v ta namen z uporabo sistema ukrepov in postopkov z vso potrebno skrbnostjo prizadevati za zmanjšanje tveganja dajanja na notranji trg nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov, pridobljenih iz tega lesa.

(17)

Sistem potrebne skrbnosti zajema tri elemente, ki so neločljivo povezani z obvladovanjem tveganja: dostop do informacij, oceno tveganja in zmanjšanje ugotovljenega tveganja. Sistem potrebne skrbnosti bi moral omogočiti dostop do informacij o virih in dobaviteljih lesa in lesnih proizvodov, ki se prvič dajejo na notranji trg, ter do ustreznih informacij, kot so skladnost z veljavno zakonodajo, država poseka, vrsta in količina ter po potrebi lokalno področje in dovoljenje za posek. Gospodarski subjekti bi morali na podlagi teh informacij oceniti tveganje. Ugotovljeno tveganje bi morali gospodarski subjekti zmanjšati na način, ki je sorazmeren s tem tveganjem, da bi preprečili dajanje na notranji trg nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov, pridobljenih iz tega lesa.

(18)

Da bi preprečili nepotrebno upravno obremenitev, bi bilo treba določiti, da gospodarskim subjektom, ki že uporabljajo sisteme ali postopke, ki so v skladu z zahtevami te uredbe, ni treba vzpostaviti novih sistemov.

(19)

Zaradi prepoznavanja dobre prakse v gozdarskem sektorju se lahko pri ocenjevanju tveganja uporablja certificiranje ali druge preverjene sheme tretjih strani, ki vključujejo preverjanje usklajenosti z veljavno zakonodajo.

(20)

Gozdarski sektor je zelo pomemben za gospodarstvo Unije. Organizacije gospodarskih subjektov so v tem sektorju pomembni akterji, saj zastopajo interese subjektov v velikem obsegu in sodelujejo z različnimi zainteresiranimi stranmi. Te organizacije imajo tudi strokovno znanje in zmogljivosti, da lahko preučujejo zadevno zakonodajo ter svojim članom olajšajo njeno izpolnjevanje, vendar ne bi smele teh zmožnosti uporabiti za prevlado na trgu. Za lažje izvajanje te uredbe in za spodbujanje razvoja dobre prakse bi bilo treba ustrezno priznati organizacije, ki so oblikovale sisteme potrebne skrbnosti v skladu z zahtevami te uredbe. Priznanje nadzornih organizacij ali njihov preklic bi morala potekati pošteno in pregledno. Seznam takšnih priznanih organizacij bi moral biti objavljen, da bi gospodarskim subjektom omogočili, da jih uporabijo.

(21)

Pristojni organi bi morali redno opravljati preglede nadzornih organizacij, da bi preverili, ali dejansko izpolnjujejo obveznosti, določene v tej uredbi. Poleg tega bi si pristojni organi morali prizadevati za opravljanje pregledov, kadar posedujejo zadevne informacije, vključno z utemeljenimi pomisleki tretjih strani.

(22)

Pristojni organi bi morali nadzorovati dejansko izpolnjevanje obveznosti, ki jih za gospodarske subjekte predpisuje ta uredba. V ta namen bi morali pristojni organi po potrebi v skladu z načrtom izvajati uradne preglede, ki lahko vključujejo preglede prostorov gospodarskih subjektov in revizije na kraju samem, in bi jim moralo biti omogočeno, da od gospodarskih subjektov zahtevajo sprejetje sanacijskih ukrepov, kadar je to potrebno. Poleg tega bi si pristojni organi morali prizadevati za opravljanje pregledov, kadar posedujejo zadevne informacije, vključno z utemeljenimi pomisleki tretjih strani.

(23)

Pristojni organi bi morali hraniti podatke o pregledih, ustrezne informacije pa bi morale biti na voljo v skladu z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju (6).

(24)

Ob upoštevanju mednarodnega značaja nezakonite sečnje in s tem povezanega trgovanja bi morali pristojni organi sodelovati med seboj ter z upravnimi organi tretjih držav in Komisijo.

(25)

Da bi izboljšali zmožnost gospodarskih subjektov, ki dajejo na notranji trg les in lesne proizvode, izpolnjevati zahteve iz te uredbe, ob upoštevanju položaja majhnih in srednje velikih podjetij, lahko države članice, ki bi jim po potrebi pomagala Komisija, gospodarskim subjektom zagotovijo tehnično in drugo pomoč ter spodbujajo izmenjavo informacij. Takšna pomoč gospodarskih subjektov ne bi smela odvezovati od njihove obveznosti do potrebne skrbnosti.

(26)

Trgovci in nadzorne organizacije ne bi smeli sprejeti ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev te uredbe.

(27)

Države članice bi morale zagotoviti, da se kršenje te uredbe, vključno z gospodarskimi subjekti, trgovci in nadzornimi organizacijami, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi. Z nacionalnimi predpisi je lahko določeno, da po uporabi učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni za kršitve prepovedi dajanja nezakonito pridobljenega lesa ali lesnih proizvodov iz takega lesa na notranji trg, tega lesa in lesnih proizvodov ne bi bilo treba nujno uničiti, pač pa bi se jih lahko namesto tega uporabljalo ali z njimi razpolagalo za namene v javnem interesu.

(28)

Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme delegirane akte v zvezi s postopki za priznanje nadzornih organizacij ali njihovo zavrnitev, nadaljnjimi ustreznimi merili ocenjevanja tveganja, ki bi lahko bila potrebna za dopolnitev tistih, ki so že določena s to uredbo, ter seznami lesa in lesnih proizvodov, za katere se uporablja ta uredba. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov.

(29)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje podrobnih pravil v zvezi s pogostostjo in vrsto pregledov nadzornih organizacij, ki jih opravijo pristojni organi, ter v zvezi s sistemi potrebne skrbnosti razen glede nadaljnjih ustreznih meril za ocenjevanje tveganja. V skladu s členom 291 PDEU je treba pravila in splošna načela v zvezi z mehanizmi, s katerimi države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, določiti vnaprej z uredbo, sprejeto po rednem zakonodajnem postopku. Do sprejetja te nove uredbe se še naprej uporablja Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7), razen regulativnega postopka s pregledom, ki se ne uporablja.

(30)

Gospodarskim subjektom in pristojnim organom bi bilo potrebno omogočiti zadosti časa, da bi se lahko pripravili na izpolnjevanje zahtev iz te uredbe.

(31)

Ker cilja te uredbe, in sicer boja proti nezakoniti sečnji in z njo povezanemu trgovanju, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, in ga je zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za dosego navedenega cilja –

(a)

„les in lesni proizvodi“ pomeni les in lesne proizvode, določene v Prilogi, z izjemo lesnih proizvodov ali delov takšnih proizvodov, proizvedenih iz lesa ali lesnih proizvodov, ki so na koncu svojega življenjskega cikla in bi bili sicer v nasprotnem primeru odstranjeni kot odpadki, kakor je opredeljeno v členu 3(1) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih (8);

(b)

„dajanje na trg“ pomeni vsako prvo dobavo lesa in lesnih proizvodov za distribucijo ali uporabo na notranjem trgu v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno. To vključuje tudi dobavo na osnovi komuniciranja na daljavo, kakor je opredeljeno v Direktivi 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo (9). Dobava na notranji trg lesnih proizvodov, pridobljenih iz lesa ali lesnih proizvodov, ki so že bili dani na notranji trg, ne pomeni „dajanja na trg“;

(c)

„gospodarski subjekt“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki daje na trg les ali lesne proizvode;

(d)

„trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki v okviru gospodarske dejavnosti na notranjem trgu prodaja ali kupuje les ali lesne proizvode, ki so že bili dani na notranji trg;

(e)

„država pridobivanja“ pomeni državo ali ozemlje, na katerem je bil les ali les, iz katerega so izdelani lesni proizvodi, pridobljen;

(f)

„zakonito pridobljeno“ pomeni pridobljeno v skladu z veljavno zakonodajo države pridobivanja;

(g)

„nezakonito pridobljeno“ pomeni pridobljeno v nasprotju z veljavno zakonodajo države pridobivanja;

(h)

„veljavna zakonodaja“ pomeni veljavno zakonodajo države pridobivanja, vključuje pa naslednje:

(a)

gospodarske subjekte ali trgovce, ki so dobavili les in lesne proizvode; in

(b)

po potrebi, trgovce, ki so jim dobavili les in lesne proizvode.

(a)

ukrepi in postopki, ki omogočajo dostop do naslednjih informacij o dobavi lesa in lesnih proizvodov, danih na trg s strani gospodarskega subjekta:

(b)

postopki ocenjevanja tveganja gospodarskemu subjektu omogočijo, da analizira in oceni tveganje nezakonito pridobljenega lesa ali lesnih proizvodov, pridobljenih iz takega lesa, ki se dajejo na trg.

Pri takšnih postopkih se upoštevajo informacije iz točke (a) ter ustrezna merila ocenjevanja tveganja, vključno z:

(c)

razen kadar je bilo med postopki ocenjevanja tveganja, kakor je navedeno v točki (b), ugotovljeno, da je tveganje zanemarljivo, postopki za zmanjševanje tveganja pomenijo sveženj ukrepov in postopkov, ki so zadostni in sorazmerni za učinkovito zmanjšanje tveganja in lahko vključujejo zahtevo po dodatnih informacijah ali dokumentih ter/ali zahtevo po preverjanju, ki ga opravi tretja stran.

(a)

vzdržuje in redno ocenjuje sistem potrebne skrbnosti, določen v členu 6, ter gospodarskim subjektom dodeli pravico do njegove uporabe;

(b)

preverja pravilno uporabo svojega sistema potrebne skrbnosti s strani gospodarskih subjektov;

(c)

sprejme ustrezne ukrepe, če gospodarski subjekt njenega sistema potrebne skrbnosti ne uporablja pravilno, vključno z obvestilom pristojnim organom v primeru znatne ali ponavljajoče se kršitve s strani gospodarskega subjekta.

(a)

je pravna oseba s sedežem v Uniji;

(b)

ima ustrezno strokovno znanje in je zmožna opravljati dejavnosti iz odstavka 1; ter

(c)

zagotovi, da ni navzkrižja interesov pri izvajanju njenih dejavnosti.

(a)

pregled sistema potrebne skrbnosti, vključno s postopki za ocenjevanje in zmanjševanje tveganja;

(b)

pregled dokumentacije in evidenc, ki kažejo ustrezno delovanje sistema potrebne skrbnosti in postopkov;

(c)

naključne preglede, vključno z revizijami na kraju samem.

(a)

zaseg lesa in lesnih proizvodov;

(b)

prepoved trženja lesa in lesnih proizvodov.

(a)

denarne kazni v sorazmerju z okoljsko škodo, vrednostjo zadevnega lesa ali zadevnih lesnih proizvodov ter davčnimi izgubami in gospodarsko škodo, ki jo je povzročila kršitev; raven kazni se izračuna tako, da se zagotovi, da se odgovornim osebam s temi kaznimi učinkovito odvzamejo gospodarske koristi, ki so si jih pridobili s hudimi kršitvami, in sicer brez poseganja v njihovo legitimno pravico do opravljanja poklica, in raven denarne kazni se v primeru ponavljajočih se hudih kršitev postopno zvišuje;

(b)

zaseg zadevnega lesa in zadevnih lesnih proizvodov;

(c)

takojšen začasni odvzem dovoljenja za trgovanje.