31994R3254

Uredba Komisije (ES) št. 3254/94

z dne 19. decembra 1994

o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti [1] in zlasti člena 249 Uredbe,

ker Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 [2], nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2193/94 [3], predpisuje določbe za izvajanje Uredbe (EGS) št. 2913/92;

ker se je Skupnost odločila, da državam v razvoju odobri novo splošno shemo preferencialov (GSP) za obdobje 1995–1997 ter pri tem zlasti upošteva Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu v zvezi s prihodnjo vlogo GSP v obdobju 1995–2004, ki je vključevalo sklic na pomembnost uvedbe prispevka države darovalke, da bi tako podprli industrijsko povezovanje teh držav s Skupnostjo;

ker je treba ob spoštovanju posebne narave vsakega sistema pravil o poreklu izboljšati skladnost med vsemi sistemi, da bi olajšali splošno razumljivost, in še zlasti za avtonomna pravila o poreklu, vsebovana v Uredbi (EGS) št. 2454/93;

ker je treba sklep GATT, ki izhaja iz urugvajskega kroga, v zvezi s primeri, pri katerih imajo carinske uprave razloge, da dvomijo o resničnosti ali točnosti prijavljene vrednosti, uporabljati s spremembo Uredbe (EGS) št. 2454/93;

ker je ustrezno spremeniti določbe v zvezi s potrebnimi listinami za določitev statusa Skupnosti za blago z uvedbo elementa prilagodljivosti, ki upošteva spremno listino za promet po odložnih postopkih, za izdelke, za katere je treba plačati trošarine, kakor je predvideno v Uredbi Komisije (EGS) št. 2719/92 [4], spremenjeni z Uredbo (EGS) št. 2225/93 [5];

ker je za zmanjšanje obremenitve gospodarskih subjektov treba upoštevati poslovno prakso;

ker je treba zaradi znatnega povečanja goljufij v izvajanju tranzitnih postopkov Skupnosti razširiti uporabo člena 360 in točke 2 člena 361 Uredbe (EGS) št. 2454/93 ter vpeljati več prilagodljivosti pri uporabi člena 361 s spremembo teh členov in izbrisom Priloge, ki vsebuje seznam občutljivega blaga, ter uskladiti ustrezne določbe člena 368(2) Uredbe (EGS) 2454/93;

ker bi morali pogoji, ki urejajo delovanje carinskega skladišča ali uporabo postopka carinskega skladiščenja v skladišču vrste E, preprečevati uporabo tega postopka pri prodaji na drobno, medtem ko dopuščajo nekatera odstopanja;

ker se lahko na uvoznem blagu, ki je shranjeno v carinskem skladišču, prosti coni ali prostem skladišču, med skladiščenjem opravi določeno ravnanje;

ker bi bilo treba za uskladitev prakse glede običajnih ravnanj le-ta jasneje opredeliti in sestaviti seznam;

ker Uredba (EGS) št. 2454/93 potrebuje precej popravkov;

ker je treba zaradi smotrnosti sprejeti ureditve za zagotovitev, da se izvod št. 3 izvozne deklaracije vrne samo, kadar je to resnično potrebno zaradi izvoza;

ker je zaželeno zagotoviti, da blago po odložnem postopku plačila trošarin, ki se giblje po carinskem ozemlju Skupnosti s spremno listino, predvideno s predpisi o trošarinah, ob prenosu s carinskega urada izvoza na izstopni carinski urad ne potrebuje spremnega izvoda št. 3 izvozne deklaracije;

ker člen 890 Uredbe (EGS) št. 2454/93 predvideva, da je mogoče carine povrniti ali odpustiti ob uvozih, ki jih lahko doleti obravnava skupnostnega blaga ali preferencialna tarifna obravnava, kjer je carinski dolg posledica sprostitve v prosti promet;

ker so tudi primeri, pri katerih lahko uvoznik predloži listino, ki kaže upravičenost do take preferencialne obravnave, vendar je carinski dolg nastal iz drugih razlogov kakor zaradi sprostitve v prosti promet; ker je obveznost do plačila carine v takih primerih, pri katerih ne gre za prevaro ali očitno malomarnost, nesorazmerna s potrebo po zaščiti, ki naj bi jo skupna carinska tarifa zagotavljala;

ker bi bilo treba zato izdelati določbo, da se carinski organi v skladu s členom 899 Uredbe (EGS) št. 2454/93 sami odločajo o zahtevkih za povračilo ali odpust carin v teh primerih; ker bi morala taka določba začeti veljati s 1. januarjem 1994;

ker bi bilo treba zahtevo po vračilu ene kopije izvozne deklaracije, ki jo je sprejel carinski urad, naveden v členu 791(1) Uredbe EGS št. 2454/93, državi članici, v kateri ima uvoznik sedež, podaljšati še za eno leto;

ker je Uredba Sveta (EGS) št. 969/93 [6] odpravila možnost, da se za kombinirano nomenklaturo vstavi državne statistične pododdelke; ker je ta uredba poskrbela za uporabo dodatnih štirimestnih tarifnih oznak TARIC, zato da se izvajajo posebna pravila Skupnosti, ki še niso bila kodirana ali niso bila kodirana do devete in desete številke; ker bi bilo zato treba podrobnosti, vpisane v drugo podpolje polja 33 enotne upravne listine, skrčiti na dve mesti in tiste, vpisane v tretjo podpolje polja, razširiti na štiri mesta; ker bi bilo treba te določbe izvajati s 1. januarjem 1996;

ker bi bilo treba po obvestilu organov Združenega kraljestva dopolniti seznam prostih con, ki obstajajo in delujejo v Skupnosti;

ker so ukrepi, predvideni v tej uredbi, v skladu z mnenjem Odbora za carinski zakonik,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EGS) št. 2454/93 se spremeni:

1. Oddelek 1 poglavja 2 naslova IV dela I se nadomesti z naslednjim:

"Člen 66

V tem poglavju:

(a) "izdelava" pomeni katero koli vrsto obdelave ali predelave, vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;

(b) "material" pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;

(c) "izdelek" pomeni izdelek, ki se izdeluje, čeprav je namenjen poznejši uporabi pri drugem postopku izdelave;

(d) "blago" pomeni materiale in izdelke;

(e) "vrednost" v seznamih v prilogah 15, 19 in 20 pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo ugotovljivo ceno, ki se za materiale plača v Skupnosti (za sistem splošnih preferencialov v oddelku 1) ali v ustrezni državi upravičenki. Kadar je treba ugotoviti vrednost uporabljenih materialov s poreklom, se določbe te točke smiselno uporabljajo;

(f) izraz "cena franko tovarna" v seznamih v prilogah 15, 19 in 20 pomeni ceno, ki se plača proizvajalcu, v čigar podjetju je bila opravljena zadnja obdelava ali predelava, če ta cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov pri izdelavi, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka;

(g) "carinska vrednost" pomeni carinsko vrednost, določeno v skladu s členi 28 do 36 zakonika (Sporazum o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini, pripravljenega 12. aprila 1979 v Ženevi);

(h) "poglavja" in "tarifne številke" pomenijo poglavja in tarifne številke (štirištevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki sestavlja harmonizirani sistem;

(i) "uvrščen" se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v določeno tarifno številko;

(j) "pošiljka" pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem samem transportnem dokumentu, s katerim dobavlja izvoznik te izdelke prejemniku, ali če ni takega dokumenta, izdelke, ki so zajeti na enem računu.

Oddelek 1

Splošna shema preferencialov

Pododdelek 1

Opredelitev pojma "izdelki s poreklom"

Člen 67

1. Za izvajanje predpisov o ukrepih preferencialne carinske obravnave, ki jih Skupnost sprejema v korist nekaterih izdelkov s poreklom iz držav v razvoju (v nadaljevanju "države upravičenke"), se naslednji izdelki, ob upoštevanju odstavka 3, štejejo za izdelke s poreklom iz držav upravičenk;

(a) izdelki, v celoti pridobljeni v tej državi v skladu s členom 68;

(b) izdelki, pridobljeni v tej državi z izdelavo, pri kateri so bili uporabljeni drugi materiali kakor tisti iz točke (a) tega odstavka, pod pogojem, da so taki materiali zadosti obdelani ali predelani v skladu s členom 69;

2. Za namene tega oddelka se izdelki s poreklom iz Skupnosti, v skladu z odstavkom 3 tega člena, ki so bili izvoženi v državo upravičenko in tam obdelani ali predelani bolj kakor to določa člen 70, štejejo za izdelke s poreklom iz te države upravičenke.

3. Odstavek 1 se smiselno uporablja za določitev porekla izdelkov, pridobljenih v Skupnosti.

Člen 68

1. Šteje se, da so bili v celoti pridobljeni v državi upravičenki ali v Skupnosti:

(a) mineralni proizvodi, tam pridobljeni iz zemlje ali morskega dna;

(b) tam pridobljeni rastlinski proizvodi;

(c) žive živali, tam rojene in vzrejene;

(d) proizvodi, tam pridobljeni iz živih živali;

(e) proizvodi, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;

(f) proizvodi morskega ribolova in drugi proizvodi iz morja, pridobljeni z njihovimi plovili;

(g) proizvodi, izdelani na njihovih predelovalnih ladjah izključno iz proizvodov, navedenih v (f);

(h) tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za reciklažo surovin;

(i) odpadki in ostanki pri postopkih izdelave, ki tam potekajo;

(j) proizvodi, pridobljeni iz morskega dna ali podzemlja zunaj njihovega teritorialnega morja pod pogojem, da ima izključno pravico do obdelave morskega dna ali podzemlja;

(k) proizvodi, tam izdelani izključno iz proizvodov, navedenih od (a) do (j).

2. Izraza "njena plovila" in "njene predelovalne ladje" v odstavku 1(f) in (g) se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje:

- ki so registrirani ali se vodijo v državi upravičenki ali v državi članici,

- ki plujejo pod zastavo države upravičenke ali države članice,

- ki so najmanj 50 odstotkov v lasti državljanov države članice ali države upravičenke ali družbe s sedežem v državi članici ali upravičenki in v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega sveta ter večina članov takih odborov državljani države članice ali te države in še dodatno, če v osebnih ali kapitalskih družbah vsaj polovica kapitala pripada državi članici ali tej državi ali javnim organom ali državljanom države članice ali te države,

- katerih kapitani in častniki so državljani države upravičenke ali držav članic in

- katerih najmanj 75 odstotkov članov posadke je državljanov države upravičenke ali držav članic.

3. Izraza "država upravičenka" in "Skupnost" zajemata tudi teritorialne vode te države ali držav članic.

4. Plovila, ki plujejo na odprtem morju, vključno s predelovalnimi ladjami, na katerih se ulov rib obdela ali predela, se štejejo za del ozemlja države upravičenke ali države članice, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2.

Člen 69

1. Za namene člena 67 se ob upoštevanju določb iz odstavka 2 materiali brez porekla štejejo, da so bili zadosti obdelani ali predelani, če je pridobljeni izdelek uvrščen v drugo tarifno številko kakor tisto, v katero so uvrščeni vsi materiali brez porekla, uporabljeni pri njegovi izdelavi.

2. Za izdelek, naveden v stolpcih 1 in 2 seznama iz Priloge 15, morajo biti namesto pravila iz odstavka 1 izpolnjeni pogoji iz stolpca 3.

Kadar se v seznamu iz Priloge 15 pri določanju statusa porekla izdelka, pridobljenega v Skupnosti ali državi upravičenki, uporablja odstotno pravilo, dodana vrednost, pridobljena z obdelavo ali predelavo, ustreza ceni pridobljenega izdelka franko tovarna, zmanjšani za carinsko vrednost materialov iz tretjih držav, ki so uvoženi v Skupnost ali državo upravičenko.

Člen 70

Naslednji postopki obdelave ali predelave se štejejo kot nezadostni, da bi izdelek pridobil

izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz člena 69(1) ali ne:

(a) postopki za ohranitev izdelkov v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem (prezračevanje, razprostiranje, sušenje, hlajenje, soljenje, dajanje v žveplov dioksid ali druge vodne raztopine, odstranjevanje poškodovanih delov in podobni postopki);

(b) enostavni postopki, kakršni so odstranjevanje prahu, sejanje ali prebiranje, razvrščanje, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov), pranje, barvanje, rezanje;

(c) (i) spremembe v embalaži ter razstavljanje in sestavljanje pošiljk,

(ii) preprosto pakiranje v steklenice, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče itd. ter vsi drugi preprosti postopki pakiranja;

(d) pritrjevanje oznak, nalepk ali drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke ali njihovo embalažo;

(e) preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne, če ena ali več sestavin mešanice ne ustreza pogojem, predpisanim v tem poglavju, da bi jih lahko šteli za izdelke s poreklom;

(f) enostavno sestavljanje delov izdelka v popoln izdelek;

(g) kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih od (a) do (f);

(h) zakol živali.

Člen 71

Da bi določili, ali se lahko izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države upravičenke ali Skupnosti, ne bo treba preverjati, ali so električna energija in gorivo, naprave in oprema ter stroji in orodje, ki se uporabljajo v izdelavi takšnega izdelka, pa tudi materiali, uporabljeni pri njegovi izdelavi, ki niso vključeni in niso bili namenjeni za vključitev v končno sestavo izdelka, po poreklu iz tretjih držav ali ne.

Člen 72

1. Ne glede na določbe člena 69 se materiali brez porekla lahko uporabijo pri izdelavi zadevnega izdelka, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 5 odstotkov cene končnega izdelka franko tovarna, in ob upoštevanju pogojev, predpisanih v opombi 3.4 v Prilogi 14.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za izdelke, ki sodijo v poglavja 50 do 63 harmoniziranega sistema.

Člen 73

1. Ne glede na določbe člena 67 velja takrat, ko se ugotavlja, ali je izdelek, izdelan v državi upravičenki, ki je članica regionalne skupine, skladno s tem členom tudi po poreklu iz te države, da se izdelki s poreklom iz katere koli države regionalne skupine, uporabljeni pri nadaljnji izdelavi v neki drugi državi iste regionalne skupine, obravnavajo, kakor da bi bili po poreklu iz države, v kateri je potekala ta nadaljnja izdelava (regionalna kumulacija).

2. Država porekla končnega izdelka se določi v skladu s členom 73a.

3. Regionalna kumulacija se uporablja v treh različnih regionalnih skupinah držav upravičenk splošne sheme preferencialov:

(a) Združenje držav Jugovzhodne Azije (Asean) (Brunej, Indonezija, Malezija, Filipini, Singapur, Tajska);

(b) Srednjeameriški skupni trg (CACM) (Kostarika, Honduras, Gvatemala, Nikaragva, Salvador);

(c) Andska skupina (Bolivija, Kolumbija, Ekvador, Peru, Venezuela).

4. "Regionalna skupina" lahko glede na konkreten primer pomeni Asean ali CACM ali Andsko skupino.

Člen 73a

1. Kadar se blago s poreklom iz države, članice regionalne skupine, obdela ali predela v drugi državi iste regionalne skupine, se šteje po poreklu iz tiste države regionalne skupine, v kateri je bila opravljena zadnja obdelava ali predelava, pod pogojem, da:

(a) tam dodana vrednost, določena v skladu z odstavkom 3, presega največjo carinsko vrednost uporabljenih izdelkov s poreklom iz katere koli od drugih držav iste regionalne skupine in

(b) tam opravljena obdelava ali predelava presega tisto iz člena 70 in pri tekstilnih izdelkih tudi obdelave iz Priloge 16.

2. Kadar pogoji o poreklu, določeni v 1(a) in (b), niso izpolnjeni, imajo izdelki poreklo tiste države regionalne skupine, ki je prispevala največjo carinsko vrednost uporabljenih izdelkov s poreklom iz drugih držav regionalne skupine.

3. "Dodana vrednost" pomeni ceno franko tovarna, zmanjšano za carinsko vrednost vsakega od vključenih izdelkov s poreklom iz drugih držav regionalne skupine.

4. Izdelki s poreklom iz države regionalne skupine, ki se izvažajo v Skupnost iz druge države iste regionalne skupine, v kateri izdelki niso bili deležni nadaljnje obdelave ali predelave, ohranijo poreklo države, v kateri so svoj

izdelka s poreklom prvotno pridobili.

Člen 73b

1. Člena 73 in 73a se uporabljata samo, če:

(a) so pravila, ki urejajo trgovino v okviru regionalne kumulacije med državami regionalne skupine, enaka tistim, določenim v tem oddelku;

(b) se je vsaka država regionalne skupine zavezala, da bo spoštovala ali skrbela za spoštovanje določb tega oddelka ter Skupnosti in drugim državam regionalne skupine zagotavljala potrebno upravno sodelovanje, da bi tako zagotovila pravilno izdajo potrdil o poreklu blaga obrazec A ter preverjanje teh potrdil in obrazcev APR.

Ta obveza se Komisiji pošlje prek sekretariata regionalne skupine.

Sekretariati so glede na primer naslednji:

- Generalni sekretariat Asean,

- Stalni sekretariat CACM,

- Junta del Acuerdo de Cartagena.

2. Komisija obvesti države članice, kdaj so bili za vsako regionalno skupino izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 1.

3. Člen 78(1)(b) se ne uporablja za izdelke s poreklom iz katere koli države regionalne skupine, ki prečkajo ozemlja katere koli druge države regionalne skupine, ne glede na to, ali so bili tam naprej obdelani ali predelani ali ne.

Člen 74

Dodatki, rezervni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

Člen 75

Garniture v skladu s tretjim splošnim pravilom harmoniziranega sistema štejejo za garniture s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Vendar pa takrat, ko je garnitura sestavljena iz izdelkov, ki imajo poreklo, in takih brez njega, velja, da ima garnitura kot celota poreklo, če vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % cene garniture franko tovarna.

Člen 76

1. Odstopanja od določb tega oddelka se lahko odobrijo v korist najmanj razvitih držav upravičenk splošne sheme preferencialov, kadar je to opravičeno s stanjem razvoja obstoječe industrije ali nastajanjem novih industrijskih panog. Najmanj razvite države upravičenke so navedene v uredbah ES in odločbah ESPJ o uporabi splošnih tarifnih preferencialov. V ta namen zadevna država vloži pri Skupnostih zahtevek za odstopanje skupaj z razlogi za zahtevek v skladu z odstavkom 3.

2. Pri pregledu zahtevka je zlasti treba upoštevati:

(a) primere, pri katerih bi uporaba veljavnih pravil o poreklu blaga lahko občutno vplivala na sposobnost obstoječe industrije v zadevni državi, da še naprej izvaža v Skupnost, in še posebno, če bi to lahko povzročilo prenehanje njene dejavnosti;

(b) posebne primere, za katere se lahko jasno dokaže, da je zaradi uporabe pravil o poreklu blaga ogrožena pomembna naložba v industrijski panogi, in pri katerih bi odstopanje od teh določb spodbudila izvajanje naložbenih programov, kateri bi omogočili postopno izpolnjevanje teh pravil;

(c) gospodarske in socialne vidike, ki bi zlasti lahko vplivali na zaposlovanje v državah upravičenkah in Skupnosti.

3. Zaradi olajšanja pregleda zahtevkov za odstopanje in v njegovo dodatno podporo država, ki je vložila zahtevek, izdela obrazložitev zahtevka, upoštevaje naslednje elemente:

- poimenovanje gotovega izdelka;

- vrsta in količina materialov s poreklom iz tretje države,

- postopki izdelave,

- dodana vrednost,

- število zaposlenih v zadevnem podjetju,

- predvideni obseg izvoza v Skupnost,

- drugi možni viri za oskrbo s surovinami,

- razlogi za zahtevano trajanje zahtevka,

- druge pripombe.

4. Določbe odstavkov 1, 2 in 3 se uporabljajo za vsak zahtevek za podaljšanje.

Pododdelek 2

Dokazilo o poreklu

Člen 77

1. Za izdelke s poreklom v skladu s tem oddelkom pri uvozu v Skupnost veljajo tarifne ugodnosti iz člena 67, pod pogojem, da so bili prepeljani neposredno v skladu s členom 78 ob predložitvi potrdila o poreklu obrazec A, katerega vzorec je v Prilogi 17 in ki so ga izdali carinski organi ali drugi pristojni vladni organi države izvoznice upravičenke, če je ta država:

- Komisiji sporočila podatke iz člena 92 in

- pomaga Skupnosti tako, da carinskim organom držav članic dovoli preverjanje pristnosti dokumenta ali točnosti navedb glede pravega porekla zadevnih izdelkov.

2. Potrdilo o poreklu obrazec A se lahko izda samo, kadar se uporabi kot dokumentarno dokazilo, ki se zahteva za preferencialno tarifno obravnavo iz člena 67.

3. Potrdilo o poreklu obrazec A se izda samo na podlagi pisnega zahtevka izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika.

4. Izvoznik ali njegov zastopnik predloži skupaj z zahtevkom vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da izdelki, ki jih namerava izvoziti, izpolnjujejo pogoje za izdajo potrdila o poreklu obrazec A.

5. Potrdilo izda pristojni vladni organ države upravičenke, če se izdelki, ki se nameravajo izvoziti, lahko štejejo za izdelke s poreklom v skladu s pododdelkom 1. Potrdilo se da izvozniku na razpolago takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.

6. Za preverjanje, ali je bil izpolnjen pogoj iz odstavka 5, ima pristojni vladni organ pravico zahtevati katero koli dodatno dokazilo ali opraviti kakršen koli drug pregled, ki se mu zdi potreben.

7. Pristojni vladni organ države upravičenke mora paziti, da so obrazci potrdila in zahtevka pravilno izpolnjeni.

8. Izpolnitev polja št. 2 potrdila o poreklu obrazec A je neobvezna. Polje št. 12 je treba pravilno izpolniti z navedbo "Evropska skupnost" ali ene od držav članic.

9. Datum izdaje potrdila o poreklu obrazec A mora biti naveden v polju št. 11. Podpis v tem polju, pridržan za pristojne vladne organe, ki izdajo potrdilo, mora biti vnesen ročno.

Člen 78

1. Za neposredni prevoz iz izvozne države upravičenke v Skupnost ali iz Skupnosti v državo upravičenko se šteje:

(a) prevoz izdelkov, katerih prevoz ne poteka čez ozemlja katere koli druge države razen, če se uporabi člen 73, ozemlja druge države iste regionalne skupine;

(b) prevoz blaga, ki predstavlja eno samo nedeljeno pošiljko in se prevaža čez druga ozemlja kakor čez ozemlje izvozne države upravičenke ali Skupnosti, s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem v teh državah, pod pogojem, da je blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršni koli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju;

(c) blago, ki se prevaža prek ozemlja Norveške ali Švice in se potem v celoti ali delno ponovno izvozi v Skupnost ali državo upravičenko, pod pogojem, da je ostalo pod nadzorom carinskih organov države tranzita ali skladiščenja in da ni bilo predmet drugih postopkov kakor raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršnih koli postopkov, namenjenih ohranitvi blaga v dobrem stanju;

(d) izdelki, ki se prevažajo po cevovodih čez ozemlja držav, ki ni ozemlje izvozne države upravičenke.

2. Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 1(b) in (c), je treba predložiti pristojnim carinskim organom:

(a) neposredni konosament, izdan v izvozni državi upravičenki, ki pokriva prevoz čez državo tranzita; ali

(b) potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita:

- z natančnim opisom blaga,

- z navedbo datumov raztovarjanja in ponovnega natovarjanja blaga ali njegovega vkrcanja ali izkrcanja z natančno navedbo uporabljenih ladij ali drugih prevoznih sredstev in

- ki potrjuje pogoje, pod katerimi je bilo blago zadržano v državi tranzita; ali

(c) če teh ni, katere koli dokumente, ki to dokazujejo.

Člen 79

Pogoji za pridobitev statusa porekla blaga iz tega oddelka morajo biti v državi upravičenki ali v Skupnosti izpolnjevani neprestano.

Če se izdelki s poreklom, izvoženi iz države upravičenke ali iz Skupnosti v drugo državo, vrnejo, se morajo šteti za izdelke brez porekla, razen če se pristojnim organom lahko zadovoljivo dokaže:

- da je blago, ki se vrača, isto blago, kakor je bilo izvoženo, in

- da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi, niso bili opravljeni nikakršni postopki razen tistih, ki so potrebni za ohranitev blaga v dobrem stanju.

Člen 80

Ker potrdilo o poreklu obrazec A predstavlja dokumentarno dokazilo za uporabo določb o preferencialni tarifni obravnavi iz člena 67, mora pristojni vladni organ izvozne države izvesti vse potrebne ukrepe za preverjanje porekla izdelkov in pravilnosti drugih navedb v potrdilu.

Člen 81

Izdelki s poreklom v skladu s tem oddelkom so ob uvozu v Skupnost upravičeni do preferencialne tarifne obravnave iz člena 67, če se zanje predloži nadomestno potrdilo o poreklu obrazec A, ki so ga izdali carinski organi Norveške ali Švice na podlagi potrdila o poreklu obrazec A, ki so ga izdali pristojni organi izvozne države upravičenke, če so izpolnjeni pogoji iz člena 78 in če Norveška in Švica pomagata Skupnosti, tako da njenim carinskim organom dovolita preverjanje pristnosti in točnosti izdanih potrdil. Postopek preverjanja iz člena 94 se smiselno uporablja. Omejitev iz člena 94(3) se podaljša na osem mesecev.

Člen 82

1. Potrdilo o poreklu obrazec A je treba v desetih mesecih od datuma, ko ga izda pristojni vladni organ izvozne države upravičenke, predložiti carinskim organom uvozne države članice, kjer se izdelki predložijo.

2. Potrdila o poreklu obrazec A, ki se carinskim organom v Skupnosti predložijo po izteku roka veljavnosti iz odstavka 1, se lahko sprejmejo za preferencialno tarifno obravnavo iz člena 67, če je zamudo povzročila višja sila ali posebne okoliščine.

3. V drugih primerih zapoznele predložitve lahko carinski organi države članice uvoznice sprejmejo ta potrdila tudi, če so jim bili izdelki predloženi pred iztekom roka, predpisanim v odstavku 1.

Člen 83

Potrdilo o poreklu obrazec A se predloži carinskim organom države članice uvoznice v skladu s postopki, predpisanimi v členu 62 zakonika. Navedeni organi lahko zahtevajo prevod potrdila. Lahko zahtevajo tudi, da deklaracijo o sprostitvi v prosti promet spremlja izjava uvoznika, s katero potrjuje, da izdelki izpolnjujejo potrebne pogoje za preferencialno tarifno obravnavo iz člena 67.

Člen 84

1. Izjemoma se lahko potrdilo o poreklu obrazec A izda tudi po dejanskem izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če zaradi nenamernih napak, opustitev ali drugih posebnih okoliščin ni bilo izdano ob njihovem izvozu in pod pogojem, da blago ni bilo izvoženo pred posredovanjem zahtevanih podatkov iz člena 92 Komisiji.

2. Pristojni vladni organ lahko izda potrdilo naknadno samo po opravljenem preverjanju, če se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s tistimi v ustrezni dokumentaciji in če veljavno potrdilo o poreklu obrazec A ob izvozu zadevnih izdelkov še ni bilo izdano.

3. Potrdila o poreklu obrazec A, ki so izdana naknadno, morajo v polju št. 4 vsebovati zaznamek

ali "Issued retrospectively".

Člen 85

1. Če je bilo potrdilo o poreklu obrazec A ukradeno, izgubljeno ali uničeno, izvoznik lahko pristojni vladni organ, ki ga je izdal, zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih ima. Tako izdani dvojnik mora v polju št. 4 vsebovati zaznamek lahko "Duplicata" ali "Duplicate" ter datum izdaje in zaporedno številko izvirnega potrdila.

2. Za izvajanje člena 82 začne dvojnik veljati z datumom izdaje izvirnega potrdila.

Člen 85a

1. Nadomestitev enega ali več potrdil o poreklu blaga obrazec A z enim ali več drugih takšnih potrdil je vselej možna, pod pogojem, da to opravi carinski urad v Skupnosti, pristojen za preverjanje blaga.

2. Nadomestno potrdilo, izdano ob uporabi odstavka 1 ali člena 81, velja za dokončno potrdilo o poreklu za izdelke, ki so v njem opisani. Nadomestno potrdilo se izdela na podlagi pisnega zahtevka ponovnega izvoznika. Datum izdaje in zaporedna številka izvirnega potrdila o poreklu obrazec A se navedeta v polju št. 4.

3. Desno zgornje polje nadomestnega potrdila mora vsebovati ime vmesne države, v kateri je bilo izdano.

Polje št. 4 mora vsebovati besede

ali

in datum izdaje izvirnega potrdila o poreklu ter njegovo zaporedno številko.

V polju št. 1 je treba navesti ime ponovnega izvoznika.

Ime končnega prejemnika se lahko vpiše v polje št. 2.

Vse podrobnosti o ponovno izvoženih izdelkih, navedene na izvirnem potrdilu, morajo biti prenesene v polja št. 3 do 9.

V polju št. 10 se je treba sklicevati na račun ponovnega izvoznika.

Carinski organ, ki je izdal nadomestno potrdilo, potrdi polje št. 11. Odgovornost organa se nanaša samo na izdajo nadomestnega potrdila.

V polju št. 12 morata biti navedeni država porekla in namembna država, ki sta bili navedeni v izvirnem potrdilu. V tem polju se podpiše ponovni izvoznik. Ponovni izvoznik, ki v dobri veri podpiše to polje, ne odgovarja za točnost navedb v izvirnem potrdilu.

4. Carinski urad, ki mora opraviti ta postopek, v izvirno potrdilo vpiše težo, številke in naravo ponovno izvoženih tovorkov in na njem navede zaporedne številke ustreznega nadomestnega potrdila ali nadomestnih potrdil. Zadevni carinski urad mora hraniti izvirno potrdilo najmanj tri leta.

5. Fotokopija izvirnega potrdila se lahko priloži nadomestnemu potrdilu.

Člen 86

1. Ob upoštevanju določb odstavka 4 tega člena se potrdilo o pristnosti, predvideno v členu 1(4) Uredbe Sveta EGS) št. 3833/90 [7], vpiše v polje št. 7 potrdila o poreklu obrazec A, predvidenega v tem oddelku.

2. Potrdila iz odstavka 1 so sestavljena iz opisa blaga, natančno predstavljenega v odstavku 3, žiga pristojnega vladnega organa in lastnoročnega podpisa pooblaščenega uradnika za potrjevanje pristnosti opisa blaga v polju št. 7.

3. Opis blaga v polju št. 7 potrdila o poreklu obrazec A je v skladu z ustreznim izdelkom naslednji:

- ali

,

- ali

- or

,

- or

.

4. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 in brez poseganja v odstavek 3 se žig organa, pristojnega za potrjevanje pristnosti opisa blaga iz odstavka 3, ne odtisne v polje št. 7 potrdila o poreklu obrazec A, če je organ, pooblaščen za izdajanje tega potrdila o poreklu isti kakor vladni organ, pooblaščen za izdajanje potrdila o pristnosti.

Člen 87

1. Izdelki, ki se pošiljajo iz države upravičenke na razstavo v drugo državo in so po razstavi prodani zaradi uvoza v Skupnost, so ob uvozu v Skupnost upravičeni do preferencialne tarifne obravnave iz člena 67 pod pogojem, da izpolnjujejo zahteve tega oddelka, po katerih jih je možno spoznati za izdelke s poreklom iz izvozne države upravičenke, in se pristojnim carinskim organom Skupnosti lahko zadovoljivo dokaže, da:

(a) je izvoznik te izdelke poslal neposredno z ozemlja izvozne države upravičenke v državo, kjer poteka razstava;

(b) je ta izvoznik izdelke prodal ali drugače dal na razpolago osebi v Skupnosti;

(c) so bili ti izdelki poslani v Skupnost v enakem stanju, v kakršnem so bili poslani na razstavo; in

(d) izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni v druge namene kakor za predstavitev na razstavi.

2. Potrdilo o poreklu obrazec A mora biti predloženo carinskim organom Skupnosti na običajen način. V njem morata biti navedena ime in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila o naravi izdelkov in pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.

3. Odstavek 1 se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov in med katerimi izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom.

Člen 87a

Brez poseganja v člen 70 se, kadar je na zahtevo carinskega deklaranta in pod pogoji, ki jih določajo carinski organi, razstavljeni ali nesestavljeni izdelek iz poglavja 84 ali 85 harmoniziranega sistema uvožen po delih, šteje ta izdelek za enega samega in pri uvozu prve delne pošiljke se lahko predloži eno potrdilo o poreklu obrazec A za celoten izdelek.

Člen 87b

1. Brez poseganja v člen 77 se za izdelke, ki se pošiljajo po pošti (predvsem s poštnimi paketi), kot dokazilo o statusu porekla v skladu s tem oddelkom uporablja obrazec APR, katerega vzorec je določen v prilogi 18, pod pogojem, da je glede na ta obrazec zagotovljeno sodelovanje iz člena 77(1).

2. Izdaja obrazca APR mora upoštevati naslednje pogoje:

(a) pošiljke vsebujejo samo izdelke s poreklom in vrednost ne sme presegati 3000 ECU na pošiljko;

(b) obrazec APR izpolni ali podpiše izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik na izvoznikovo odgovornost. Podpis v polju št. 6 obrazca mora biti vnesen ročno;

(c) obrazec APR se izpolni za vsako poštno pošiljko posebej;

(d) potem ko je obrazec izpolnjen in podpisan, ga izvoznik pri paketnih pošiljkah pripne na paketno spremnico. Pri pisemskih pošiljkah izvoznik vloži obrazec v ovojnico;

(e) če je bilo za blago v pošiljki v državi izvoznici že opravljeno preverjanje v zvezi s pojmom "izdelki s poreklom", se lahko izvoznik na to preverjanje sklicuje v polju št. 7 "Opombe" obrazca APR.

Te določbe ne odvezujejo izvoznika od izpolnjevanja drugih formalnosti, predvidenih v carinskih ali poštnih predpisih.

Člen 88

1. Izdelki, ki jih posamezniki kot majhne pakete pošiljajo drugim posameznikom ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, upravičene do preferencialne tarifne obravnave iz člena 67, ne da bi bilo treba predložiti potrdilo o poreklu obrazec A ali izpolniti obrazec APR, če gre za uvoz nekomercialne narave in je bila dana izjava, da izpolnjujejo zahtevane pogoje za izvajanje tega člena in ni dvoma o resničnosti take izjave.

2. Občasni uvoz, pri katerem gre le za izdelke za osebno uporabo prejemnikov, potnikov ali njihovih družin, se ne šteje za uvoz v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov razvidno, da se ne uvažajo v trgovinske namene.

Poleg tega skupna vrednost teh izdelkov ne sme presegati 215 ECU pri majhnih paketih ali 600 ECU pri izdelkih, ki so del osebne prtljage potnikov.

Člen 89

1. porekla izdelkov iz Skupnosti v skladu s členom 67(2) se dokazuje s potrdilom o gibanju blaga EUR.1, katerega vzorec je določen v Prilogi 21.

2. Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik vpiše "GSP beneficiary countries" in "EC" ali

in "CE" v polje št. 2 potrdila o gibanju blaga EUR.1.

3. Določbe tega oddelka v zvezi z izdajo, uporabo in naknadnim preverjanjem potrdil o poreklu obrazec A se smiselno uporabljajo tudi za potrdila o gibanju blaga EUR.1.

Člen 90

1. Pri uporabi člena 67(2) in (3) pristojni organi države upravičenke, zaprošeni za izdajo potrdila o poreklu obrazec A za izdelke, pri izdelavi katerih so bili uporabljeni materiali s poreklom iz Skupnosti, upoštevajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1.

2. Polje št. 4 potrdil o poreklu obrazec A, izdanih v primerih iz odstavka 1, mora vsebovati zaznamek "Cumul CE" ali "EC cumulation".

Člen 91

Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na potrdilu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskim uradom zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, to še ne pomeni neveljavnosti tega potrdila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.

Očitne oblikovne napake, kakršne so npr. tipkarske, na potrdilu o poreklu obrazec A ali na potrdilu o gibanju blaga EUR.1 ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.

Pododdelek 3

Metode upravnega sodelovanja

Člen 92

1. Države upravičenke sporočijo Komisiji imena in naslove vladnih organov, ki so na njihovem ozemlju in so pooblaščeni za izdajanje potrdil o poreklu obrazec A, skupaj z vzorci žigov, ki jih ti organi uporabljajo. Komisija sporoči te podatke carinskim organom držav članic.

2. Države upravičenke sporočijo Komisiji tudi imena in naslove vladnih organov, pooblaščenih za izdajo potrdil o pristnosti iz člena 86, skupaj z vzorci žigov, ki jih uporabljajo. Komisija sporoči te podatke carinskim organom držav članic.

3. Komisija v Uradnem listu Evropskih skupnosti (serija C) objavi datum, ko so nove države upravičenke iz člena 97 izpolnile obveznosti, predpisane v odstavkih 1 in 2.

4. Komisija državam upravičenkam pošlje vzorce žigov, ki jih carinski organi držav članic uporabljajo za izdajo potrdil o gibanju blaga EUR.1.

Člen 93

Za izvajanje določb glede preferencialne tarifne obravnave iz člena 67 mora vsaka država upravičenka spoštovati ali zagotoviti spoštovanje pravil glede porekla blaga, izpolnjevanja in izdajanja potrdil o poreklu obrazec A, pogojev za uporabo obrazcev APR in pravil upravnega sodelovanja.

Člen 94

1. Potrdila o poreklu obrazec A in obrazci APR se naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi v Skupnosti upravičeno dvomijo o pristnosti dokumenta ali točnosti navedb v zvezi s pravim poreklom zadevnih izdelkov.

2. Za namene odstavka 1 carinski organi v Skupnosti vrnejo kopijo potrdila o poreklu obrazec A ali obrazca APR pristojnemu vladnemu organu v izvozni državi upravičenki in po potrebi navedejo formalne ali vsebinske razloge, ki opravičujejo preiskavo. Če je bil predložen račun, je treba ta račun ali njegovo kopijo priložiti kopiji potrdila o poreklu obrazec A ali obrazca APR in tudi vse druge ustrezne listine. Carinski organi sporočijo vse informacije, ki so jih pridobili in na podlagi katerih se domneva nepravilnost navedb v tem potrdilu ali obrazcu.

Če se navedeni organi odločijo, da bodo začasno prenehali izvajati preferencialno tarifno obravnavo iz člena 67, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo ti organi odobriti sprostitev izdelkov uvozniku, pogojeno s previdnostnimi ukrepi, ki se jim zdijo potrebni.

3. Če je zahteva za naknadno preverjanje izdelana v skladu z odstavkom 1, se to preverjanje opravi in njegovi izidi sporočijo carinskim organom Skupnosti najpozneje v šestih mesecih. Izidi morajo biti taki, da je mogoče ugotoviti, ali se sporno potrdilo o poreklu obrazec A ali obrazec APR nanaša na izdelke, ki so bili dejansko izvoženi, in ali so ti izdelki lahko dejansko upravičeni do preferencialne tarifne obravnave iz člena 67.

4. Pri potrdilih o poreklu obrazec A, izdanih v skladu s členom 90, mora odgovor vsebovati kopijo (kopije) potrdil(-a) o gibanju blaga EUR.1, ki so bila upoštevana.

5. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v šestih mesecih skladno z odstavkom 3 ali če odgovor ne vsebuje zadostne informacije za določitev verodostojnosti zadevnega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, se pristojnim organom pošlje drugo obvestilo. Če po drugem obvestilu organi, ki so zahtevali preverjanje, ne prejmejo izidov preverjanja v štirih mesecih ali če ti izidi ne zagotavljajo verodostojnosti zadevnega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, lahko ti organi razen v primerih višje sile ali posebnih okoliščinah zavrnejo upravičenost do preferencialne tarifne obravnave.

Določbe prvega pododstavka se uporabljajo med državami iste regionalne skupine zaradi naknadnih preverjanj izdanih potrdil o poreklu obrazec A ali obrazcev APR, sestavljenih v skladu s tem oddelkom.

6. Če postopek preverjanja ali kateri koli drug razpoložljiv podatek kaže, da se določbe tega oddelka kršijo, izvozna država upravičenka na lastno pobudo ali na zahtevo Skupnosti opravi potrebne poizvedbe ali zagotovi izvedbo takih poizvedb zaradi ugotovitve in preprečitve takih kršitev.

7. Za nadaljnje preverjanje potrdil o poreklu obrazec A pristojni vladni organ izvozne države upravičenke najmanj tri leta hrani kopije potrdil, pa tudi katere koli izvozne listine, ki se nanja nanašajo.

Člen 95

Člen 78(1)(c) in člen 81 se lahko uporabljata samo, če Norveška in Švica v okviru preferencialne tarifne obravnave, ki jo odobrita za nekatere izdelke s poreklom iz držav v razvoju, uporabljata podobne določbe, kakršne so te v Skupnosti.

Komisija carinske organe držav članic obvesti, ko ustrezna država ali državi sprejmeta take določbe, in jih obvesti o datumu, ko začnejo veljati določbe člena 78(1)(c) in člena 81 ter podobne določbe, ki jih je sprejela ustrezna država ali državi.

Pododdelek 4

Ceuta in Melilla

Člen 96

1. Izraz "Skupnost", ki se uporablja v tem oddelku, ne zajema Ceute in Melille. Izraz "izdelki s poreklom iz Skupnosti" ne zajema izdelkov s poreklom iz Ceute in Melille.

2. Ta oddelek se smiselno uporablja pri ugotavljanju, ali imajo izdelki poreklo izvozne države upravičenke in lahko izkoristijo ugodnosti splošne sheme preferencialov ob uvozu v Ceuto in Melillo oziroma ali imajo izdelki poreklo iz Ceute in Melille.

3. Ceuta in Melilla se štejeta za enotno ozemlje.

4. Določbe tega oddelka v zvezi z izdajo, uporabo in naknadnim preverjanjem potrdil o gibanju EUR.1 se smiselno uporabljajo za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille.

5. Španski carinski organi so odgovorni za uporabo tega oddelka v Ceuti in Melilli.

Pododdelek 5

Končna določba

Člen 97

Če je država ali ozemlje upravičeno ali ponovno upravičeno do SSP v zvezi z izdelki, navedenimi v ustreznih predpisih ES ali odločbah ESPJ, lahko blago s poreklom iz te države ali ozemlja izkoristi ugodnosti SSP pod pogojem, da je bilo izvoženo iz države upravičenke ali njenega ozemlja na datum, naveden v členu 92(3), ali po njem."

2. Člen 100 se spremeni:

(a) drugi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

"Uporabljata se člen 66 in Priloga 14.";

(b) v odstavku 2 se črtata točki (a) in (b);

(c) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

"3. Za namene člena 98(1)(a)(ii) in (b)(ii) se postopki, navedeni v členu 70, štejejo za nezadostno obdelavo ali predelavo, da bi izdelek pridobil

izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz člena 69(1) ali ne."

3. Člen 102 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 102

Za ta oddelek se uporabljajo določbe členov 74 in 75."

4. Člen 113 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 113

Brez poseganja v člen 100(3) se tam, kjer se na zahtevo deklaranta in pod pogoji, ki jih določijo carinski organi, nesestavljeni ali razstavljeni izdelek iz poglavja 84 ali 85 harmoniziranega sistema uvaža po delih, šteje ta izdelek za enega samega in se lahko pri uvozu prve pošiljke predloži eno potrdilo o gibanju blaga EUR.1 za celoten izdelek."

5. Drugi pododstavek člena 119(4) se nadomesti z naslednjim:

"Določbe prvega pododstavka člena 94(5) se uporabljajo za ta odstavek."

6. Člen 121 se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

"1. Šteje se, da so postavke, navedene v členu 68(1), v celoti pridobljene ali v republiki upravičenki ali v Skupnosti.";

(b) uvodne besede odstavka 2 se nadomestijo z naslednjim:

"Izraz "njena plovila". v členu 68(1)(f) se uporablja samo za plovila:".

7. Člen 122 se spremeni:

- drugi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

"Uporabljajo se določbe člena 66 in Priloge 14."

- v odstavku 2 se črtata točki (b) in (c);

- odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

"3. Za namene odstavkov 1 in 2 se postopki, navedeni v členu 70, štejejo za nezadostno obdelavo ali predelavo, da bi izdelek pridobil

izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz člena 69(1) ali ne."

8. Člen 124 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 124

Za ta oddelek se uporabljajo določbe členov 74 in 75."

9. Vstavi se naslednji člen 181a:

"Člen 181a

1. Carinskim organom ni treba določati carinske vrednosti uvoznega blaga na osnovi metode transakcijske vrednosti, če v skladu s postopkom iz odstavka 2 niso prepričani, na podlagi upravičenega dvoma, da prijavljena vrednost predstavlja celoten znesek, plačan ali ki se plača, kakor je navedeno v členu 29 zakonika.

2. Kadar so carinski organi v dvomih, kakor je opisano v odstavku 1, lahko zaprosijo za dodatne informacije v skladu s členom 178(4). Če se ti dvomi nadaljujejo, morajo carinski organi pred končno odločitvijo obvestiti zadevno osebo, pisno, če se zahteva, o razlogih za te dvome in ji primerno omogočiti, da odgovori. Končna odločitev in razlogi zanjo se zadevni osebi sporočijo v pisni obliki."

10. V točki (e) člena 313(2) se med tretjo in četrto alineo vstavi naslednja alinea:

- "na krovu plovila, ki prihaja iz tretje države in na katero je bilo blago pretovorjeno z drugega plovila, ki prihaja iz pristanišča Skupnosti,".

11. Člen 314 se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

"1. v primerih, navedenih v členu 313(2)(a), (b), (c) in (e), se skupnostni status za blago določa z:

- enim od dokumentov, predvidenih v členih 315 do 318, ali

- podrobnimi postopki, predvidenimi v členih 319 do 323, ali

- spremno listino, kakor je predvideno v Uredbi (EGS) 2719/92.";

(b) odstavku 2(d) se doda naslednja alinea:

- "blago, ki se po pretovarjanju v tretji državi prevaža s prevoznim sredstvom, drugačnim od tega, na katero je bilo prvotno naloženo. V teh primerih novo prevozno listino spremlja dvojnik prvotne prevozne listine, izdane za prevoz blaga iz odhodne države članice do namembne države članice. Carinski organi v namembnem uradu v okviru upravnega sodelovanja med državami članicami opravijo naknadne preglede, da bi preverili podrobnosti, prikazane na kopiji izvirne listine."

12. V členu 360 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

"Kjer za zunanje skupnostne tranzitne operacije za blago, ki je bilo ali mora biti predmet posebnih informacij, predvsem z uporabo določb Uredbe Sveta (EGS) št. 1468/81 [8], obstaja izjemno tveganje prevare, carinske uprave držav članic sporazumno s Komisijo sprejmejo posebne ukrepe za začasno prepoved uporabe skupnega zavarovanja."

13. Člen 361 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 361

Brez poseganja v določbe člena 360 se višina skupnega zavarovanja določi na naslednji način:

1. Znesek zavarovanja se določi vsaj na višini 30 % carin in drugih dajatev, ki se plačujejo v skladu s postopki, predpisanimi v točki 4.

2. Skupno zavarovanje se določi na višini, enaki celotnemu znesku carin in drugih dajatev, ki se plačujejo, po določbah iz točke 4, kadar je namenjeno kritju zunanjih skupnostnih tranzitnih postopkov v zvezi z blagom:

- za katero da Komisija posebne informacije v zvezi s tranzitnimi postopki, za katere je tveganje prevare povečano, še zlasti v skladu z določbami Uredbe (EGS) št. 1468/81,

- za katero Komisija da državam članicam posebno sporočilo, potem ko je Odbor opravil preiskavo v skladu s členom 248 zakonika.

Vendar pa carinski organi lahko določijo znesek zavarovanja v višini 50 % carine in drugih dajatev, ki jih lahko plačajo osebe:

- s sedežem v državi članici, v kateri se zavarovanje pridobi,

- ki so redni uporabniki skupnostnega tranzitnega sistema,

- katerih finančne razmere so take, da lahko izpolnjujejo svoje obveznosti, in

- ki huje ne kršijo carinskih ali davčnih predpisov.

Če se uporablja drugi pododstavek, urad zavarovanja v polje 7 potrdila o zavarovanju, predvidenega v členu 362(3), vpiše eno naslednjih navedb:

- ,

- ,

- ,

- ,

- ,

- ,

- ,

- ,

- .

3. Kjer deklaracija skupnostnega tranzita vključuje tudi drugo blago poleg tistega, zajetega s točko 2, se določbe, ki se nanašajo na znesek skupnega zavarovanja, uporabijo, kakor da bi bili dve kategoriji blaga zajeti z ločenima deklaracijama.

Vendar ni treba upoštevati prisotnosti blaga iz katere koli od obeh kategorij, če je njegova količina ali vrednost razmeroma nepomembna.

4. Za uporabo tega člena urad zavarovanja za obdobje enega tedna izdela ovrednotenje:

- izvedenih pošiljk,

- carin in drugih dajatev ob upoštevanju najvišje ravni uporabljene obdavčitve v eni od ustreznih držav.

Ocena se izdela na podlagi udeleženčeve poslovne in knjigovodske dokumentacije za prevoze blaga v prejšnjem letu, dobljeni znesek pa se deli z 52.

V primeru novih subjektov urad zavarovanja v sodelovanju z udeležencem oceni količino, vrednost in davke, ki se uporabljajo za blago, prevoženo v danem obdobju, na podlagi že razpoložljivih podatkov. Urad zavarovanja z ekstrapolacijo določi verjetno vrednost davkov na blago, ki se prevozi v obdobju enega tedna.

Urad zavarovanja opravi letni pregled zneska skupnega zavarovanja, še zlasti na podlagi informacij uradov odhoda, in če to ustreza, prilagodi znesek.

5. Komisija po potrebi, vendar vsaj enkrat na leto objavi seznam blaga, za katero veljajo določbe odstavka 2, v Uradnem listu Evropskih skupnosti, serija C.

Občasno, vendar vsaj enkrat na leto Komisija po preučitvi, ki jo opravi odbor v skladu s členom 248 zakonika, odloči, ali je treba nadaljevati ukrepe, sprejete po odstavku 2."

14. Člen 368 se spremeni:

(a) Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

"2. Kjer se zaradi okoliščin, značilnih za prevoz, tveganje poveča in zato zavarovanje v višini 7000 ECU brez dvoma ne zadošča, urad odhoda zahteva zavarovanje v višjem znesku v mnogokratnikih 7000 ECU, da bi zavaroval carine in druge dajatve, ki se nanašajo na skupno količino blaga za odpremo.

Še zlasti velja, da je prevoz povezan z večjim tveganjem, ko gre za blago, za katero v zvezi z uporabo skupnega zavarovanja veljajo določbe člena 360 ali točke 2 člena 361."

(b) Prvi pododstavek odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:

"Poleg tega prevoz blaga, navedenega v Prilogi 52, povzroči povečanje v znesku pavšalnega zavarovanja, kadar količina prevoženega blaga presega količino, ki ustreza pavšalnemu znesku 7000 ECU."

15. Členu 510 se doda naslednji odstavek 3:

"3. Brez poseganja v odstopanja, predvidena v Prilogi 69a, prodaja na drobno v prostorih, skladiščnih prostorih in na neki drugi določeni lokaciji carinskega skladišča ni dovoljena. Ta prepoved se uporablja tudi za blago, ki je v postopku carinskega skladiščenja v skladišču vrste E."

16. Člen 522 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 522

1. Običajna ravnanja, navedena v členu 109(4) zakonika, so tista, ki so opredeljena v Prilogi 69.

2. Na zahtevo deklaranta se lahko v primerih, pri katerih se uporablja člen 112(2) zakonika, izda informativni list INF 8, kadar se blago, ki je v postopku carinskega skladiščenja in na katerem se izvajajo običajna ravnanja, prijavi za neko drugo carinsko dovoljeno rabo ali uporabo.

Informativni list INF 8 se izdela v izvirniku, kopija pa na obrazcu, ki se sklada z modelom in določbami iz Priloge 70.

Informativni list INF 8 služi za določitev elementov obdavčitve, ki bi jih bilo treba upoštevati.

V ta namen nadzorni urad zagotovi informacije, navedene v poljih 11, 12 in 13, potrdi polje 15 ter vrne izvirnik informativnega lista INF 8 deklarantu."

17. Člen 523(2) se nadomesti z naslednjim:

"2. Prošnje za dovoljenje za opravljanje običajnih ravnanj morajo zagotavljati vse podrobnosti, potrebne za uporabo določb, ki urejajo postopke carinskega skladiščenja.

Če je prošnja odobrena, nadzorni urad odobri dovoljenje s potrditvijo prošnje v ta namen in z njenim žigosanjem. V tem primeru se smiselno uporablja člen 502."

18. Člen 526(4) se nadomesti z naslednjim:

"4. Kadar se na blagu, ki ga je treba prenesti, opravijo običajna ravnanja in se uporablja člen 112(2) zakonika, listina iz odstavka 1 vključuje vrsto, carinsko vrednost in količino prenesenega blaga, ki bi se upoštevale ob nastanku carinskega dolga, če na ustreznem blagu ne bi bilo opravljeno navedeno ravnanje."

19. Člen 676 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 676

1. Za namene točke (a) člena 674(4) "pooblaščena ustanova" pri pedagoškem gradivu pomeni javno ali zasebno ustanovo za učenje ali poklicno usposabljanje, ki v bistvu ni dobičkonosna in so jo imenovani organi države članice, ki je izdala dovoljenje, potrdili za prejemnika pedagoškega gradiva po postopku začasnega uvoza.

2. Za namene točke (a) člena 674 (4) "pooblaščena ustanova" pri znanstveni opremi pomeni javno ali zasebno učno ustanovo, ki v bistvu ni dobičkonosna in so jo imenovani organi države članice, ki je izdala dovoljenje, potrdili za prejemnika znanstvene opreme po postopku začasnega uvoza."

20. Člen 683 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 683

Postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev se odobri za:

(a) pozitive kinematografskih filmov, tiskane in razvite ter druge posnete medije, nosilce slike, namenjene ogledu pred poslovno uporabo;

(b) filme, magnetne trakove in žice ter druge nosilce zvoka ali slike, ki so namenjeni za zagotovitev zvočnega traku, novega ozvočenja ali kopiranja;

(c) filme, ki prikazujejo vrsto ali delovanje tujih proizvodov ali opreme, pod pogojem, da niso namenjeni javnemu prikazovanju za denar;

(d) nosilce podatkov, ki se brezplačno pošiljajo za uporabo pri samodejni obdelavi podatkov;

(e) predmete (vključno z vozili), ki so po svoji naravi neprimerni za kakršne koli namene razen za oglaševanje določenih predmetov ali reklamo v posebne namene."

21. Člen 694(1) se nadomesti z naslednjim;

"1. Pri izdaji dovoljenja pristojni carinski organi določijo rok, v katerem je treba za uvozno blago opraviti carinsko odobreno rabo ali uporabo ob upoštevanju rokov, predvidenih v členu 140(2) zakonika ter členih 674, 679, 681, 682 in 684, in potreben čas za dosego namena začasnega uvoza."

22. Člen 698(2) se nadomesti z naslednjim:

"2. Kadar gre za visok znesek uvoznih dajatev in drugih dajatev, se v zvezi z osebnim premoženjem in blagom, ki se uvaža v športne namene, opusti odstavek 1."

23. Člen 709(2) se nadomesti z naslednjim:

"2. Odstavek 1 se ne uporablja za sprostitev v prosti promet blaga, ki je bilo vneseno po postopku začasnega uvoza po členu 673, 678, 682 ali 684a v prosti promet ali kjer kompenzacijske obresti na deklaracijo za prosti promet, izračunane v skladu z odstavkom 3, znesejo 20 ECU ali manj."

24. Člen 710a se nadomesti z naslednjim:

"Člen 710a

V primeru sprostitve blaga v prosti promet v državi članici, v kateri blago ni bilo dano v postopek, država članica sprostitve v prosti promet pobere uvozne dajatve ob upoštevanju dajatev, navedenih v informativnem listu INF 6 in predvidenih v členu 715(3), v skladu z ustreznimi navedbami."

25. Vstavi se naslednji člen 711a:

"Člen 711a

Kjer se uporabi člen 90 zakonika, pristojni organi, ki odobrijo tak prenos, to dovoljenje skladno zabeležijo.

Tak prenos zaključi postopek v zvezi s predhodnim imetnikom."

26. Člen 793 se spremeni:

(a) prvi pododstavek odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:

"Carinski urad izstopa se prepriča, da predloženo blago ustreza prijavljenemu, in nadzoruje njegov fizični odhod. Kadar deklarant v polje 44 vpiše "RET-EXP"; ali drugače navede svojo željo, da mu vrnejo izvod št. 3, ta urad potrdi fizični odhod blaga z zaznamkom na zadnji strani izvoda št. 3 in izvod vrne osebi, ki ga je predložila, ali če to ni mogoče, posredniku, imenovanemu v polju 50, ki ima sedež v okrožju urada izstopa, da izvod vrne deklarantu. Opomba je v obliki žiga, ki prikazuje ime urada in datum.";

(b) vstavi se naslednji odstavek 6a:

"6a. Kjer se blago po režimu odloga plačila trošarine pošilja v tretjo državo po spremni listini, predvideni z Uredbo (EGS) št. 2719/92, carinski urad izvoza v skladu z odstavkom 3 potrdi izvod št. 3 enotne upravne listine in ga vrne deklarantu, potem ko je bila z rdečim vpisana beseda "Izvoz" in na vse izvode spremljajoče listine odtisnjen žig, naveden v odstavku 3.

Na izvodu št. 3 enotne upravne listine je treba vnesti sklic na spremljajočo listino in obratno.

Carinski urad izstopa nadzoruje fizični izstop blaga in v skladu s členom 19(4) Direktive Sveta 92/12/EGS [9] pošlje nazaj izvod spremne listine.

Kjer se uporablja odstavek 4, se pripomba vpiše na spremni trošarinski dokument."

27. Člen 817 se spremeni:

(a) v odstavku 3 se točka (f) nadomesti z naslednjim:

"(f) kadar se z vnosom blaga v prosto cono ali prosto skladišče zaključi postopek aktivnega oplemenitenja, začasnega uvoza ali zunanji tranzitni postopek Skupnosti, ki sam zaključi enega teh postopkov, navedbe iz:

- člena 610(1) in člena 644(1),

- člena 711;"

(b) v odstavku 3 se točka (g) črta.

28. Člen 818 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 818

1. Običajna ravnanja, navedena v točki (b) prvega odstavka člena 173 zakonika, so tista, ki so opredeljena v Prilogi 69.

2. Na zahtevo deklaranta je mogoče v primerih, pri katerih se uporablja člen 178(2) zakonika, izdati informativni list INF 8, kjer se blago, dano v prosto cono ali prosto skladišče, na katerem se je opravilo običajno ravnanje, prijavi za carinsko odobreno obdelavo ali uporabo.

Informativni list INF 8 se izdela v izvirniku in kopiji na obrazcu v skladu z modelom in določbami iz Priloge 70.

Informativni list INF 8 lahko služi za določitev davčnih elementov, ki bi jih bilo treba upoštevati.

V ta namen nadzorni urad zagotovi informacije, navedene v poljih 11, 12 in 13, vnese zaznamek v polje 15 in vrne izvirnik informativnega lista INF 8 deklarantu."

29. V členu 900(1) se doda naslednja točka (o):

"(o) če je carinski dolg nastal drugače kakor po členu 201 zakonika in zadevna oseba lahko predloži potrdilo o poreklu, potrdilo o gibanju, listino za notranji skupnostni tranzit ali drugo ustrezno listino, ki izkazuje, da bi bilo uvoženo blago, če bi se vneslo za prosti promet, upravičeno do skupnostne obravnave ali preferencialne tarifne obravnave, pod pogojem, da bi bili izpolnjeni drugi pogoji iz člena 890."

30. Tretji odstavek člena 915 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 791(2) se preneha uporabljati s 1. januarjem 1996."

31. Priloga 14 se nadomesti s Prilogo 1 k tej uredbi.

32. Priloga 15 se spremeni:

(a) opomba (1) na straneh 273 in 274 se nadomesti z naslednjim:

"1 Glej uvodno opombo 7 v Prilogi 14.";

(b) opomba (3) na strani 276 se nadomesti z naslednjim:

"3 Glej uvodno opombo 7 v Prilogi 14.";

(c) "na strani 286 se v zvezi z izdelki pod tarifno št. 6217 vstavi naslednja določba:

(1) | (2) | (3) |

ex 6217 | Medvloge za ovratnike in manšete, urezane | Izdelava, pri kateri: se vsi uporabljeni materiali uvrščajo pod drugo tarifno številko kakor izdelekinvrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna" |

33. Priloga 19 se spremeni:

(a) opomba (1) na straneh 331 do 337 se nadomesti z naslednjo:

"1 Za posebne pogoje, ki se nanašajo na izdelke, narejene iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5 v Prilogi 14.";

(b) opomba (2) na strani 336 se nadomesti z naslednjo:

"2 Glej uvodno opombo 6 v Prilogi 14.";

(c) opomba (3) na strani 337 se nadomesti z naslednjo:

"3 Glej uvodno opombo 6 v Prilogi 14."

34. Priloga 20 se spremeni:

(a) opomba (1) na straneh 363, 364 in 367 se nadomesti z naslednjo:

"1 Glej uvodno opombo 7 v Prilogi 14.";

(b) opomba (1) na straneh 372 do 376 in na strani 378 ter opomba (2) na strani 377 se nadomestita z naslednjo:

"Za posebne pogoje, ki se nanašajo na izdelke, narejene iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5 v Prilogi 14.";

(c) opomba (1) na straneh 377 in 379 se nadomesti z naslednjo:

"1 Glej uvodno opombo 6 v Prilogi 14.";

(d) zadnji del opombe (2) na strani 378 se nadomesti z naslednjim:

"glej uvodno opombo 6 v Prilogi 14.";

(e) opomba (3) na strani 378 se nadomesti z naslednjo:

"3 Glej uvodno opombo 6 v Prilogi 14."

35. Priloge 31, 32, 33, 34 in 38 se s tem nadomestijo v skladu s Prilogo 2 k tej uredbi.

36. Priloga 37 se spremeni:

(a) v prvo alineo točke 1 naslova I oddelka B se vstavi številka "50".

(b) točki 50 naslova II oddelka A se doda naslednji odstavek:

"Za izvozne operacije lahko deklarant ali njegov zastopnik vpiše ime in naslov osebe s sedežem v okrožju izstopnega urada, ki ji je lahko izročen izvod 3 deklaracije, ki jo je navedeni urad potrdil."

37. Priloga 53 se črta.

38. Priloga 69 se nadomesti s Prilogo 3 k tej uredbi.

39. Vstavi se Priloga 69a, ki je predstavljena v Prilogi 4 k tej uredbi.

40. Priloga 96 se nadomesti s Prilogo 5 k tej uredbi.

41. V Prilogi 108 se besedilo za

"ZDRUŽENO KRALJESTVO"

nadomesti z naslednjim:

"Prosta cona letališča Birmingham

Prosta cona Humberside (Hull)

Prosta cona Liverpool

Prosta cona letališča Prestwick (Škotska)

Prosta cona letališča Ronaldsway (otok Man)

Prosta cona Southampton

Prosta cona pristanišča Tilbury"

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Točka 9 člena 1 se uporablja od 1. januarja 1995.

Obstoječa dovoljenja, izdana pod pogoji, nezdružljivimi s točko 15 člena 1, lahko ostanejo v veljavi za obdobje, ki ne presega dveh let po začetku veljavnosti te uredbe.

Točka 29 člena 1 se uporablja od 1. januarja 1994.

Točka 35 člena 1 se uporablja od 1. januarja 1996. Novi model obrazca se lahko uporablja takoj, ko začne veljati ta uredba. Obrazci, ki so se uporabljali pred tem datumom, se lahko še naprej uporabljajo, dokler niso porabljene zaloge, vendar ne po 31. decembru 1996.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. decembra 1994

Za Komisijo

Christiane Scrivener

Članica Komisije

[1] UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

[2] UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

[3] UL L 235, 9.9.1994, str. 6.

[4] UL L 276, 19.9.1992, str. 1.

[5] UL L 198, 7.8.1993, str. 5.

[6] UL L 180, 23.7.1993, str. 9.

[7] UL L 370, 31.12.1990, str. 86.

[8] UL L 144, 2.6.1981, str. 1.

[9] UL L 76, 26.3.1992, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA 1

PRILOGA 14

UVODNE OPOMBE, KI SE UPORABLJAJO ZA TRI PREFERENCIALNE REŽIME

UVOD

Razen če ni opredeljeno drugače, te opombe veljajo za tri preferencialne režime.

Te opombe se uporabljajo, kjer to ustreza, za vse izdelke, narejene z uporabo materialov brez porekla, četudi zanje ne veljajo posebni pogoji s seznamov v prilogah 15, 19 in 20 ter zanje preprosto velja pravilo spremembe tarifne številke, določeno v členu 69(1), 100(1) in 122(1).

Opomba 1

1.1 Seznami v prilogah 15, 19 in 20 vsebujejo nekatere izdelke, ki niso upravičeni do ukrepov preferencialne tarifne obravnave, temveč se lahko uporabijo pri izdelavi izdelkov, ki so upravičeni.

1.2 Prva dva stolpca v seznamu opisujeta pridobljeni izdelek. Prvi stolpec je tarifna številka ali številka poglavja, ki se uporablja v harmoniziranem sistemu, drugi stolpec pa vsebuje poimenovanje blaga, ki se v tem sistemu uporablja za to tarifno številko ali poglavje. Za vsak vpis v prvih dveh stolpcih je določeno pravilo v stolpcu 3. Kjer je, v nekaterih primerih, pred vpisom v prvem stolpcu naveden "ex", se pravilo v stolpcu 3 uporablja samo za del tarifne številke ali poglavja, opisanega v stolpcu 2.

1.3 Če je v stolpcu 1 združenih več tarifnih številk ali pa je navedena številka poglavja in je zato poimenovanje izdelkov v stolpcu 2 splošno, se zraven navedeno pravilo v stolpcu 3 uporablja za vse izdelke, ki se po harmoniziranem sistemu uvrščajo v tarifne številke tega poglavja ali v katere koli tarifne številke, združene v stolpcu 1.

1.4 Če seznam vsebuje različna pravila, ki se uporabljajo za različne izdelke v okviru ene tarifne številke, je v vsakem novem odstavku opis tega dela tarifne številke, za katerega se uporabljajo zraven navedena pravila v stolpcu 3.

Opomba 2

2.1 V primeru tarifne številke, ki ni v seznamu, ali katerega koli dela tarifne številke, ki ni v seznamu, velja pravilo "spremembe tarifne številke", določeno v členih 69(1), 100(1) in 122(1). Če za neki vpis v seznam velja pogoj "sprememba tarifne številke", potem je vsebovan v pravilu v stolpcu 3.

2.2 Obdelava ali predelava, ki jo zahteva pravilo v stolpcu 3, mora biti opravljena samo v zvezi z uporabljenimi materiali brez porekla. Omejitve iz pravila v stolpcu 3 podobno veljajo samo za uporabljene materiale brez porekla.

2.3 Kadar koli pravilo navaja, da je mogoče uporabiti "materiale v katero koli tarifno številko", se lahko uporabijo tudi materiali iz iste tarifne številke, v kakršno je izdelek, pri čemer je treba upoštevati katere koli posebne omejitve, ki jih pravilo tudi lahko vsebuje. Vendar izraz "izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne št.…" pomeni, da je mogoče uporabiti samo materiale, uvrščene v isto tarifno številko kakor izdelek, ki ima drugačno poimenovanje od izdelka v stolpcu 2 seznama.

2.4 Če se izdelek, narejen iz materialov brez porekla, ki je pridobil status s poreklom med izdelavo zaradi pravila spremembe tarifne številke ali njegovega pravila v seznamu, uporablja kot material v procesu izdelave drugega izdelka, potem pravilo, ki se uporablja za izdelek, v katerega je vključen, zanj ne velja.

Na primer:

Motor iz tarifne št. 8407, za katerega pravilo določa, da vrednost materialov brez porekla, ki se lahko vgradijo, ne sme presegati 40 % cene franko tovarna, je izdelan iz "drugih legiranih jekel, grobo oblikovanih s kovanjem" iz tarifne št. 7224.

Če je bilo to kovanje opravljeno v ustrezni državi iz ingota brez porekla, potem je kovanje že pridobilo poreklo na podlagi pravila za tarifno št. ex 7224 v seznamu. Zato se pri izračunu vrednosti motorja šteje, da ima poreklo ne glede na to, ali je bil izdelan v isti tovarni ali v neki drugi. Zato se vrednost ingota brez porekla ne upošteva, ko se sešteva vrednost uporabljenih materialov brez porekla.

2.5 Četudi je izpolnjeno pravilo spremembe tarifne številke ali druga pravila v seznamu, izdelek ne pridobi statusa s poreklom, če je vsa opravljena predelava nezadostna v smislu členov 70, 100(3) in 122(3).

2.6 Enota kvalifikacije za uporabo pravil o poreklu je določeni izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga pri uporabi nomenklature harmoniziranega sistema. Pri garniturah izdelkov, ki so uvrščeni po splošnem pravilu 3 za razlaganje harmoniziranega sistema, se enota kvalifikacije določi v zvezi z vsako postavko v garnituri; ta določba enako velja za garniture iz tarifnih številk 6308, 8206 in 9605.

Iz tega sledi:

- kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov ali je sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih harmoniziranega sistema v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije,

- kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi pravil o poreklu vsak izdelek obravnavati posebej,

- če je v skladu s splošnim pravilom 5 harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

Opomba 3

3.1 Pravilo v seznamu pomeni najmanjši del obdelave ali predelave in več obdelave ali predelave prav tako dodeli

porekla; nasprotno pa manj obdelave ali predelave ne more dodeliti statusa porekla. Če torej pravilo določa, da je mogoče na neki stopnji izdelave uporabiti material brez porekla, je uporaba tega materiala na zgodnejši stopnji obdelave dovoljena, uporaba tega materiala na poznejši stopnji pa ni.

3.2 Kadar pravilo na seznamu določa, da se izdelek lahko izdela iz več kakor enega materiala, to pomeni, da se lahko uporabi kateri koli material ali več materialov. Ne zahteva pa, da je treba uporabiti vse.

Na primer:

Pravilo za tkanine določa, da se lahko uporabijo naravna vlakna, prav tako pa se lahko med drugimi materiali uporabijo kemični. To pa ne pomeni, da je treba uporabiti oboje; lahko se uporabi ene, ali druge, ali pa oboje.

Vendar, če seveda v istem pravilu velja ena omejitev za en material in druge omejitve za druge materiale, potem omejitve veljajo samo za dejansko uporabljene materiale.

Na primer:

Pravilo za šivalne stroje opredeljuje, da morata imeti poreklo oba, uporabljeni mehanizem za napetost niti in uporabljeni cikcak mehanizem; ti dve omejitvi se uporabljata samo, če sta oba mehanizma dejansko vgrajena v šivalni stroj.

3.3 Kadar pravilo v seznamu določa, da je treba izdelek izdelati iz določenega materiala, ta pogoj očitno ne preprečuje uporabe drugih materialov, ki zaradi svoje narave ne morejo zadostiti pravilu.

Na primer:

Če pravilo posebej izključuje uporabo žit ali njihovih derivatov, to ne preprečuje uporabe mineralnih soli, kemikalij in drugih dodatkov, ki niso izdelki iz žit.

Na primer:

V primeru predmeta, izdelanega iz netkanih materialov, če je za to vrsto izdelkov dovoljena samo uporaba preje brez porekla, ni možno začeti pri netkanem blagu – čeprav netkano blago običajno ne more biti izdelano iz preje. V takih primerih je začetni material običajno na stopnji pred prejo – to je na stopnji vlaken.

V povezavi s tekstilom glej tudi opombo 6.2.

3.4 Če sta v pravilu s seznama predvidena dva ali več odstotkov za največjo vrednost materialov brez porekla, ki jih je mogoče uporabiti, potem teh odstotkov ni mogoče seštevati. Največja vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla nikoli ne sme preseči najvišje od navedenih odstotnih postavk. Poleg tega posamezne odstotne postavke, ki se nanašajo na določene materiale, ne smejo biti presežene.

Opomba 4

4.1 Izraz "naravna vlakna" se v seznamu uporablja za vlakna, ki niso umetna ali sintetična, in je omejen na stopnje pred predenjem, vključno z odpadki, in, razen če ni drugače določeno, izraz "naravna vlakna" zajema vlakna, ki so bila mikana, česana ali drugače obdelana, vendar ne spredena.

4.2 Izraz "naravna vlakna" vključuje konjsko žimo iz tarifne št. 0503, svilo iz tarifne št. 5002 in 5003, pa tudi volnena vlakna, fino ali grobo živalsko dlako iz tarifnih številk 5101 do 5105, bombažna vlakna iz tarifnih številk 5201 do 5203 in druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk 5301 do 5305.

4.3 Izrazi "tekstilna kaša", "kemični materiali" in "materiali za izdelavo papirja" so v seznamu uporabljeni za opis materialov, ki se ne uvrščajo v poglavja 50 do 63 in se lahko uporabijo za izdelavo umetnih, sintetičnih ali papirnih vlaken ali prej.

4.4 Izraz "umetna ali sintetično rezana vlakna" se v seznamu uporablja za sintetične ali umetne filamente, rezana vlakna ali odpadke iz tarifnih št. 5501 do 5507.

Opomba 5 (Zasedena ozemlja in republike upravičenke)

5.1 Pri izdelkih, razvrščenih znotraj tarifnih številk s seznama, na katerega se v tej opombi sklicuje, se pogoji, določeni v stolpcu 3 seznama, ne uporabijo za katere koli osnovne tekstilne materiale, uporabljene za njihovo izdelavo, ki skupno znesejo 10 % ali manj skupne teže vseh uporabljenih osnovnih tekstilnih materialov (vendar glej tudi opombi 5.3 in 5.4 v nadaljevanju).

5.2 Vendar se odstopanje lahko uporabi le za mešane izdelke, izdelane iz dveh ali več osnovnih tekstilnih materialov.

Osnovni tekstilni materiali so:

- svila,

- volna,

- groba živalska dlaka,

- fina živalska dlaka,

- konjska žima,

- bombaž,

- materiali za izdelavo papirja in papir,

- lan,

- prava konoplja,

- juta in druga tekstilna vlakna iz ličja,

- sisal in druga tekstilna vlakna iz rodu agav,

- kokosova vlakna, abaka, ramija in druga rastlinska tekstilna vlakna,

- sintetični filamenti,

- umetni filamenti,

- sintetična rezana vlakna,

- umetna rezana vlakna.

Na primer:

Preja iz tarifne št. 5205, izdelana iz bombažnih vlaken iz tarifne št. 5203 in sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne št. 5506, je mešana preja. Zato se lahko uporabijo sintetična rezana vlakna brez porekla, ki ne zadovoljujejo pravil o poreklu (po katerih se zahteva izdelava iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše), pod pogojem, da njihova skupna teža ne presega 10 % teže preje.

Na primer:

Volnena tkanina iz tarifne št. 5112, izdelana iz volnene preje iz tarifne št. 5107 in sintetične preje iz sintetično rezanih vlaken iz tarifne št. 5509, je mešana tkanina. Zatorej je mogoče uporabiti sintetično prejo, ki ne izpolnjuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše), ali volneno prejo, ki ne izpolnjuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz naravnih vlaken, ne mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje), ali kombinacijo obeh, če njihova skupna teža ne presega 10 % teže tkanine.

Na primer:

Taftana tekstilna tkanina iz tarifne številke 5802, izdelana iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in bombažne tkanine iz tarifne številke 5210, je mešan izdelek le, če je bombažna tkanina sama mešana tkanina, narejena iz prej, ki so razvrščene v dve različni poglavji, ali če so uporabljene bombažne preje same mešanice.

Na primer:

Če bi bila ta taftana tekstilna tkanina izdelana iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in sintetične tkanine iz tarifne številke 5407, je očitno, da je uporabljena preja iz dveh različnih tekstilnih materialov in je v skladu s tem taftana tekstilna tkanina mešani izdelek.

Na primer:

Preproga z resami, izdelana iz umetnih in bombažnih prej ter iz osnove iz jute, je mešani izdelek, ker so uporabljeni trije osnovni tekstilni materiali. Zato je mogoče uporabiti katere koli materiale brez porekla, ki so na poznejši stopnji izdelave, kakor dovoljuje pravilo, pod pogojem, da njihova skupna teža v celoti ne presega 10 % teže tekstilnih materialov v preprogi. Tako je na stopnji izdelave mogoče uvoziti osnovo iz jute in/ali umetne preje, če so izpolnjeni pogoji glede teže.

5.3 Za tkanine, ki vsebujejo "prejo iz poliuretana, laminirano s prožnimi segmenti polietra, povezano ali ne", je to dopustno odstopanje pri preji 20 %.

5.4 Pri tkaninah, ki vsebujejo trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega z aluminijastim prahom ali ne, širine, ki ne presega 5 mm, z lepilom vstavljen med prevleki iz plastičnega sloja, je to odstopanje pri traku 30 %.

Opomba 6

Zasedena ozemlja in republike upravičenke

6.1 Pri tistih tekstilnih izdelkih, označenih v seznamu z opombo pod črto, ki se sklicuje na to opombo, se lahko uporabijo tekstilni materiali razen vlog in medvlog, ki ne izpolnjujejo pravila, določenega v seznamu v stolpcu 3, za ustrezne izdelane izdelke, pod pogojem, da se uvrščajo v drugo tarifno številko, kakor je številka izdelka, in da njihova vrednost ne presega 8 % cene izdelka franko tovarna.

GSP, zasedena ozemlja in republike upravičenke

6.2 Materiali, ki niso uvrščeni v poglavja 50 do 63, se lahko prosto uporabljajo ne glede na to, ali vsebujejo tekstil ali ne.

Primer:

Če pravilo v seznamu predvideva, da je treba za določene tekstilne izdelke, kakršne so hlače, uporabiti prejo, to ne preprečuje uporabe kovinskih kosov, kakršni so gumbi, kajti gumbi se ne uvrščajo v poglavja 50 do 63. Iz istega razloga to ne preprečuje uporabe zadrg, četudi te običajno vsebujejo tekstil.

6.3 Če se uporablja odstotno pravilo, je treba pri izračunu vrednosti vključenih materialov brez porekla upoštevati vrednost materialov, ki niso uvrščeni v poglavja 50 do 63.

6.4 Oznakam, značkam in logotipom, narejenim iz tekstilnih tkanin, ni treba izpolnjevati pogojev, določenih v stolpcu 3, kadar so vključeni v izdelek, ki sodi v oddelek XI harmoniziranega sistema.

Opomba 7

7.1 V smislu tarifnih številk 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex 3403 so specifični procesi "naslednji:"

(a) vakuumska destilacija;

(b) ponovna destilacija z zelo natančnim postopkom frakcioniranja [1];

(c) razbijanje;

(d) preoblikovanje;

(e) ekstrakcija z izbranimi topili;

(f) proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žvepleno kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacija z alkalnimi sredstvi; razbarvanje in čiščenje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;

(g) polimerizacija;

(h) alkilizacija;

(i) izomerizacija.

7.2 V smislu tarifnih številk 2710, 2711 in 2712 so specifični procesi "naslednji:"

(a) vakuumska destilacija;

(b) ponovna destilacija z zelo natančnim postopkom frakcioniranja;

(c) razbijanje;

(d) preoblikovanje;

(e) ekstrakcija z izbranimi topili;

(f) proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žvepleno kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacija z alkalnimi sredstvi; razbarvanje in čiščenje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;

(g) polimerizacija;

(h) alkilizacija;

(i) izomerizacija;

(k) (samo za težka olja, ki se uvrščajo v tarifno št. ex 2710) razžveplanje z vodikom, ki povzroči redukcijo vsaj 85 % vsebine žvepla pri obdelanih izdelkih (metoda ASTM D 1266-59 T);

(l) (samo za izdelke, ki se uvrščajo v tarifno št. 2710) deparafinizacija s postopkom, ki ni filtriranje;

(m) (samo za težka olja, ki se uvrščajo v tarifno št. ex 2710) obdelava z vodikom pri tlaku nad 20 barov in temperaturi nad 250 °C, z uporabo katalizatorja, razen obdelave za razžveplanje, kadar vodik predstavlja aktivni element v kemični reakciji. Vendar se nadaljnja obdelava olj za mazanje v tarifni št. ex 2710 z vodikom (npr. končna obdelava z vodikom ali razbarvanje), še posebno takrat, kadar se želi izboljšati barva ali obstojnost, ne obravnava kot specifični proces;

(n) (samo za težko gorivo, ki se uvršča v tarifno št. 2710) atmosferska destilacija, pod pogojem, da se destilira manj kakor 30 % teh izdelkov, vključno z izgubami, pri 300 °C, po metodi ASTM D 86;

(o) (samo za težka olja, razen plinskih olj in kurilnih olj, ki se uvrščajo v tarifno št. ex 2710) obdelava z visokofrekvenčnimi razelektritvami skozi krtačko.

7.3 V smislu tarifnih št. ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex 3403 enostavne operacije, kakršne so: čiščenje, dekantiranje, razsoljevanje, vodna seperacija, filtriranje, barvanje, označevanje, ohranjanje vsebine žvepla kot posledica mešanja izdelkov z različno vsebino žvepla, katera koli kombinacija teh operacij, ne podelijo porekla.

[1] Glej dodatno pojasnilo 4(b) k poglavju 27 kombinirane nomenklature.

--------------------------------------------------

PRILOGA 2

Priloge 31, 32, 33 in 34 Uredbe (EGS) št. 2454/93 se spremenijo:

- Ločitev med drugim in tretjim podpoljem polja 33 enotne upravne listine se premakne za eno desetino palca (2,54 mm) v levo.

- Priloga 38 Uredbe (EGS) št. 2454/93 se spremeni:

Besedilo, ki se nanaša na polje 33, se s tem nadomesti z naslednjim:

"Prvo podpolje (osem številk)

Se dopolni v skladu s kombinirano nomenklaturo.

Drugo podpolje (dva znaka)

Se dopolni v skladu s tarifno oznako Taric (dva znaka za uporabo posebnih ukrepov Skupnosti v zvezi s formalnostmi, ki se opravijo na namembnem kraju).

Tretje podpolje (štirje znaki)

Se dopolni v skladu s tarifno oznako Taric (prva dodatna oznaka).

Četrto podpolje (štirje znaki)

Se dopolni v skladu s tarifno oznako Taric (druga dodatna oznaka).

Peto podpolje (štirje znaki)

Oznake sprejmejo ustrezne države članice."

--------------------------------------------------

PRILOGA 3

PRILOGA 69

SEZNAM OBIČAJNIH RAVNANJ, NAVEDENIH V ČLENIH 522 IN 818

Razen če je opredeljeno drugače, nobeno od naslednjih ravnanj ne more povzročiti različne osemštevilčne tarifne oznake CN.

I. Preproste operacije za zagotovitev ohranjanja uvoznega blaga v dobrem stanju med skladiščenjem:

1. Prezračevanje, razprostiranje, sušenje, odstranjevanje prahu, preprosto čiščenje, popravilo embalaže, osnovna popravila škode, nastale med prevozom ali skladiščenjem, če zadeva preproste postopke, nanos ali odstranitev zaščitne prevleke za prevoz.

2. Popis zalog, vzorčenje in tehtanje blaga.

3. Odstranitev poškodovanih ali kontaminiranih sestavnih delov.

4. Konzerviranje z ožarčenjem ali dodajanjem sredstev za konzerviranje.

5. Obdelava proti parazitom.

6. Vsaka obdelava z znižanjem temperature, čeprav to pomeni drugačno osemštevilčno tarifno oznako CN.

II. Naslednje operacije, ki izboljšujejo predstavitev ali tržno sposobnost uvoznega blaga:

1. Odstranjevanje pecljev in dolbenje sadja.

2. Sestavljanje in montiranje blaga, samo če gre za montiranje dodatkov, ki ne igrajo bistvene vloge pri izdelavi izdelka, na končni izdelek, četudi to povzroči drugačno osemštevilčno tarifno oznako CN za montirano blago ali dodatke [1]

3. Razsoljevanje, čiščenje in odstranjevanje kože.

4. Dodajanje enega ali več različnih vrst blaga blagu, če je to dodajanje razmeroma majhno in ne spreminja narave prvotnega blaga [2], čeprav to povzroči drugačno osemštevilčno tarifno oznako CN za dodano blago; dodano blago so lahko tudi izdelki, ki so bili dani v postopek skladiščenja, v prosto cono ali prosto skladišče.

5. Redčenje tekočin, četudi to povzroči drugačno osemštevilčno tarifno oznako CN.

6. Mešanje iste vrste blaga različne kakovosti med seboj, da bi dobili nespremenljivo kakovost ali kakovost, ki jo zahteva kupec, ne da bi pri tem spremenili naravo blaga.

7. Delitev blaga, če gre samo za preproste postopke.

III. Naslednje operacije, ki pripravijo blago za distribucijo ali ponovno prodajo:

1. Sortiranje, mehansko filtriranje, razvrščanje in premikanje.

2. Prilagajanje in urejanje.

3. Pakiranje, odpiranje paketov (razpakiranje), zamenjava embalaže, pretakanje in preprost prenos v posode, četudi to povzroči drugačno osemštevilčno tarifno oznako CN.

4. Pritrjevanje in spreminjanje znakov, pečatov, oznak, listkov s cenami ali drugih podobnih znakov za razlikovanje; to ne sme povzročiti pridobitve navideznega porekla, drugačnega od pravega.

5. Preskušanje, prilagajanje in spravljanje strojev, aparatov in vozil v delovno stanje, če gre samo za enostavne postopke.

6. Preskušanje, zato da se preveri izpolnjevanje evropskih tehničnih standardov.

7. Rezanje in drobljenje suhega sadja ali zelenjave.

8. Obdelava proti rjavenju.

9. Saniranje blaga po prevozu.

10. Dvig temperature, da bi se blago lahko prevažalo.

11. Likanje tekstila.

12. Elektrostatična obdelava tekstila.

[1] Na primer montiranje radia ali brisalcev vetrobranskega stekla na motorno vozilo.

[2] Na primer:dodajanje aditivov, butana ali svinca v bencin, dodajanje pomarančne lupine, pomarančnega olja ali okusov pomarančnemu soku.

--------------------------------------------------

PRILOGA 4

PRILOGA 69a

SEZNAM ODSTOPANJ, NAVEDENIH V ČLENU 510(3)

Prodaja na drobno v carinskem skladišču ali skladišču vrste E po postopku carinskega skladiščenja se dovoli v naslednjih primerih:

1. Prodaja z oprostitvijo uvoznih dajatev potnikom v mednarodnem prometu.

2. Prodaja z oprostitvijo uvoznih dajatev po diplomatskih ali konzularnih postopkih.

3. Prodaja z oprostitvijo uvoznih dajatev članom mednarodnih organizacij.

4. Prodaja z oprostitvijo uvoznih dajatev silam Nata.

--------------------------------------------------

PRILOGA 5

PRILOGA 96

SEZNAM BLAGA, NAVEDENEGA V ČLENU 697(2), ZA KATEREGA JE MOGOČE OPRAVITI ZAČASNI UVOZ S PREDLOŽITVIJO ZVEZKA ATA

1. Profesionalna oprema.

(Člen 671)

2. Blago za prikaz ali uporabo na razstavi, sejmu, srečanju ali podobnem dogodku.

(Člen 673)

3. Pedagoško gradivo in znanstvena oprema, rezervni deli in dodatki, orodje, posebej namenjeno vzdrževanju, preverjanju, kalibraciji (umerjanju) ali popravilu tega materiala ali opreme.

(Člen 674)

4. Medicinska, kirurška in laboratorijska oprema.

(Člen 677)

5. Material za pomoč pri nesrečah.

(Člen 678)

6. Embalažni material, v zvezi s katerim se lahko zahteva pisna deklaracija.

(Člen 679)

7. Blago kakršne koli vrste, namenjeno testiranju, poskusom ali prikazom, vključno s preskusi in poskusi, potrebnimi za postopke atestiranja, vendar brez preskusov, poskusov ali prikazov, ki so pridobitna dejavnost.

(Člen 680(1)(d))

8. Blago kakršne koli vrste za uporabo pri opravljanju preskusov, poskusov ali prikazov, vendar brez preskusov, poskusov ali prikazov, ki so pridobitna dejavnost.

(Člen 680(1)(e))

9. Vzorci, t. j. predmeti, ki sodijo v posebno kategorijo že proizvedenega blaga ali so primeri blaga, o proizvodnji katerega se razmišlja, vendar ne vključuje enakih predmetov, ki jih je prinesla ista oseba, ali poslani enemu samemu prejemniku v taki količini, da kot celota niso nič več vzorci v običajni poslovni uporabi.

(Člen 680 odstavka 1(f))

10. Nadomestna proizvodna sredstva, začasno brezplačno dana uvozniku s strani ali na pobudo dobavitelja proizvodnih sredstev, ki se bodo naknadno uvozila za sprostitev v prosti promet, ali proizvodnih sredstev, ponovno nameščenih po popravilu.

(Člen 681)

11. Umetniška dela, uvožena za razstave zaradi možne prodaje.

(Člen 682(1)(c))

12. Pozitivi kinematografskih filmov, tiskani in razviti, namenjeni ogledu pred poslovno uporabo.

(Člen 683(a))

13. Filmi, magnetni trakovi in magnetizirani filmi za zagotovitev zvočnega traku, novega zvočnega traku ali kopiranja.

(Člen 683(b))

14. Filmi, ki kažejo naravo ali delovanje tujih proizvodov ali opreme, pod pogojem, da niso namenjeni javnemu prikazovanju za denar.

(Člen 683(c))

15. Nosilci podatkov, poslani brezplačno za uporabo pri samodejni obdelavi podatkov.

(Člen 683(d))

16. Predmeti (vključno z vozili), ki po svoji naravi niso primerni za druge namene kakor oglaševanje določenih predmetov ali reklamo za posebne namene.

(Člen 683(e))

17. Žive živali vseh vrst, ki se uvažajo za dresuro, usposabljanje ali razplod ali da bi bile deležne veterinarske nege,

(Člen 685 odstavka 2(a))

18. Gradivo za turistično reklamo.

(Člen 684(a))

19. Material za pomoč pomorščakom.

(Člen 686)

20. Različna oprema, ki se pod nadzorom in odgovornostjo javnega organa uporablja za gradnjo, popravilo ali vzdrževanje infrastrukture splošnega pomena na obmejnih območjih.

(Člen 687)

--------------------------------------------------