Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju (STRS) z Južno Afriko

 

POVZETEK:

Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju med EU in Južno Afriko

Sklep o sklenitvi Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju med EU in Južnoafriško republiko

KAJ JE NAMEN TEGA SPORAZUMA IN TEGA SKLEPA?

Namen Sporazuma je okrepiti odnose med EU in Južno Afriko na različnih področjih trgovine, razvoja in sodelovanja.

S Sklepom se v imenu EU sprejme sporazum.

KLJUČNE TOČKE

Sporazum ima več ciljev:

• krepitev dialoga med pogodbenicama,
• podpora Južni Afriki v procesu njenega gospodarskega in družbenega prehoda,
• spodbujanje regionalnega sodelovanja in gospodarskega vključevanja države v južno Afriki in svetovno gospodarstvo ter
• širjenje in liberalizacija trgovine z blagom, storitvami ter kapitalom med pogodbenicama.

Ob spoštovanju demokratičnih načel človekovih pravic in pravne države vzpostavlja reden politični dialog o vprašanjih skupnega interesa na dvostranski in regionalni ravni (v okviru dialoga EU z državami južne Afrike in skupino afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP)).

Trajanje Sporazuma ni določeno, vendar se lahko ta pregleda po petih letih po datumu začetka veljavnosti, da se preuči možnost za morebitne spremembe.

Sporazum obravnava številna področja in vključuje klavzulo o prihodnjem razvoju, ki omogoča razširitev področja sodelovanja.

Trgovina

STRS vzpostavlja preferencialne trgovinske režime med EU in Južno Afriko s postopnim uvajanjem območja proste trgovine. EU je glavna trgovinska in naložbena partnerka Južne Afrike. Cilj območja proste trgovine je zagotoviti boljši dostop do trga EU za Južno Afriko in dostop do trga Južne Afrike za EU. Zato ima pomembno vlogo pri vključevanju Južne Afrike v svetovno gospodarstvo. Zajema približno 90 % sedanje dvostranske trgovine med pogodbenicama.

Predvideva liberalizacijo 95 % uvoza EU iz Južne Afrike v desetih letih in 86 % uvoza Južne Afrike iz EU v dvanajstih letih. Zaradi zaščite ranljivih sektorjev obeh pogodbenic so nekateri proizvodi izključeni iz območja proste trgovine, drugi pa so samo delno liberalizirani. Za EU so to predvsem kmetijski proizvodi, za Južno Afriko pa industrijski, zlasti določeni proizvodi za motorna vozila ter določeni tekstilni izdelki in oblačila. Od decembra 2006 je predvidena tudi krepitev liberalizacije trgovine v sektorju motornih vozil.

Sporazum določa podrobna pravila o poreklu, da bi se zagotovilo, da proizvodi, za katere veljajo preferencialni režimi, prihajajo samo iz Južne Afrike ali EU. Da bi se upoštevali sodobni mednarodni proizvodni postopki, posebne določbe zagotavljajo večjo prožnost pravil o poreklu.

Južna Afrika in EU lahko izvajata zaščitne ukrepe, kadar uvoženi proizvod lahko povzroči resno škodo nacionalni industriji. Sporazum omogoča Južni Afriki tudi, da sprejme prehodne zaščitne ukrepe (na primer povečanje ali ponovna uvedba carinskih dajatev). Poleg tega podobni ukrepi omogočajo, da se zaščitijo gospodarstva članic carinske unije Srednje Afrike in najbolj oddaljenih regij EU (kot je Reunion).

Sporazum vključuje določbe, katerih cilj je preprečiti zlorabe podjetij s prevladujočim položajem na trgu in tako zagotoviti svobodno konkurenco med podjetji iz EU in Južne Afrike. Sodelovanje poteka v okviru posvetovanj med pristojnimi organi. EU nudi tudi strokovno pomoč, da bi pomagala Južni Afriki pri prestrukturiranju njenega konkurenčnega prava. Sporazum ob tem potrjuje potrebo po zagotavljanju ustreznega varstva intelektualne lastnine in po potrebi predvideva nujna posvetovanja ter strokovno pomoč za Južno Afriko.

Ne nazadnje predvideva tudi tesno sodelovanje na številnih področjih, povezanih s trgovino, vključno s carinskimi storitvami, prostim pretokom storitev in kapitala ter tehničnimi ovirami, kot sta potrjevanje in standardizacija.

Razvojno sodelovanje

Razvojna pomoč EU za Južno Afriko se predvsem zagotavlja iz proračuna EU in prek finančnega instrumenta za razvojno sodelovanje.

Večletni okvirni program sodelovanja z Južno Afriko za obdobje 2014–2020 je osredotočen na tri področja:

• ustvarjanje delovnih mest,
• izobraževanje, usposabljanje in inovacije,
• gradnja zmogljive in razvojne države.

Tako kot pri drugih sporazumih o razvojnem sodelovanju je decentralizirano sodelovanje ključni element pomoči, zaradi česar je potrebna visoka stopnja vključenosti civilne družbe v razvojni proces.

Gospodarsko sodelovanje

Obe pogodbenici krepita svoje gospodarsko sodelovanje na številnih področjih, kot so industrija (zaradi lažjega prestrukturiranja industrije Južne Afrike), informacijska družba, vzpostavljanje in razvoj malih in srednjih podjetij, promet in energija. Sodelovanje na tem področju bi moralo podpirati tudi trajnostni razvoj njunih gospodarstev ter zagotavljati varstvo okolja.

Drugi vidiki

Določbe Sporazuma zajemajo sodelovanje na različnih drugih področjih, kot so:

• socialno sodelovanje na temelju dialoga, ki obravnava številne vidike, kot so svoboda združevanja, pravice delavcev, pravice otrok, enakost spolov in nasilje nad ženskami,
• sodelovanje na področju varstva okolja, zlasti v zvezi s podnebnimi spremembami,
• sodelovanje na področju kulture,
• sodelovanje v boju proti drogam in pranju denarja,
• sodelovanje na področju zdravja in zlasti v boju proti aidsu.

Sporazum vsebuje tudi določene institucionalne določbe. Vzpostavlja Svet za sodelovanje, da bi se zagotovilo nemoteno izvajanje Sporazuma. Predvideva tudi redne stike med pogodbenicama, na primer med njunima parlamentoma ter med Ekonomsko-socialnim odborom EU in enakim odborom v Južni Afriki, tj. Nacionalnim svetom za gospodarski razvoj in delo.

OD KDAJ SE TA SPORAZUM IN SKLEP UPORABLJATA?

Sporazum, ki je bil podpisan 11. oktobra 1999 Pretoriji, je začel veljati 1. maja 2004. Nekatere določbe, ki sodijo v pristojnost EU, se uporabljajo od 1. januarja 2000.

Južna Afrika je junija 2016 podpisala Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in državami Južnoafriške razvojne skupnosti (EU – SADC EPA) skupaj s petimi južnoafriškimi državami (Bocvano, Lesotom, Mozambikom, Namibijo in Svazijem). Ko bo ratificiran, bo nadomestil trgovinska pravila, določena v STRS.

OZADJE

Sporazum dopolnjujejo trije dodatni sporazumi: Sporazum o znanosti in tehnologiji, Sporazum o vinih in žganih pijačah ter Sporazum o ribištvu, ki je predviden v STRS, vendar še ni bil sklenjen. Južna Afrika je tudi kvalificirana članica Sporazuma iz Cotonouja, ki ureja odnose med EU in državami AKP.

Več informacij je na voljo na strani:

• Južna Afrika in EU (ESZD).

GLAVNA DOKUMENTA

Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Južno Afriko na drugi – Protokol št. 1 o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja – Protokol št. 2 o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah – Sklepna listina – Deklaracije (UL L 311, 4.12.1999, str. 3–415).

Nadaljnje spremembe sporazuma so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Sklep Sveta 2004/441/ES z dne 26. aprila 2004 o sklenitvi Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Južnoafriško Republiko na drugi strani (UL L 127, 29.4.2004, str. 109).

POVEZANI DOKUMENT

Uredba Sveta (ES) št. 2793/1999 z dne 17. decembra 1999 o nekaterih postopkih za izvajanje Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Republiko Južno Afriko (UL L 337, 30.12.1999, str. 29–33).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 08.10.2018