Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Strategija Evropske unije za Podonavje

Strategija Evropske unije za Podonavje

POVZETEK:

Sporočilo o strategiji Evropske unije za Podonavje

Delovni dokument za osebje – akcijski načrt, ki je priloga k Strategiji Evropske unije za Podonavje

KAJ JE NAMEN TEGA SPOROČILA IN AKCIJSKEGA NAČRTA?

  • Strategija EU za Podonavje (EUSDR) je makroregionalna strategija,1 ki so jo skupaj razvile države v Podonavju, deležniki in Evropska komisija, in je zasnovana z namenom, da se sooča z večjimi skupnimi izzivi. Njen cilj je ustvariti sinergije in koordinirati obstoječe politike in pobude v Podonavju.
  • Akcijski načrt EUSDR 2020 je integriran odziv na te skupne izzive. Posodablja in koncentrira ukrepe iz leta 2010, jih postavlja v strateško ozadje, vključno z evropskim zelenim dogovorom in digitalno tranzicijo, ter zagotavlja nudi povezave za povezovanje dejanj z drugimi programi.

KLJUČNE TOČKE

Podonavje je območje, opredeljeno z reko in se v večjem delu nahaja znotraj območja Evropske unije (EU). Geografsko zadeva: Nemčijo (Baden-Württemberg in Bavarska), Avstrijo, Slovaško, Češko, Madžarsko, Slovenijo, Romunijo, Bolgarijo, Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Moldavijo in Ukrajino (regije vzdolž Donave).

Izzivi

Strategija obravnava večje izzive, zlasti:

  • mobilnost: izkoriščanje pomembnih prednosti celinskih vodnih poti za okolje in učinkovitost, vključno z večmodalnim transportom, boljšo povezavo z drugimi porečji in modernizacijo celinskih pristanišč;
  • energetika: večja raznolikost bo povečala energetsko varnost, medtem ko je izboljšana učinkovitost, vključno s prihrankom energije in več obnovljivimi viri ključnega pomena;
  • okolje: Donava je izjemno onesnažena, zato je treba upoštevati vpliv transportnih povezav, turističnega razvoja in novih obratov za proizvodnjo energije;
  • tveganja: večje poplave, suše in dogodki industrijskega onesnaženja so pogosti – preprečevanja, pripravljenost in učinkovit odziv zahtevajo tesno sodelovanje in skupno rabo informacij;
  • socialno-ekonomska vprašanja: regija je ekonomsko zelo raznolika, primanjkuje pa sodelovanja na finančnem in institucionalnem področju;
  • Varnost, huda kazniva dejanja in organizirani kriminal: obstajajo velike težave, vključno s trgovino z ljudmi in tihotapljenjem ljudi, medtem ko korupcija spodkopava zaupanje javnosti in ovira razvoj.

Akcijski načrt 2020

Predlogi za ukrepanje so zasnovani za:

  • naslavljanje skupno prepoznane potrebe za skupno ukrepanje,
  • vpliv na makroregijo ali njen pomemben del, tj. mednacionalno,
  • izvedljivost za akterje v Podonavju (praktično, pravno in finančno),
  • medsebojno skladnost in podporo.
  1. Povezovanje Podonavja

    Izboljšanje mobilnosti in večmodalnega transporta:

    • Mobilnost vodnih poti, vključno z:
      • boljšo infrastrukturo in upravljanjem plovnih poti in pristanišč;
      • poslovnim razvojem;
      • modernizacijo flote;
      • višjo kakovostjo izobrazbe in zaposlovanja;
      • preprostejšimi, usklajenimi in digitaliziranimi upravnimi postopki.
    • Železniška, cestna, zračna mobilnost, vključno z:
    • Trajnostna energija, vključno z:
      • nadaljnjim raziskovanjem čiste biomase, solarne energije, geotermalne energije, hidroenergije in vetrne energije;
      • spodbujanjem energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije v zgradbah in ogrevalnih sistemih;
      • spodbujanjem dekarbonizacije in zmanjšanje onesnaževalcev v zraku v transportnem sektorju;
      • izmenjavo najboljših praks in razvojem aktivnosti za zmanjšanje energetske revščine, zaščito ranljivih potrošnikov in opolnomočenje potrošnikov za sodelovanje na energetskem trgu;
      • raziskovanjem novih in inovativnih rešitev za shranjevanje energije;
      • spodbujanjem izmenjave informacij in najboljših praks za izboljšanje sodelovanja in začetek skupnih projektov.
    • Spodbujanje kulture in turizma ter stikov med ljudmi s:
      • spodbujanjem trajnostnega turizma in izkoriščanjem projektov EUSDR;
      • povečevanjem kulturnega turizma in kulturne dediščine;
      • vlaganjem v izdelke s trajnostno kakovostjo, storitve, inovativne oblike in infrastrukturo;
      • spodbujanjem veščin, izobraževanja in ustvarjanja delovnih mest;
      • spodbujanjem razvoja kulturnih dejavnosti in kreativnih sektorjev.
  2. Varovanje okolja
    • Obnovitev in ohranjanje kakovosti vode s:
      • spodbujanjem spremljanja, preprečevanja in zmanjševanja onesnaževanja vode, ki izhaja iz nevarnih in nastajajočih snovi;
      • spodbujanjemvlaganja v gradnjo, posodabljanje, vzdrževanje in rehabilitacijo obratov za obdelavo komunalnih odpadnih voda;
      • spodbujanjem preprečevanja in zmanjševanja razpršenega onesnaževanja, spodbujanjem zadrževanja hranil, pametnega namakanja in ponovne uporabe vode;
      • izboljšanjem znanja, povezanega z varstvom vodnih virov in varovanjem oskrbe s pitno vodo;
      • spodbujanjem ukrepov za migracijo rib v porečju;
      • spodbujanjem ukrepov za prilagajanje vplivom podnebnih sprememb na kakovost in količino vode;
      • izboljšanjem sodelovanja, povečanjem in izmenjavo znanja ter varnim financiranjem ukrepov za kakovost vode v regiji.
    • Obvladovanje okoljskih tveganj s:
      • pomočjo načrtov za obvladovanje tveganj za različne nevarnosti;
      • izboljšanjem zmogljivosti in razširitvijo pokritosti v porečju oziroma regijskega napovedovanja in opozorilnih sistemov ter hiter odziv;
      • krepitvijo preprečevanja katastrof in pripravljenostjo med vladnimi in nevladnimi organizacijami;
      • zmanjševanjem človeškega vpliva, kipovzroča okoljsko škodo;
      • predvidevanjem regionalnih in lokalnih vplivov podnebnih sprememb.
    • Ohranjanje biodiverzitete, pokrajin ter kakovosti zraka in tal, vključno z:
      • vzpostavitvijo mednarodnega sodelovanja in uskladitvijo dokumentov v zaščitenih območjih rečnih sistemov;
      • izgradnjo zmogljivosti nacionalnih in regionalnih oblasti, nevladnih organizacij ter strokovne in znanstvene skupnosti na področju okoljskih vprašanj;
      • razvojem ohranitvenih akcijskih načrtov in načrtov upravljanja ogroženih vrst;
      • razvojem metod za preprečevanje in nadzor invazivnih tujerodnih vrst;
      • spodbujanjem in ohranjanjem s tlemi povezanih ekosistemskih storitev;
      • prepoznavanjem lokacij z zastarelimi pesticidi in podobnimi kemičnimi odpadki ter priprava načrtov v primeru okoljskih nesreč;
      • sprejemanjem ukrepov za postopno zmanjšanje onesnaženja zraka;
      • spodbujanjem upravljanja in ekološke obnove mokrišč, zlasti v delti Donave.
  3. Gradnja blaginje
    • Razviti družbo znanja z raziskavami, izobraževanjem in informacijskimi tehnologijami, vključno s:
      • spodbujanjem usklajevanja nacionalnih, regionalnih in EU sredstev za spodbujanje odličnosti raziskav in inovacij;
      • spodbujanjem sodelovanja v programih EU za raziskave in inovacije, zlasti v programu Horizon Europe;
      • krepitvijo sodelovanja med univerzami, raziskovalnimi organizacijami ter malimi in srednje velikimi podjetji (MSP);
      • večjod ozaveščenostjo in prepoznavnostjo znanosti in inovacij.
    • Podpora konkurenčnosti podjetij, vključno z razvojem grozdov, vključno s:
      • spodbujanjem sodelovanja in izmenjave znanja med MSP, akademskim svetom, javnim sektorjem in civilno družbo;
      • izboljšanjem pogojev, podpore in zmogljivosti gradnje deležnikov za izboljšanje sodelovanja s poudarkom na podeželskih območjih;
      • izboljšanjem podjetniške podpore za okrepitev inovativnih in digitalnih zmogljivosti v malih in srednje velikih podjetjih, ki jih vodijo ženske;
      • izboljšanjem uporabe tehnologij umetne inteligence v malih in srednje velikih podjetjih v regiji.
    • Vlaganje v ljudi in veščine, vključno z:
      • okrepljenim sodelovanjem na področjupolitike trga dela;
      • digitalizacijo in inovacijo na področju dela;
      • vključevanjem ranljivih oseb na trg dela;
      • bojem proti revščini in spodbujanjem socialne vključenosti;
      • zagotavljanjem kakovosti in učinkovitosti izobraževanja in usposabljanja;
      • ponujanjem priložnosti za vseživljenjsko učenje in učno mobilnost.
  4. Krepitev regije
    • Okrepiti institucionalne zmogljivosti in sodelovanje, vključno z:
      • izboljšanjem institucionalne zmogljivosti za zagotavljanje visokokakovostnih javnih storitev;
      • poenostavljanjem upravnega sodelovanja skupnosti v obmejnih regijah;
      • pregledom ozkih grl v zvezi z nizko stopnjo črpanja sredstev EU;
      • podporo boljšem usklajevanju financiranja;
      • testiranjem in podporo inovativnim rešitvam financiranja;
      • spodbujanjem sodelovanja, ki temelji na vzajemnem zaupanju med vladnimi in nevladnimi organizacijami;
      • krepitvijo vključenosti civilne družbe in lokalnih organizacij v regiji.
    • Sodelovanje za spodbujanje varnosti in soočanje z organiziranim in resnim kriminalom, vključno s:
      • krepitvijo policijskega sodelovanja za izboljšanje varnosti, spopadanje s hudim in organiziranim kriminalom ter krepitvijo prizadevanj proti grožnjam terorizma;
      • spodbujanjem strateškega dolgoročnega sodelovanja med organi kazenskega pregona z boljšim mreženjem;
      • izboljšanjem sistemov mejnega nadzora, upravljanja pregleda dokumentov in sodelovanja glede konzularnih vprašanj;
      • spodbujanjem pravne države in bojem proti korupciji.

Uvajanje in financiranje

Izvajanje dejanj je odgovornost vseh vpletenih na nacionalni regionalni ravni ter urbanih in lokalnih ravneh z uporabo financiranja, ki je na voljo prek programov EU, kot so Evropski strukturni in investicijski skladi.

OZADJE

EUSDR je ena izmed štirih makroregionalnih strategij EU.

Za več informacij glej:

KLJUČNI POJMI

  1. Makroregionalna strategija: integriran okvir, ki naslavlja skupne izzive, s katerimi se sooča opredeljeno geografsko območje, in se nanaša na države članice in države izven EU, ki se nahajajo na istem geografskem območju, ki jim koristi okrepljeno sodelovanje, ki prispeva k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji.

GLAVNI DOKUMENTI

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija Evropske unije za Podonavje (COM(2010) 715 final z dne ).

Delovni dokument služb Komisije – Akcijski načrt, ki nadomešča končni delovni dokument osebja SEC(2010) 1489, ki je priložen sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij– Strategija Evropske unije za Podonavje (SWD(2020) 59 final, ).

Zadnja posodobitev

Top