Evropski izobraževalni prostor

Evropski izobraževalni prostor (EIP) je skupna vizija 27 držav članic Evropske unije (EU) in Evropske komisije za prihodnost sektorja izobraževanja in usposabljanja v EU. Zamisel so države članice prvič podprle leta 2017. EIP je ena od političnih zavez, ki jih je ob prevzemu funkcije leta 2019 sprejela predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Septembra 2020 je sporočilo Evropske komisije opisalo podrobnosti in obseg EIP, kar je privedlo do resolucije Sveta februarja 2021.

Države članice in Komisija želijo skupaj doseči pomemben premik v izobraževanju in usposabljanju v Evropi ter zagotoviti, da imajo vsi dostop do kakovostnega izobraževanja na naslednjih splošnih prednostnih področjih.

• Izboljšanje kakovosti izobraževanja in usposabljanja z različnimi ukrepi, vključno s:
  • krepitvijo osnovnih in prenosljivih znanj in spretnosti;
  • spodbujanjem večjezičnosti in podpiranjem poučevanja in učenja jezikov;
  • razvijanjem evropske perspektive v izobraževanju.
• Zagotavljanje vključenosti in enakosti spolov za zmanjšanje neenakosti z:
  • obravnavanjem nezadostnega uspeha in zgodnjega opuščanja šolanja po vsej EU ter ločevanjem izobrazbenih dosežkov od socialno-ekonomskega ozadja;
  • spodbujanjem vključevanja, kakovosti in prepoznavnosti čezmejnega prostovoljstva in solidarnostnih dejavnosti;
  • spodbujanjem enakih možnosti, dostopa, vključenosti, raznolikosti in pravičnosti v vseh ukrepih v okviru programov Erasmus+ in evropske solidarnostne enote;
  • ustvarjanjem centrov odličnosti za poklicno izobraževanje in usposabljanje;
  • uporabo spolno občutljivega in vključujočega poučevanja.
• Spodbujanje politik in naložb za izvedbo zelenega in digitalnega prehoda z vrsto ukrepov, vključno z:
  • oblikovanjem izobraževalne koalicije za podnebje (sodelujoče izobraževalne skupnosti v podporo spremembam, ki so potrebne za podnebno nevtralno družbo);
  • ozelenitvijo izobraževalne infrastrukture;
  • predlaganjem priporočila Sveta o izobraževanju za okoljsko trajnost;
  • izvajanjem akcijskega načrta za digitalno izobraževanje;
  • preoblikovanjem programov Erasmus+ in evropska solidarnostna enota, da postaneta bolj zelena in digitalna.
• Povečanje kompetenc in motivacije v izobraževalnem poklicu z:
  • ustvarjanjem učiteljskih akademij v okviru programa Erasmus;
  • zagotavljanjem evropskih smernic za nacionalne karierne okvire;
  • podeljevanjem evropske nagrade za inovativno poučevanje.
• Krepitev visokošolskih institucij s:
  • predlaganjem evropske strategije za univerze za spodbujanje preoblikovanja sektorja visokošolskega izobraževanja;
  • zagotavljanjem dejanske uresničitve pobude evropskih univerz;
  • razvijanjem evropske diplome;
  • vzpostavitvijo pravnega statuta za zveze univerz;
  • izvajanjem evropske pobude za spremljanje diplomantov;
  • zagonom pobude za evropsko študentsko izkaznico in mobilno aplikacijo Erasmus+.
• Spodbujanje vseživljenjskega učenja in mobilnosti z:
  • izboljšanjem priložnosti za mobilnost in sodelovanje;
  • zagotavljanjem samodejnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval višjega sekundarnega izobraževanja ter izidov iz učnih obdobij v tujini;
  • dogovorom o evropskem pristopu do mikrokvalifikacij (kvalifikacije, ki prikazujejo učne rezultate, pridobljene s kratkimi, pregledno ocenjenimi tečaji ali moduli).
• Doseganje geopolitične razsežnosti – izobraževanje kot del močnejše Evrope v svetu – z:
  • uporabo pristopa „Ekipa Evropa“ (kjer institucije EU in države članice sodelujejo pri podpori transformacijskih sprememb z zagotavljanjem konkretnih rezultatov za partnerske države);
  • podpiranjem povezovanja Zahodnega Balkana in krepitev sodelovanja s strateškimi globalnimi partnerji;
  • razširitvijo mednarodne razsežnosti programa Erasmus+.

NextGenerationEU in večletni finančni okvir (2021–2027) bosta več sredstev kot kdaj koli prej usmerila v izobraževanje in usposabljanje v podporo EIP. Erasmus+ ostaja vodilni program EU, ko gre za vlaganje v izobraževanje in usposabljanje, vendar bodo sredstva na voljo tudi v okviru drugih skladov, kot so mehanizem za okrevanje in odpornost, Evropski strukturni skladi ali InvestEU.

Z izvajanjem obsežnih ukrepov bo EIP do leta 2025 postal realnost in nas povedel v obsežno posodobitev sektorja izobraževanja in usposabljanja v korist vseh evropskih državljanov.