(1)

Kultura, umetnost, kulturna dediščina in kulturna raznolikost so za evropsko družbo velikega pomena s kulturnega, izobraževalnega, demokratičnega, okoljskega in družbenega vidika, vidika človekovih pravic ter gospodarskega vidika, zato bi jih bilo treba spodbujati in podpirati. V Rimski izjavi z dne 25. marca 2017 in izjavi Evropskega sveta z dne 14. in 15. decembra 2017 je navedeno, da sta izobraževanje in kultura ključna za izgradnjo vključujoče in povezane družbe za vse ter za ohranjanje evropske konkurenčnosti.

(2)

Na podlagi člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, v kateri prevladujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Te vrednote so bile ponovno potrjene in izražene v pravicah, svoboščinah in načelih, zagotovljenih z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Listina), ki ima enako pravno veljavnost kot Pogodbi v skladu s členoma 6 PEU. Zlasti svoboda izražanja in obveščanja ter svoboda umetnosti in znanosti sta zapisani v členu 11 oziroma 13 Listine.

(3)

Člen 3 PEU nadalje določa, da je cilj Unije krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov ter da med drugim spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter zagotavlja varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine.

(4)

V sporočilu Komisije z dne 22. maja 2018 z naslovom „Nova evropska agenda za kulturo“, so nadalje določeni cilji za kulturne in ustvarjalne sektorje. Cilji sporočila so izkoriščanje moči kulture in kulturne raznolikosti za socialno kohezijo in družbeno blaginjo s spodbujanjem čezmejne razsežnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter spodbujanjem njihove zmogljivosti za rast, spodbujanje na kulturi temelječe ustvarjalnosti v izobraževanju in inovacijah ter za delovna mesta in rast ter krepitev mednarodnih kulturnih povezav. Program Ustvarjalna Evropa (v nadaljnjem besedilu: Program) bo skupaj z drugimi programi in skladi Unije podpiral novo evropsko agendo za kulturo. Ohranjati in spodbujati bi bilo treba resnično vrednost kulture in umetniškega izražanja, umetniško ustvarjanje pa bi moralo imeti osrednje mesto v Programu. To je tudi v skladu z Unescovo konvencijo iz leta 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki je začela veljati 18. marca 2007, Unija in njene države članice pa so njene pogodbenice.

(5)

Da bi okrepili skupno področje kulturne raznolikosti za narode v Evropi, je pomembno spodbujati transnacionalno kroženje umetniških in kulturnih del, zbirk in izdelkov, s čimer se spodbujajo dialog in kulturne izmenjave, pa tudi transnacionalno mobilnost umetnikov ter strokovnjakov na področju kulture in ustvarjalnosti.

(6)

Varstvo in povečanje pomena kulturne dediščine omogoča svobodno sodelovanje v kulturnem življenju v skladu s Splošno deklaracijo človekovih pravic Združenih narodov (ZN) in Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih. Kulturna dediščina ima torej pomembno vlogo pri gradnji mirne in demokratične družbe, v procesih trajnostnega razvoja in pri spodbujanju kulturne raznolikosti.

(7)

Spodbujanje evropske kulturne raznolikosti temelji na svobodi umetniškega izražanja, sposobnostih in kompetencah umetnikov in kulturnih izvajalcev, obstoju uspešnih in odpornih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter zmožnosti umetnikov in kulturnih izvajalcev, da ustvarjajo, uvajajo inovacije in proizvajajo svoja dela ter jih distribuirajo obsežnejšemu in bolj raznolikemu evropskemu občinstvu. S tem se na ta način povečuje poslovni potencial kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, povečuje dostop do ustvarjalnih vsebin, umetniških raziskav in ustvarjalnosti ter njihova promocija, hkrati pa se prispeva k trajnostni rasti in ustvarjanju delovnih mest. Poleg tega spodbujanje ustvarjalnosti in novih znanj prispeva h krepitvi konkurenčnosti in rojevanju inovacij v industrijskih vrednostnih verigah. Bogata kulturna in jezikovna raznolikost Unije je ključno sredstvo za evropski projekt. Obenem so za evropski kulturni in ustvarjalni trg značilne geografske posebnosti, jezikovne posebnosti ali oboje, ki lahko povzročijo razdrobljenost trga. Zato so potrebna nenehna prizadevanja za zagotovitev, da kulturni in ustvarjalni sektorji v celoti izkoristijo prednosti enotnega trga Unije in zlasti digitalnega enotnega trga.

(8)

Digitalizacija predstavlja spremembo paradigme za kulturne in ustvarjalne sektorje. Preoblikovale so se navade, odnosi ter modeli proizvodnje in potrošnje. To predstavlja številne izzive. Hkrati digitalizacija kulturnim in ustvarjalnim sektorjem ponuja nove priložnosti za ustvarjanje, distribucijo in dostop do evropskih del, kar koristi evropski družbi kot celoti. Program bi moral kulturne in ustvarjalne sektorje spodbujati, naj izkoristijo te priložnosti.

(9)

Program bi moral upoštevati dvojno naravo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev ter priznavati resnično in umetniško vrednost kulture na eni strani ter tržno vrednost teh sektorjev na drugi strani, vključno s širšim prispevkom teh sektorjev k rasti, konkurenčnosti, ustvarjalnosti in inovacijam. Program bi moral upoštevati tudi pozitivni vpliv kulture na medkulturni dialog, socialno kohezijo in razširjanje znanja. To zahteva močne evropske kulturne in ustvarjalne sektorje, zlasti živahno evropsko avdiovizualno industrijo glede na njeno zmogljivost za doseganje raznolikega občinstva in njen gospodarski pomen, vključno z njenim gospodarskim pomenom za druge ustvarjalne sektorje. Vendar se je konkurenca na svetovnih avdiovizualnih trgih še dodatno okrepila z vse večjo digitalizacijo, na primer spremembe v medijski produkciji in koriščenju medijev ter vse pomembnejšo vlogo svetovnih platform za distribucijo vsebin. Zato je treba povečati podporo za evropsko industrijo.

(10)

Kulturni in ustvarjalni sektorji imajo, kot dokazujejo ukrepi Unije za evropske prestolnice kulture, vzpostavljene s Sklepom št. 445/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) (v nadaljnjem besedilu: evropske prestolnice kulture), pomembno vlogo pri krepitvi in oživljanju območij Unije. V tem smislu so kulturni in ustvarjalni sektorji ključni dejavniki za spodbujanje kakovostnega turizma ter regionalnega, lokalnega in urbanega razvoja po vsej Uniji.

(11)

Program bi moral, da bo učinkovit, s prilagojenimi pristopi v okviru sklopa, namenjenega avdiovizualnemu sektorju (v nadaljnjem besedilu: sklop MEDIA), sklopa, namenjenega drugim kulturnim in ustvarjalnim sektorjem (v nadaljnjem besedilu: sklop Kultura), ter medsektorskega sklopa (v nadaljnjem besedilu: Medsektorski sklop) upoštevati posebno naravo in izzive različnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, njihove različne ciljne skupine in njihove posebne potrebe.

(12)

Program bi moral podpirati ukrepe in dejavnosti z evropsko dodano vrednostjo, ki dopolnjujejo regionalne, nacionalne, mednarodne in druge programe in politike Unije ter pozitivno vplivajo na evropske državljane, podpirati pa bi moral tudi razvoj in spodbujanje transnacionalnega sodelovanja in izmenjav v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. Program s temi ukrepi in dejavnostmi prispeva h krepitvi evropske identitete in vrednot, hkrati pa spodbuja kulturno in jezikovno raznolikost.

(13)

Glasba v vseh oblikah in izrazih, in zlasti sodobna glasba in izvajanje glasbe v živo, je pomembna sestavina kulturne, umetniške in gospodarske sfere v Uniji in njene dediščine. Je element socialne kohezije ter služi kot ključni instrument za krepitev gospodarskega in kulturnega razvoja. V sklopu Kultura bi bilo torej treba posebno pozornost nameniti glasbenemu sektorju.

(14)

V sklopu Kultura bi bilo treba spodbujati mreženje ustvarjalnih skupnosti ter z uporabo različnih znanj in spretnosti, kot so umetniška, ustvarjalna, digitalna in tehnološka znanja in spretnosti, krepiti čezmejno in večdisciplinarno sodelovanje.

(15)

Cilj Medsektorskega sklopa je izkoristiti možnost sodelovanja med različnimi kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji ter obravnavati skupne izzive, s katerimi se soočajo. Obstajajo tudi koristi v smislu prenosa znanja in upravne učinkovitosti, ki bi se lahko pridobila s skupnim prečnim pristopom. V tem okviru centri Programa prispevajo k doseganju ciljev Programa in njegovemu izvajanju.

(16)

V avdiovizualnem sektorju je potrebno ukrepanje Unije, ki bo dopolnjevalo politike Unije za digitalni enotni trg. To se nanaša zlasti na posodobitev okvira za avtorske pravice z direktivama (EU) 2019/789 (5) in (EU) 2019/790 (6) Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktivo 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7), kot je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Z direktivama (EU) 2019/789 in (EU) 2019/790 naj bi se okrepila zmogljivost evropskih avdiovizualnih izvajalcev za ustvarjanje, financiranje, proizvodnjo in širjenje del, ki so jasno vidna na različnih medijih, na primer TV, kino ali video na zahtevo, in so na voljo in privlačna za občinstvo na bolj odprtem in konkurenčnem trgu v Evropi in zunaj nje. Namen navedenih direktiv je tudi vzpostaviti dobro delujoč trg za ustvarjalce in imetnike pravic, zlasti za medijske publikacije in spletne platforme, ter zagotoviti pravično plačilo za avtorje in izvajalce, kar so razsežnosti, ki bi jih bilo treba upoštevati v celotnem Programu. Poleg tega je treba povečati podporo za obravnavo nedavnega razvoja trga, zlasti močnejšega položaja svetovnih platform distribucije v primerjavi z nacionalnimi radiodifuzijskimi hišami, ki tradicionalno vlagajo v produkcijo evropskih del. Ker se tržni pogoji in avdiovizualni izvajalci še naprej razvijajo, bi bilo treba v okviru izvajanja Programa določiti posebna merila za opredelitev, kaj sestavlja neodvisno produkcijsko družbo.

(17)

Program bi moral omogočati, da v njem sodeluje kar najširši krog organizacij v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih in da imajo te organizacije najširši možni dostop do Programa, ne glede na njihov geografski izvor. Program bi moral te organizacije in najbolj nadarjene podpirati pri čezmejnem in mednarodnem delovanju, ne glede na to, kje se nahajajo. V sklopu MEDIA bi bilo treba upoštevati razlike med državami glede produkcije in distribucije avdiovizualnih vsebin ter dostopa do avdiovizualnih vsebin in trendov, povezanih s koriščenjem avdiovizualnih vsebin, zlasti pa glede njihovih jezikovnih in geografskih posebnosti, s čimer bi se zagotovili bolj izenačeni konkurenčni pogoji, povečala udeležba in razširilo sodelovanje med državami članicami z različnimi avdiovizualnimi zmogljivostmi ter podprlo čezmejno in mednarodno delovanje evropskih talentov, ne glede na to, kje se nahajajo. Upoštevati bi bilo treba tudi posebnosti najbolj oddaljenih regij iz člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(18)

Posebni ukrepi v okviru Programa, kot so ukrep Unije za znak evropske dediščine, uveden s Sklepom št. 1194/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9) (v nadaljnjem besedilu: znak evropske dediščine), dnevi evropske dediščine, evropske nagrade na področju sodobne, rock in pop glasbe, literature, dediščine in arhitekture ter evropske prestolnice kulture, so neposredno dosegli milijone evropskih državljanov ter dokazali socialne in gospodarske koristi evropskih kulturnih politik, zato bi jih bilo treba nadaljevati in po možnosti razširiti. V sklopu Kultura bi bilo treba podpirati dejavnosti mreženja območij z znakom evropske dediščine. Razmisliti bi bilo treba tudi o možnosti razširitve podeljevanja evropskih nagrad na nova področja in sektorje, zlasti gledališče.

(19)

Kultura je ključnega pomena za krepitev vključujočih in povezanih skupnosti. V zvezi z migracijskimi vprašanji in izzivi glede vključevanja ima kultura temeljno vlogo pri zagotavljanju priložnosti za medkulturni dialog ter pri vključevanju migrantov in beguncev, saj jim pomaga, da se počutijo kot del gostiteljske družbe, pa tudi pri razvoju dobrih odnosov med migranti in novimi skupnostmi.

(20)

Da bi prispeval k vključujoči družbi, bi moral program spodbujati in povečati kulturno udejstvovanje v Uniji, zlasti kar zadeva invalide in osebe iz prikrajšanih okolij.

(21)

V skladu z izjavo iz Davosa z dne 22. januarja 2018 z naslovom „Oblikovanje visokokakovostne gradbene kulture za Evropo“ bi bilo treba spodbujati nov celovit pristop k oblikovanju visokokakovostnega grajenega okolja, ki je vezan na kulturo, krepi socialno kohezijo, zagotavlja okoljsko trajnostnost ter prispeva k zdravju in blaginji celotnega prebivalstva. Pri tem pristopu poudarek ne bi smel biti samo na urbanih območjih, ampak tudi na medsebojni povezanosti obrobnih in podeželskih območij. Pojem Baukultur zajema vse dejavnike, ki neposredno vplivajo na kakovost življenja državljanov in skupnosti, s čimer se zelo konkretno spodbujajo vključevanje, kohezija in trajnostnost.

(22)

Svoboda izražanja in umetniška svoboda sta jedro živahnih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev. Zlasti sektor novičarskih medijev potrebuje svobodno, raznoliko in pluralistično medijsko okolje. V povezavi z Direktivo 2010/13/EU bi torej moral Program spodbujati svobodno, raznoliko in pluralistično medijsko okolje, spodbudno za oblikovanje povezav in medsektorske dejavnosti, ki podpirajo sektor novičarskih medijev. Program bi moral zagotavljati podporo novim medijskim delavcem in izboljšati razvoj kritičnega razmišljanja med državljani s spodbujanjem medijske pismenosti.

(23)

Program bi moral spodbujati tudi zanimanje za evropska avdiovizualna dela in izboljšati dostop do njih, zlasti z ukrepi za razvoj občinstva, vključno s filmskim opismenjevanjem.

(24)

Mobilnost umetnikov in kulturnih delavcev prek meja v okviru sklopa Kultura lahko prispeva k bolje povezanim, močnejšim in bolj trajnostnim kulturnim in ustvarjalnim sektorjem v Uniji, saj je to način za pospešitev razvoja spretnosti in pridobivanja znanja znotraj kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, za izboljšanje medkulturne ozaveščenosti in spodbujanje transnacionalnega soustvarjanja, koprodukcije, kroženja in razširjanja del.

(25)

Projekti sodelovanja, zlasti majhni projekti, bi morali biti zaradi posebnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev v središču sklopa Kultura. Zato bi morala Komisija olajšati sodelovanje v Programu z znatno poenostavitvijo birokratskih postopkov, predvsem v fazi prijave, za majhne projekte pa bi bilo treba dovoliti višje stopnje sofinanciranja.

(26)

V skladu s členoma 8 in 10 PDEU bi moral Program v vseh svojih dejavnostih podpirati vključevanje vidika spolov in vključevanje ciljev nediskriminacije ter po potrebi opredeliti ustrezna merila za uravnoteženo zastopanost spolov. Ženske dejavno sodelujejo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih kot avtorice, strokovnjakinje, učiteljice, umetnice in članice občinstva. Vendar pa ženske redkeje zasedajo vodstvene položaje v kulturnih, umetniških in ustvarjalnih institucijah. Zato bi moral Program promovirati nadarjene ženske, da bi se podprla umetniška in poklicna kariera žensk.

(27)

Ob upoštevanju skupnega sporočila z dne 8. junija 2016 z naslovom „Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave“, ki ga je podprla resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2017 o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2018 (10), in sklepov Sveta z dne 24. maja 2017 o strateškem pristopu EU k mednarodnim kulturnim odnosom bi morali evropski instrumenti financiranja in zlasti Program prepoznati pomen kulture v mednarodnih odnosih in njeno vlogo pri promociji evropskih vrednot z usmerjenimi in ciljnimi ukrepi, ki so zasnovani tako, da imajo jasen vpliv Unije na svetovnem prizorišču.

(28)

V skladu s sporočilom Komisije z dne 22. julija 2014 z naslovom „Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo“ bi bilo treba z ustreznimi politikami in instrumenti zagotavljati zapuščino evropskega leta kulturne dediščine 2018, ki je uspešno in učinkovito vključevalo kulturo v druga področja politike, zlasti s pristopom participativnega upravljanja, da bi izkoristili dolgoročno in trajnostno vrednost evropske kulturne dediščine ter razvili celovitejši pristop k njenemu ohranjanju in vrednotenju ter podprli trajnostno varovanje, prenovo, prilagojeno ponovno uporabo ter promocijo njenih vrednosti z dejavnostmi ozaveščanja in mreženja. V kulturnem sektorju bi bilo treba razmisliti o podpori umetnikom, ustvarjalcem in umetniškim obrtnikom v tradicionalnih poklicih, povezanih z obnovo kulturne dediščine. Zlasti v avdiovizualnem sektorju so dela, povezana z dediščino, ključni vir spominov in kulturne raznolikosti ter predstavljajo potencialne tržne priložnosti. V tem smislu avdiovizualni arhivi in knjižnice prispevajo k ohranjanju in ponovni uporabi del, povezanih z dediščino, ter k novemu razvoju trga za dela, povezana z dediščino.

(29)

V skladu s sporočilom Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom „Nova industrijska strategija za Evropo“ bi se morala Unija opirati na svoje prednosti, zlasti svojo raznolikost, nadarjenost, vrednote, način življenja ter svoje inovatorje in ustvarjalce.

(30)

Uspeh Programa temelji na razvoju inovativnih in učinkovitih projektov, ki ustvarjajo dobro prakso na področju transnacionalnega evropskega sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. Take zgodbe o uspehu bi bilo treba promovirati ob vsaki priložnosti, da bi spodbudili podporo novim poslovnim modelom ter znanjem in spretnostim, podpirali tradicionalno znanje in izkušnje ter da bi se ustvarjalne in interdisciplinarne rešitve prenesle v ekonomsko in socialno vrednost.

(31)

Program bi moral biti pod določenimi pogoji odprt za sodelovanje članic Evropskega združenja za prosto trgovino, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk, ki uživajo ugodnosti predpristopne strategije, držav iz evropske sosedske politike, in strateških partnerjev EU.

(32)

Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora, so lahko v programih Unije udeležene v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (11), ki določa izvajanje programov na podlagi odločitve, sprejete na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba vnesti posebno določbo, s katero se od tretjih držav zahteva, da odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti.

(33)

Tretje države bi si morale prizadevati v celoti sodelovati v Programu. Vendar pa bi morale tretje države, ki ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje v sklopu MEDIA in Medsektorskem sklopu, sodelujejo pa v sklopu Kultura, imeti možnost, da vzpostavijo in podpirajo centre Programa za promocijo Programa v njihovi državi ter spodbujajo čezmejno sodelovanje v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.

(34)

Odstopanja od obveznosti izpolnjevanja pogojev, določenih v Direktivi 2010/13/EU , bi morala biti podrobno pregledana in v ustrezno utemeljenih primerih odobrena državam iz evropske sosedske politike, ob upoštevanju posebnega položaja avdiovizualnega trga v zadevni državi in ravni vključevanja v okvir evropskih avdiovizualnih politik. Redno bi bilo treba spremljati napredek pri doseganju ciljev iz Direktive 2010/13/EU. Poleg tega bi bilo treba sodelovanje pri ukrepih, ki jih financira sklop MEDIA, za vsak primer posebej določiti v ustreznih programih dela.

(35)

Program bi moral spodbujati sodelovanje med Unijo in mednarodnimi organizacijami, kot so Unesco, Svet Evrope, vključno z Eurimages in Evropskim avdiovizualnim observatorijem (v nadaljnjem besedilu: Observatorij), Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Svetovna organizacija za intelektualno lastnino. Program bi moral tudi podpirati zavezo Unije v zvezi s cilji trajnostnega razvoja ZN, predvsem pa njene kulturne razsežnosti. V zvezi z avdiovizualnim sektorjem bi moral Program zagotoviti prispevek Unije k delu Observatorija.

(36)

Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, in doseganje ciljev ZN za trajnostni razvoj, je namen Programa prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju skupnega cilja, da bi se 30 % proračunskih odhodkov Unije namenilo podnebnim ciljem. V skladu z evropskim zelenim dogovorom kot načrtom za trajnostno rast bi bilo treba pri ukrepih na podlagi te uredbe spoštovati načelo, da se ne škoduje bistveno. Med izvajanjem Programa, bi bilo treba ustrezne ukrepe opredeliti in uvesti, ne da bi spremenili osnovni značaj Programa, in ponovno oceniti v okviru zadevnih procesov ocenjevanja in pregleda.

(37)

Komisija bi morala imeti možnost, da za poenostavitev in učinkovitost proračunske obveznosti razdeli na letne obroke. V tem primeru bi morala Komisija dodeliti letne obroke med izvajanjem Programa, ob upoštevanju napredka ukrepov, ki prejmejo finančno pomoč, ocenjenih potreb teh ukrepov in razpoložljivega proračuna. Komisija bi morala upravičencem do nepovratnih sredstev sporočiti okvirni časovni razpored za dodelitev posameznih letnih obrokov.

(38)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (12) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) in določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter predvidevajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(39)

„LUX – evropska filmska nagrada občinstva, ki jo podeljujeta Evropski parlament in Evropska filmska akademija“, se je uveljavila kot prepoznavna evropska nagrada za promocijo in širjenje evropskih filmov, ki odražajo evropsko identiteto in vrednote zunaj nacionalnih meja, gradi pa na sodelovanju s skupnostjo priznanih filmskih ustvarjalcev ter evropskih filmskih organizacij in mrež.

(40)

Mladinski orkester Evropske unije je od svoje ustanovitve razvil edinstveno strokovno znanje pri spodbujanju dostopa do glasbe, pa tudi medkulturnega dialoga, medsebojnega spoštovanja in razumevanja s pomočjo kulture, istočasno pa je dal poudarek tudi na razvoju mednarodne kariere in usposabljanju mladih glasbenikov. Posebnost Mladinskega orkestra Evropske unije je, da gre za evropski orkester, ustanovljen z resolucijo Evropskega parlamenta, ki presega kulturne meje, sestavljajo pa ga mladi glasbeniki, ki so bili izbrani iz cele Evrope v skladu z zahtevnimi umetniškimi merili po strogo določenem in preglednem vsakoletnem postopku za avdicije v vseh državah članicah. Ta posebni prispevek k evropski kulturni raznolikosti in identiteti bi bilo treba priznati na primer tako, da se predvidijo ukrepi, za sodelovanje pri katerih se lahko prijavijo Mladinski orkester Evropske unije in podobni evropski kulturni subjekti. Za take subjekte bi bilo treba predvideti možnost večletnega financiranja, da bi se zagotovila stabilnost njihovega delovanja.

(41)

Organizacije v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih z veliko evropsko geografsko pokritostjo in dejavnostmi, ki vključujejo ponujanje kulturnih storitev neposredno evropskim državljanom ter lahko zato neposredno vplivajo na evropsko identiteto, bi morale biti upravičene do podpore Unije.

(42)

Za zagotovitev učinkovite dodelitve sredstev iz splošnega proračuna Unije je treba zagotoviti, da vsi ukrepi in dejavnosti, ki se izvajajo v okviru Programa, zagotavljajo evropsko dodano vrednost. Pomembno je tudi zagotoviti, da dopolnjujejo dejavnosti držav članic. Prizadevati si je treba za skladnost, dopolnjevanje in sinergije s programi financiranja, ki podpirajo področja politike s tesnimi medsebojnim vezmi, pri čemer se zagotovi, da so potencialni upravičenci seznanjeni z različnimi možnostmi financiranja, in s horizontalnimi politikami, kot je konkurenčna politika Unije.

(43)

Finančna podpora bi morala biti uporabljena za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu.

(44)

Pomembno je, da Program obravnava strukturne izzive evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, ki jih je še poglobila pandemija COVID-19. Program poudarja temeljno vlogo evropske kulture in medijev za blaginjo državljanov ter za opolnomočenje, da sprejemajo informirane odločitve. Program bi moral skupaj z drugimi ustreznimi programi financiranja Unije in instrumentom Next Generation EU podpirati kratkoročno okrevanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, krepiti njihovo dolgoročno odpornost in konkurenčnost, da bi v prihodnje čim bolje obravnavali morebitne večje krize, ter jih podpreti pri digitalnem in ekološkem prehodu.

(45)

K ciljem politike Programa se prispeva tudi s finančnimi instrumenti in proračunskimi jamstvi v okviru sklopov politike Programa InvestEU za obdobje 2021–2027, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (13), ki med drugim še naprej olajšujejo dostop do financiranja za mala in srednja podjetja in organizacije v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.

(46)

Učinek, kakovost in učinkovitost pri izvajanju projektov v okviru Programa bi morali biti ključna ocenjevalna merila za izbiro zadevnih projektov. Ob upoštevanju tehničnega strokovnega znanja, ki je potrebno za oceno predlogov v okviru posebnih ukrepov Programa, so lahko člani komisije za ocenjevanje takih predlogov (v nadaljnjem besedilu: komisija za ocenjevanje) zunanji strokovnjaki. Pri izbiri zunanjih strokovnjakov je treba ustrezno upoštevati njihove poklicne izkušnje in uravnoteženo zastopanost spolov zadevne komisije.

(47)

Program bi moral vključevati realističen in obvladljiv sistem kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov uspešnosti za spremljanje njegovih ukrepov in trajno spremljanje njegove uspešnosti. To spremljanje ter ukrepi informiranja in komuniciranja v zvezi s Programom in njegovimi ukrepi, bi morali temeljiti na treh sklopih Programa.

(48)

Komisija bi morala zaradi pomembnosti in kompleksnosti zbiranja in analiziranja podatkov ter merjenja učinka kulturnih politik z uporabo svojega strokovnega znanja ter strokovnega znanja drugih ustreznih raziskovalnih institucij pomagati pri zbiranju dokazov in statističnih podatkov o trendih in razvoju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, o zbranih podatkih pa bi morala redno poročati Evropskemu parlamentu in Svetu.

(49)

Program bi bilo treba vzpostaviti za obdobje sedmih let, da se njegovo trajanje uskladi s trajanjem večletnega finančnega okvira za obdobje od 2021 do 2027 iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (14) (v nadaljnjem besedilu: večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027).

(50)

Ta uredba določa finančna sredstva za Program, ki v letnem proračunskem postopku za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (15).

(51)

Za ta program se uporablja finančna uredba. Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, vključno s tistimi, ki se podeljujejo tretjim osebam, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom.

(52)

Oblike financiranja in načine izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati glede na njihovo ustreznost za uresničevanje specifičnih ciljev ukrepov in doseganje rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in potreba po upravni poenostavitvi, zlasti v postopku vlaganja vlog, v korist vseh udeleženih strani in pričakovano tveganje neupoštevanja veljavnih pravil. Pri tej izbiri bi bilo treba upoštevati tudi uporabo pavšalnih zneskov, stroškov na enoto, pavšalnih stopenj ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(53)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (17), (Euratom, ES) št. 2185/96 (18) in (EU) 2017/1939 (19) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 OLAF pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (20). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(54)

Kakovostnim predlogom za ukrepe, ki so upravičeni na podlagi Programa, vendar zaradi proračunskih omejitev v njegovem okviru ne morejo biti financirani, bi moralo biti na podlagi posebnega sklopa meril mogoče podeliti znak pečat odličnosti. Z znakom pečat odličnosti se priznava kakovost predloga ter poenostavi iskanje alternativnega financiranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ali Evropskega socialnega sklada plus. Za ukrepe, za katere bi se lahko podelil znak pečat odličnosti, bi bilo treba v ustreznih razpisih za zbiranje predlogov navesti dodatne informacije.

(55)

Glede na člen 349 PDEU in ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“ bi bilo treba ceniti poseben prispevek regij iz navedenega člena h kulturni raznolikosti Unije ter njihovo vlogo pri spodbujanju izmenjav, tudi s pomočjo mobilnosti, ter sodelovanje z ljudmi in organizacijami iz tretjih držav, zlasti iz njihovih sosednjih držav. Na podlagi Sklepa Sveta 2013/755/EU (21) in ob upoštevanju prispevka čezmorskih držav in ozemelj k mednarodnemu kulturnemu vplivu Unije so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Programa ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano. Zato bi moralo biti mogoče, da imajo ljudje enake koristi od konkurenčnih prednosti, ki jih lahko prinesejo kulturne in ustvarjalne industrije, kot sta zlasti gospodarska rast in zaposlovanje.

(56)

Za zagotovitev učinkovite ocene napredka Programa pri doseganju njegovih ciljev, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z oblikovanjem okvira za spremljanje in ocenjevanje ter pregledovanjem kazalnikov Programa. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (22). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(57)

V skladu s členom 193(2) finančne uredbe se nepovratna sredstva lahko dodelijo za ukrep, ki se je že začel izvajati, pod pogojem, da vložnik lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Vendar pa stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni do sredstev Unije, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. V skladu s členom 193(4) finančne uredbe stroški, ki so nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni do sredstev Unije tudi v primeru nepovratnih sredstev za poslovanje, sporazum o nepovratnih sredstvih pa se podpiše v štirih mesecih od začetka proračunskega leta upravičenca. Da pri zagotavljanju podpore Unije ne bi prihajalo do motenj, ki bi lahko škodovale interesom Unije, bi moralo biti v sklepu o financiranju za omejeno obdobje na začetku večletnega finančnega okvira 2021–2027 in le v ustrezno utemeljenih primerih mogoče določiti, da so dejavnosti in stroški od 1. januarja 2021 upravičeni, tudi če so te dejavnosti izvedene in so ti stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva.

(58)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje bi bilo treba Program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov Programa.

(59)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje programov dela. Ta izvedbena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (23). Kot je določeno s to uredbo bi morali biti roki zlasti sorazmerni in bi morali članom odbora dovolj zgodaj in dejansko omogočiti, da preučijo osnutke izvedbenih aktov in izrazijo svoje stališče.

(60)

Zagotoviti je treba pravilen zaključek programa Ustvarjalna Evropa za obdobje 2014–2020, ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (24) (v nadaljnjem besedilu: Program za obdobje 2014-2020), zlasti glede nadaljevanja večletne ureditve za njegovo upravljanje, kot je financiranje tehnične in upravne pomoči. Tehnična in upravna pomoč bi morala od 1. januarja 2021 po potrebi zagotoviti upravljanje ukrepov, ki do 31. decembra 2020 še niso bili dokončani v okviru programa za obdobje 2014–2020.

(61)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini. Zlasti si prizadeva zagotoviti polno spoštovanje pravice do enakosti žensk in moških ter pravice do nediskriminacije na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, kot je zapisano v členih 21 in 23 Listine. Ta uredba je prav tako v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov.

(62)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi transnacionalne narave, velikega obsega in široke geografske pokritosti financiranih dejavnosti na področju mobilnosti in sodelovanja, učinka na dostop do učne mobilnosti in splošneje na povezovanje Unije ter okrepljene mednarodne razsežnosti lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(63)

Uredbo (EU) št. 1295/2013 bi bilo zato treba razveljaviti z učinkom od 1. januarja 2021.

(64)

Za zagotovitev kontinuitete pri zagotavljanju podpore na zadevnem področju politike in da se omogoči izvajanje od začetka večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej in bi se morala uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021 –