16.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 122/28

(1)

Potrebne so številne bistvene spremembe Direktive Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (3). Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno direktivo prenoviti.

(2)

V skladu s členom 15 Direktive 94/45/ES je Komisija po posvetovanju z državami članicami in socialnimi partnerji na evropski ravni pregledala delovanje navedene direktive in zlasti proučila, ali je spodnji prag števila delavcev ustrezen, z namenom predlagati ustrezne spremembe, če so te potrebne.

(3)

Po posvetovanju z državami članicami in socialnimi partnerji na evropski ravni je Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu 4. aprila 2000 predložila poročilo o uporabi Direktive 94/45/ES.

(4)

V skladu s členom 138(2) Pogodbe se je Komisija na ravni Skupnosti posvetovala s socialnimi partnerji o možni usmeritvi ukrepanja Skupnosti na tem področju.

(5)

Komisija je po tem posvetovanju ocenila, da bi bilo ukrepanje Skupnosti zaželeno, in se je ponovno posvetovala s socialnimi partnerji na ravni Skupnosti o vsebini načrtovanega predloga v skladu s členom 138(3) Pogodbe.

(6)

Po tej drugi fazi posvetovanj socialni partnerji Komisije niso obvestili o svoji skupni pripravljenosti, da začnejo postopek, ki bi lahko pripeljal do sklenitve sporazuma, kakor je določeno v členu 138(4) Pogodbe.

(7)

Treba je posodobiti zakonodajo Skupnosti na področju nadnacionalnega obveščanja in posvetovanja z delavci, da se zagotovi učinkovitost pravice do nadnacionalnega obveščanja in posvetovanja z delavci, poveča delež ustanovljenih evropskih svetov delavcev in hkrati omogoči nadaljnje delovanje obstoječih sporazumov, rešijo ugotovljeni problemi pri dejanski uporabi Direktive 94/45/ES, odpravi pravna negotovost, ki nastaja zaradi nekaterih določb direktive ali ker nekaterih določb ni, ter zagotovi boljša povezanost med zakonodajnimi instrumenti na področju obveščanja in posvetovanja z delavci.

(8)

Po členu 136 Pogodbe je eden izmed posebnih ciljev Skupnosti in držav članic spodbujanje dialoga med socialnimi partnerji.

(9)

Ta direktiva spada v okvir Skupnosti, katerega cilj je podpreti in dopolniti ukrepe držav članic na področju obveščanja in posvetovanja z delavci. Ta okvir naj bi minimalno bremenil podjetja ali podružnice in hkrati zagotavljal učinkovito uresničevanje dodeljenih pravic.

(10)

Delovanje notranjega trga je povezano s procesom koncentracije družb, čezmejnih združitev, prevzemov, skupnih vlaganj in torej tudi z vse bolj izrazito nadnacionalno naravo družb in povezanih družb. Gospodarske aktivnosti se lahko razvijajo skladno le, če družbe in povezovalne družbe, ki poslujejo v dveh ali več državah članicah, predstavnike delavcev obveščajo o odločitvah, ki prizadenejo delavce, in se z njimi posvetujejo.

(11)

Postopki obveščanja in posvetovanja z delavci v zakonodaji ali po običajih držav članic večinoma ne upoštevajo nadnacionalne strukture subjekta, ki sprejema odločitve na račun teh delavcev. Tako stanje lahko znotraj ene in iste družbe ali povezane družbe vodi do neenakega obravnavanja delavcev, ki jih odločitve prizadenejo.

(12)

Treba je sprejeti ustrezne predpise, ki bodo v družbah, ki poslujejo na območju Skupnosti, zagotovili primerno obveščanje in posvetovanje z delavci, kadar se odločitve, ki imajo posledice zanje, sprejemajo izven države, v kateri so zaposleni.

(13)

Za primerno obveščanje in posvetovanje v družbah in povezanih družbah, ki poslujejo v dveh ali več državah, je treba ustanoviti evropske svete delavcev ali urediti druge primerne postopke za nadnacionalno obveščanje in posvetovanje z delavci.

(14)

Ureditve obveščanja in posvetovanja z delavci je treba opredeliti in izvajati tako, da se zagotovi učinkovitost določb te direktive. Zato bi bilo treba z obveščanjem in posvetovanjem evropskemu svetu delavcev pravočasno omogočiti, da družbi poda svoje mnenje, ne da bi se ogrozila družbena zmožnost prilagajanja. Le z dialogom na ravni, na kateri se pripravljajo usmeritve, in uspešnim vključevanjem predstavnikov delavcev je mogoče predvideti in se odzivati na spremembe.

(15)

Delavcem in njihovim predstavnikom je treba zagotoviti informacije in se z njimi posvetovati na ustrezni ravni uprave in predstavnikov, odvisno od obravnavane teme. Za ta namen je treba pristojnosti in področje delovanja evropskega sveta delavcev razlikovati od pristojnosti in področja delovanja nacionalnih predstavniških teles ter jih omejiti na nadnacionalne zadeve.

(16)

Zadeva bi se morala opredeliti kot nadnacionalna ob upoštevanju obsega možnih učinkov ter ravni vodstva in predstavnikov v zvezi z zadevo. Za ta namen se štejejo za nadnacionalne zadeve, ki so povezane z družbo ali povezano družbo ali z vsaj dvema državama članicama. Med temi so tudi zadeve, ki so ne glede na število udeleženih držav članic pomembne za evropsko delovno silo v smislu obsega njihovih potencialnih učinkov ali ki zajemajo prenos dejavnosti med državami članicami.

(17)

Treba je opredeliti pojem „obvladujoče družbe“, ki se nanaša samo na to direktivo, brez vpliva na drugačne opredelitve pojma „povezane družbe“ ali „obvladovanja“ v drugih aktih.

(18)

Mehanizmi obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah in povezanih družbah, ki delujejo v dveh ali več državah članicah, morajo zajemati vse podružnice ali, kot je lahko primer v praksi, vse družbe v povezani družbi na ozemlju držav članic, ne glede na to, ali ima glavno poslovodstvo družb in povezanih družb svoj sedež v državi članici ali ne.

(19)

V skladu z načelom neodvisnosti pogodbenih strank so predstavniki delavcev in vodstev družb ali povezanih družb poklicani, da sporazumno določajo naravo, sestavo, funkcijo, način delovanja, postopke in finančne vire za evropske svete delavcev ali za druge postopke obveščanja in posvetovanja na tak način, da bodo ustrezali njihovim posebnim okoliščinam.

(20)

V skladu z načelom subsidiarnosti so države članice poklicane, da določijo, kdo so predstavniki delavcev, in predvsem, da zagotovijo, če menijo, da je to primerno, uravnoteženo zastopstvo različnih kategorij delavcev.

(21)

Treba je pojasniti pojem obveščanja in posvetovanja z delavci v skladu z opredelitvami iz zadnjih direktiv na tem področju in tistimi, ki se uporabljajo v nacionalnem okviru s ciljem, da se poveča učinkovitost dialoga na nadnacionalni ravni, omogoči ustrezna povezanost med nacionalno in nadnacionalno ravnjo tega dialoga ter zagotovi pravna varnost, potrebna za uporabo te direktive.

(22)

Opredelitev pojma „obveščanje“ bi morala upoštevati cilj, da se predstavnikom delavcev omogoči ustrezen pregled, ob tem pa se predvideva, da se obveščanje opravi v času, na način in z vsebino, ki so ustrezni, ne da bi se zaradi tega upočasnil postopek odločanja v družbah.

(23)

Opredelitev pojma „posvetovanje“ bi morala upoštevati cilj, da se izrazi mnenje, ki bo koristno v postopku odločanja, ob tem pa se predvideva, da se posvetovanje opravi v času, na način in z vsebino, ki so ustrezni.

(24)

Po tej direktivi je za obveščanje in posvetovanje v družbi ali povezani družbi, ki ima glavno poslovodstvo izven držav članic, zadolžen ali njegov zastopnik, ki se po potrebi imenuje v eni izmed držav članic, ali, če zastopnika ni, podružnica ali odvisna družba, ki zaposluje največje število delavcev v državah članicah.

(25)

Odgovornost družbe ali povezane družbe pri posredovanju informacij, potrebnih za začetek pogajanj, mora biti opredeljena tako, da bodo delavci lahko ugotovili, ali družba oziroma povezana družba, kjer so zaposleni, posluje na ravni Skupnosti, in vzpostavili potrebne stike za oblikovanje zahteve za začetek pogajanj.

(26)

Posebno pogajalsko telo mora na uravnotežen način predstavljati delavce iz različnih držav članic. Predstavnikom delavcev mora biti omogočeno, da se med seboj uskladijo in opredelijo svoja stališča v zvezi s pogajanji z glavnim poslovodstvom.

(27)

Treba je priznati vlogo, ki jo lahko imajo priznani sindikati v pogajanjih ali ponovnih pogajanjih o ustanovnih sporazumih evropskih svetov delavcev s podporo predstavnikom delavcev, ki izrazijo potrebo po pogajanjih. Pristojne sindikate in združenja delodajalcev, ki so priznani kot evropski socialni partnerji, se obvesti o začetku pogajanj, da se jim omogoči spremljanje ustanavljanja novih evropskih svetov delavcev in promocijo dobrih praks. Priznani pristojni evropski sindikati in združenja delodajalcev so tiste socialne partnerske organizacije, s katerimi se posvetuje Komisija v skladu s členom 138 Pogodbe. Komisija posodobi in objavi seznam teh organizacij.

(28)

Sporazumi, ki urejajo ustanavljanje in delovanje evropskih svetov delavcev, morajo določati metode za njihovo spreminjanje, ukinitev ali ponovno pogajanje v zvezi z njimi, kadar je to potrebno, zlasti če se spremeni obseg ali struktura družbe oziroma povezane družbe.

(29)

V teh sporazumih mora biti določena tudi ureditev povezovanja nacionalnega in nadnacionalnega obveščanja ter posvetovanja z delavci, prilagojena posebnim razmeram v družbi ali povezani družbi. Ta ureditev mora biti določena ob upoštevanju zadevnih pristojnosti in področja delovanja predstavniških teles delavcev, zlasti v zvezi s predvidevanjem in upravljanjem sprememb.

(30)

Ti sporazumi morajo po potrebi opredeliti ustanavljanje in delovanje ožjega odbora, da se omogoči usklajevanje in večja učinkovitost rednega delovanja evropskega sveta delavcev ter pravočasno obveščanje in posvetovanje v posebnih okoliščinah.

(31)

Predstavniki delavcev lahko sklenejo, da ne želijo sodelovati pri ustanavljanju evropskih svetov delavcev ali da se stranke dogovorijo za druge postopke za nadnacionalno obveščanje in posvetovanje z delavci.

(32)

Treba bi bilo predvideti določbe o uporabi določenih dodatnih zahtevah za primere, ko se pogodbene stranke odločijo zanje ali ko glavno poslovodstvo zavrne pogajanje ali ko se pogajanja zaključijo brez sporazuma.

(33)

Za popolno uresničevanje svoje vloge in zagotovitev koristi evropskega sveta delavcev morajo biti predstavniki delavcev odgovorni delavcem, ki jih predstavljajo, omogočeno pa jim mora biti potrebno usposabljanje.

(34)

Predstavniki delavcev bi morali pri izvajanju funkcij v okviru te direktive uživati enako varstvo in jamstva kot predstavniki delavcev po zakonih in/ali običajih države zaposlitve. Ti predstavniki ne smejo biti izpostavljeni diskriminaciji zaradi zakonitega izvajanja svojih funkcij in morajo uživati ustrezno varstvo glede odpovedi in drugih sankcij.

(35)

Države članice morajo sprejeti ustrezne ukrepe v primeru, da se obveznosti iz te direktive ne izpolnjujejo.

(36)

V skladu s splošnimi načeli prava Skupnosti bi se morali za kršitve obveznosti iz te direktive uporabiti upravni ali sodni postopki ter sankcije, ki so učinkovite, odvračilne in sorazmerne s težo kršitve.

(37)

Zaradi učinkovitosti, skladnosti in pravne varnosti je potrebna povezanost med direktivami ter ravnmi obveščanja in posvetovanja z delavci, ki jih določata pravo in/ali običaji na ravni Skupnosti in nacionalni ravni. Pogajanja o ureditvi tega povezovanja morajo biti prednostna naloga v vsaki družbi ali povezani družbi. Če v zvezi s tem ni sporazuma in se načrtujejo odločitve, ki bi lahko povzročile pomembne spremembe organizacije dela ali pogodb o zaposlitvi, se mora postopek izpeljati na nacionalni in evropski ravni ob upoštevanju zadevnih pristojnosti in področij delovanja predstavniških teles delavcev. Mnenja evropskih svetov delavcev ne bi smela vplivati na možnost glavnega poslovodstva, da izvede potrebna pogajanja v skladu s časovnim zaporedjem, ki ga določajo nacionalno pravo in/ali običaji. Morebiti bo treba spremeniti nacionalno zakonodajo in/ali običaje, da bodo lahko evropski sveti delavcev po potrebi obveščeni pred ali sočasno z nacionalnimi predstavniškimi telesi delavcev, ob tem pa se ne sme znižati splošna raven varstva delavcev.

(38)

Ta direktiva ne bi smela posegati v postopke obveščanja in posvetovanja iz Direktive 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti (4) ter v posebne postopke iz člena 2 Direktive Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti (5) in člena 7 Direktive Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (6).

(39)

Treba bi bilo posebej obravnavati družbe in povezane družbe, ki poslujejo na ravni Skupnosti, v katerih je na dan 22. septembra 1996 že obstajal dogovor o nadnacionalnem obveščanju in posvetovanju z delavci.

(40)

Kadar pride do večjih sprememb strukture družbe ali povezane družbe, na primer do združitve, prevzema ali delitve, se morajo evropski sveti delavcev prilagoditi. Prilagoditev se mora najprej opraviti v skladu z določbami veljavnega sporazuma, če te dejansko omogočajo potrebno prilagoditev. Če temu ni tako in če se vloži zahteva, s katero se ugotovi potreba po tem, se začnejo pogajanja o novem sporazumu, v kateri morajo sodelovati člani obstoječih evropskih svetov delavcev. Za zagotovitev obveščanja in posvetovanja z delavci med pogosto odločilnim obdobjem spremembe strukture, mora biti evropskim svetom delavcev omogočeno nadaljnje delovanje, lahko tudi na prilagojen način, dokler ni sklenjen nov sporazum. Ob podpisu novega sporazuma se mora razpustiti prej ustanovljene svete in ne glede na njihove določbe v zvezi z veljavnostjo ali potekom veljavnosti razveljaviti sporazume o ustanovitvi svetov.

(41)

Razen če se uporabi ta določba o prilagoditvi, je treba naprej uporabljati veljavne sporazume, da se izogne obveznim ponovnim pogajanjem o teh sporazumih, v primerih ko bi bilo to nepotrebno. Treba bi bilo določiti, da se za sporazume, sklenjene pred 22. septembrom 1996 v skladu s členom 13(1) Direktive 94/45/ES ali v skladu s členom 3(1) Direktive 97/74/ES (7), dokler ti ostanejo v veljavi, obveznosti na podlagi te direktive zanje naj ne bi uporabljale. Poleg tega ta direktiva ne določa splošne obveznosti ponovnega pogajanja o sporazumih, ki so bili v skladu s členom 6 Direktive 94/45/ES sklenjeni med 22. septembrom 1996 in 5. junijem 2011.

(42)

Za doseganje ciljev te direktive in brez poseganja v pravico strank, da se odločijo drugače, mora evropski svet delavcev, ki je ustanovljen ne glede na to, da med strankami ni dogovora, biti obveščen in se je treba z njim posvetovati o aktivnostih družbe ali povezane družbe zato, da lahko oceni možne posledice za interese delavcev v najmanj dveh različnih državah članicah. Za družbo ali za obvladujočo družbo mora v ta namen veljati obveznost, da imenovanim predstavnikom delavcev posreduje splošne informacije, ki so povezane z interesi delavcev, in informacije, ki se bolj specifično nanašajo na tiste vidike aktivnosti družbe ali povezane družbe, ki bi lahko prizadele interese delavcev. Evropski svet delavcev mora imeti možnost, da na koncu takega sestanka predstavi svoje mnenje.

(43)

Določene odločitve, ki imajo znatne posledice za interese delavcev, morajo biti čim prej predmet obveščanja njihovih predstavnikov in posvetovanja z njimi.

(44)

Treba je pojasniti vsebino dodatnih pogojev, ki se uporabljajo, če sporazuma ni, in se pri pogajanjih uporabljajo za referenco, ter jo prilagoditi razvoju potreb in praks na področju nadnacionalnega obveščanja in posvetovanja. Področja, na katerih je potrebno obveščanje, bi bilo treba razlikovati od tistih, v zvezi s katerimi se je treba z evropskim svetom delavcev tudi posvetovati, kar daje svetom tudi pravico, da na svoje mnenje prejmejo utemeljen odgovor. Da bi ožji odbor lahko uresničeval svojo vlogo usklajevanja in za učinkovito obravnaval izjemne okoliščine, mora biti sestavljen iz največ petih članov, ki se lahko med seboj redno posvetujejo.

(45)

Ker cilja te direktive, in sicer povečanja pravice delavcev do obveščanja in posvetovanja v družbah in povezanih družbah na ravni Skupnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ga lahko lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(46)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in zlasti upošteva načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Ta direktiva zlasti skuša zagotoviti popolno spoštovanje pravic delavcev ali njihovih predstavnikov do pravočasnega obveščanja in posvetovanja na ustreznih ravneh, v primerih in pod pogoji, ki jih določa pravo Skupnosti ter nacionalna zakonodaja in praksa (člen 27 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah).

(47)

Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi s predhodnimi direktivami. Obveznost prenosa določb, ki so nespremenjene, izhaja iz predhodnih direktiv.

(48)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (8) se države članice spodbuja, da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne korelacijske tabele, ki naj, kolikor nazorno je to mogoče, prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno pravo.

(49)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno zakonodajo in začetka njihove uporabe, določenih v delu B Priloge II –

(a)

„družba, ki posluje na ravni Skupnosti“ pomeni vsako družbo, ki v državah članicah zaposluje najmanj 1 000 delavcev in od tega najmanj 150 delavcev v vsaj dveh državah članicah;

(b)

„povezana družba“ pomeni obvladujočo družbo in njene odvisne družbe;

(c)

„povezane družbe, ki poslujejo na ravni Skupnosti“ pomeni povezane družbe z naslednjimi značilnostmi:

(d)

„predstavniki delavcev“ pomeni predstavnike po nacionalni zakonodaji in/ali običajih;

(e)

„glavno poslovodstvo“ pomeni glavno poslovodstvo družbe na ravni Skupnosti ali, v primeru povezane družbe, ki posluje na ravni Skupnosti, glavno poslovodstvo obvladujoče družbe;

(f)

„obveščanje“ pomeni prenos podatkov predstavnikom delavcev, ki ga opravi delodajalec, da se jim omogoči seznaniti se z neko zadevo in jo preučiti; obveščanje se opravi v času, na način in z vsebino, ki predstavnikom delavcev omogoča, da opravijo poglobljeno presojo možnih vplivov in, kadar je to primerno, pripravijo posvetovanja s pristojnim telesom zadevne družbe ali povezane družbe, ki posluje na ravni Skupnosti;

(g)

„posvetovanje“ pomeni vzpostavljanje dialoga in izmenjava stališč med predstavniki delavcev in glavnim poslovodstvom ali z drugo ustrezno ravnjo vodstva v času, na način in z vsebino, ki predstavnikom delavcev na podlagi zagotovljenih informacij omogoča, da brez poseganja v pristojnosti vodstva in v razumnem času izrazijo mnenje o predlaganih ukrepih, na katere se nanaša posvetovanje, ki bi se lahko upoštevalo v družbi, ki posluje na ravni Skupnosti, ali povezani družbi, ki posluje na ravni Skupnosti;

(h)

„evropski svet delavcev“ pomeni svet, ustanovljen za obveščanje in za posvetovanje z delavci v skladu s členom 1(2) ali z določbami Priloge I;

(i)

„posebno pogajalsko telo“ pomeni telo, ustanovljeno v skladu s členom 5(2), za pogajanje z glavnim poslovodstvom o ustanoviti evropskega sveta delavcev ali ureditvi postopka za obveščanje in posvetovanje z delavci v skladu s členom 1(2).

(a)

ima v lasti večino vpisanega kapitala,

ali

(b)

ima nadzor nad večino glasov, ki pripadajo izdanemu delniškemu kapitalu družbe,

ali

(c)

lahko imenuje več kot polovico članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa te družbe.

(a)

Države članice določijo način izvolitve ali imenovanja članov posebnega pogajalskega telesa, ki se izvolijo ali imenujejo na njihovem ozemlju.

Države članice zagotovijo, da imajo delavci v družbah in/ali podružnicah, v katerih brez krivde delavcev ni predstavnikov delavcev, pravico izvoliti ali imenovati člane posebnega pogajalskega telesa.

Drugi pododstavek ne posega v zakonodajo in/ali običaje, ki določajo spodnji prag za ustanavljanje predstavniških teles delavcev.

(b)

Člane posebnega pogajalskega telesa izvolijo ali imenujejo družbe ali povezane družbe, ki poslujejo na ravni Skupnosti, v sorazmerju s številom delavcev, ki jih zaposlujejo v vsaki državi članici, z dodelitvijo enega sedeža vsaki državi članici za vsak delež v tej državi članici zaposlenih delavcev, kar je enako 10 % skupnega števila delavcev, zaposlenih v vseh državah članicah, ali ulomku tega deleža.

(c)

O sestavi posebnega pogajalskega telesa in začetku pogajanj se obvesti glavno poslovodstvo in poslovodstva lokalnih družb ter pristojne evropske organizacije delavcev in združenja delodajalcev.

(a)

za katere podružnice družb, ki poslujejo na ravni Skupnosti ali družbe iz povezanih družb, ki poslujejo na ravni Skupnosti, velja sporazum;

(b)

sestavo evropskega sveta delavcev, število članov, razdelitev mandatov, ki omogoča upoštevanje, kolikor je to mogoče, potrebe po uravnoteženem predstavništvu delavcev po dejavnostih, kategorijah delavcev in spolu, ter trajanje mandata;

(c)

pristojnosti in postopek obveščanja in posvetovanja evropskega sveta delavcev ter ureditev povezovanja med obveščanjem in posvetovanjem z evropskim svetom delavcev in nacionalnimi predstavniškimi telesi delavcev v skladu z načeli iz člena 1(3);

(d)

kraj, frekvenco in trajanje sestankov evropskega sveta delavcev;

(e)

po potrebi sestavo, način imenovanja, naloge in način sklicevanja sestankov ožjega odbora v okviru evropskega sveta delavcev;

(f)

finančne in materialne vire, ki naj se dodelijo evropskemu svetu delavcev;

(g)

datum začetka veljavnosti sporazuma, postopek spremembe ali odpovedi sporazuma, primere, v katerih je treba obnoviti pogajanja o sporazumu, in postopek za ponovna pogajanja o njem, vključno v primeru strukturnih sprememb v družbah, ki poslujejo na ravni Skupnosti, ali povezanih družbah, ki poslujejo na ravni Skupnosti, če je to primerno.

—

kadar glavno poslovodstvo in posebno pogajalsko telo tako odločita

ali

—

kadar glavno poslovodstvo odkloni začetek pogajanj v roku šestih mesecev iz člena 5(1)

ali

—

kadar v roku treh let od dneva vložitve zahteve ne pride do sklenitve sporazuma po členu 6 in posebno pogajalsko telo ne sprejme sklepa iz člena 5(5).

(a)

bil sklenjen eden ali več sporazumov v skladu s členom 13(1) Direktive 94/45/ES ali členom 3(1) Direktive 97/74/ES, ki zajemajo vso delovno silo in zagotavljajo mednarodno obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi, ali se takšni sporazumi prilagodijo zaradi sprememb v strukturi družb ali povezanih družb;

ali

(b)

se podpiše ali revidira sporazum, sklenjen v skladu s členom 6 Direktive 94/45/ES, v času med 5. junijem 2009 in 5. junijem 2011.