1998R0850 — SL — 01.06.2015 — 012.004

---

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B	UREDBA SVETA (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov (UL L 125 27.4.1998, str. 1)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA SVETA (ES) št. 308/1999 z dne 8. februarja 1999	L 38	6	12.2.1999
►M2	UREDBA SVETA (ES) št. 1459/1999 z dne 24. junija 1999	L 168	1	3.7.1999
►M3	UREDBA SVETA (ES) št. 2723/1999 z dne 17. decembra 1999	L 328	9	22.12.1999
M4	UREDBA SVETA (ES) št. 812/2000 z dne 17. aprila 2000	L 100	3	20.4.2000
►M5	UREDBA SVETA (ES) št. 1298/2000 z dne 8. junija 2000	L 148	1	22.6.2000
►M6	UREDBA SVETA (ES) št. 724/2001 z dne 4. aprila 2001	L 102	16	12.4.2001
►M7	UREDBA SVETA (ES) št. 973/2001 z dne 14. maja 2001	L 137	1	19.5.2001
►M8	UREDBA SVETA (ES) št. 602/2004 z dne 22. marca 2004	L 97	30	1.4.2004
►M9	UREDBA SVETA (ES) št. 1568/2005 z dne 20. septembra 2005	L 252	2	28.9.2005
►M10	UREDBA SVETA (ES) št. 2166/2005 z dne 20. decembra 2005	L 345	5	28.12.2005
►M11	UREDBA (EU) št. 579/2011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 8. junija 2011	L 165	1	24.6.2011
►M12	UREDBA (EU) št. 227/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. marca 2013	L 78	1	20.3.2013
►M13	UREDBA SVETA (EU) št. 1385/2013 z dne 17. decembra 2013	L 354	86	28.12.2013
►M14	UREDBA (EU) 2015/812 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. maja 2015	L 133	1	29.5.2015

---

▼B

UREDBA SVETA (ES) št. 850/98

z dne 30. marca 1998

za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov

Člen 1

Ta uredba, ki določa tehnične ohranjevalne ukrepe, velja za lov in iztovarjanje ribolovnih virov, ki se pojavljajo v morskih vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic in se nahajajo v eni od regij, določenih v členu 2, razen če ni drugače določeno v členih 26 in 33.

▼M14 —————

▼B

NASLOV I

OPREDELITVE

Člen 2

1.  Za namen te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve morskih voda:

(a)   Regija 1

Vse vode, ki so severno ali zahodno od črte, ki teče iz točke na zemljepisni širini 48° S in zemljepisni dolžini 18° Z, od tam naravnost proti severu do zemljepisne širine 60° S, od tam naravnost proti vzhodu do zemljepisne širine 5° Z, od tam naravnost na sever do zemljepisne širine 60°30′ S, od tam naravnost proti vzhodu do zemljepisne dolžine 4° Z, od tam naravnost proti severu do zemljepisne širine 64° S, od tam naravnost na vzhod do obale Norveške.

(b)   Regija 2

Vse vode, ki so severno od zemljepisne širine 48° S, vendar ne vključujejo voda v Regiji 1 in razdelkov IIIb, IIIc in IIId ICES.

(c)   Regija 3

Vse vode, ki ustrezajo podobmočjema VIII in IX ICES.

(d)   Regija 4

Vse vode, ki ustrezajo podobmočju X ICES.

(e)   Regija 5

Vse vode v tistem delu vzhodnega in srednjega Atlantika, ki vključujejo razdelke 34.1.1, 34.1.2 in 34.1.3 ter podobmočje 34.2.0 ribolovne cone 34 področja CECAF.

(f)   Regija 6

Vse vode, ki so oddaljene od obal francoskega departmaja Guyana in spadajo pod suverenost ali jurisdikcijo Francije.

(g)   Regija 7

Vse vode, ki so oddaljene od francoskih departmajev Martiniqua in Guadeloupa ter spadajo pod suverenost ali jurisdikcijo Francije.

▼M13

(h)   Regija 8

Vse vode ob obalah francoskih departmajev Réunion in Mayotte, ki spadajo pod suverenost ali jurisdikcijo Francije.

▼M12

(i)   Regija 9

Vse vode Črnega morja, ki ustrezajo geografskemu podobmočju 29, kakor je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju) ( 10 ) in Resoluciji GFCM/33/2009/2.

▼B

2.  Zemljepisna območja, ki so v tej uredbi označena s črkami „ICES“ in „CECAF“ so tista, ki sta jih določila Mednarodni svet za raziskovanje morja in Odbor za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik. V skladu z naknadnimi spremembami so opisana v sporočilih Komisije št. 85/C 335/02 ( 11 ) in št. 85/C 347/05 ( 12 ).

3.  Regije, navedene v odstavku 1, se lahko razdeli v zemljepisna območja, zlasti na podlagi opredelitev, navedenih v odstavku 2, v skladu s postopkom, navedenim v členu 48.

4.  Ne glede na odstavek 2, za namen te uredbe:

Člen 3

Za namen te uredbe:

(a)	morski organizmipomenijo vse morske ribe, vključno z anadromnimi in katadromnimi vrstami v času njihovega bivanja v morju, rake in mehkužce ter njihove dele;

(b)

velikost mrežnega očesavlečne mreže pomeni velikost mrežnih očes kakršne koli vreče ali podaljškov, ki se nahaja na krovu ribiškega plovila in je pritrjena na kakršno koli vlečno mrežo oziroma primerna za pritrditev nanjo. Velikost mrežnih očes je treba določiti s postopki, opredeljenimi v Uredbi (EGS) št. 2108/84 ( 13 ). Ta opredelitev velikosti mrežnih očes se ne uporablja za velikost mrežnih očes pri mrežnih materialih s kvadratastimi mrežnimi očesi;

(c)	večnitni mrežni materialpomeni mrežni material, ki je narejen iz dveh ali več ribiških sukancev, kjer se sukanci med vozli lahko ločijo, ne da bi se poškodovala struktura sukancev;

(d)	mrežni material s kvadratastimi mrežnimi očesipomeni tako nameščen mrežni material, da je od dveh parov vzporednic, ki jih tvorijo stranice mrežnih očes, en par vzporeden z vzdolžno osjo mreže, drugi pa pod pravim kotom nanjo;

(e)	velikost mrežnega očesa ploskve ali okna s kvadratastimi mrežnimi očesipomeni največjo določljivo velikost mrežnih očes takšne ploskve ali okna, vstavljenega v vlečno mrežo. Velikost mrežnega očesa je treba določiti s postopki iz Uredbe (EGS) št. 2108/84;

(f)	brezvozelni mrežni materialpomeni mrežni material, ki je sestavljen iz mrežnih očes s štirimi stranicami, ki so približno enake dolžine, kjer se koti mrežnih očes oblikujejo s prepletanjem sukancev dveh sosednjih stranic mrežnega očesa;

(g)	pridnene zabodne ali zapletne mrežepomenijo kakršno koli mirujoče orodje, narejeno iz enega kosa mreže, ki je pritrjen ali ga je mogoče s kakršnimi koli sredstvi pritrditi na dno morja;

(h)	trislojne mrežepomenijo kakršno koli mirujoče orodje, sestavljeno iz dveh ali več kosov mreže, ki so skupaj vzporedno obešeni na eno samo glavno vrv in so s kakršnimi koli sredstvi pritrjeni na dno morja ali jih je tja mogoče pritrditi;

▼M14

(i)

nenamerni ulovpomeni naključni ulov morskih organizmov, ki jih je treba na podlagi člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 ) iztovoriti in odšteti od kvot, bodisi ker so pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ali ker presegajo dovoljene količine iz pravil o sestavi ulova in o prilovu.

▼B

NASLOV II

MREŽE IN POGOJI ZA NJIHOVO UPORABO

POGLAVJE I

DOLOČBE ZA VLEČNA ORODJA

▼M2

Člen 4

1.  Za vsako od regij ali zemljepisnih območij, navedenih v Prilogah I do V, in odvisno od primernosti glede časovnega obdobja, so ciljne vrste za vsak razpon velikosti mrežnih očes takšne, kakor je določeno v ustrezni prilogi.

▼M14

Prepovedan je ribolov vseh vrst, navedenih v prilogah I do V, z uporabo mrežnega očesa velikosti, ki je manjša od razpona za te ciljne vrste iz navedenih prilog.

▼M2

2.  

3.  Kapitani ribiških plovil, ki med katerim koli ribolovnim potovanjem ne izpolnjujejo ladijskega dnevnika v skladu z določbami člena 6 Uredbe (EGS) št. 2847/93, ne smejo ribariti v več kakor eni od regij ali zemljepisnih območij, navedenih v Prilogah I do V. Ta zahteva se ne uporablja za plovila, ki med katerim koli ribolovnim potovanjem uporabljajo samo vlečne mreže z velikostjo mrežnega očesa 100 mm ali več.

4.  

▼M6

▼M14

Točki (a) in (b) prvega pododstavka se ne uporabljata za nenamerni ulov vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ta nenamerni ulov se iztovori in odšteje od kvot.

▼M2

5.  

6.  Pred 31. majem 2001 države članice poročajo Komisiji o uporabi pogojev iz tega člena, člena 15 in ustreznih prilog. Komisija na podlagi teh poročil predloži ustrezne predloge. Svet na podlagi katerega koli takega predloga odloči pred 31. oktobrom 2001.

▼B

Člen 5

1.  Odstotke, navedene v prilogah od I do V ter X in XI, se izračuna kot razmerje žive teže vseh morskih organizmov na krovu po sortiranju ali ob iztovoru ulova.

2.  Vseeno se pri računanju odstotkov, navedenih v odstavku 1, za ribiško plovilo, s katerega so količine morskih organizmov pretovorili, upošteva tudi te količine.

3.  Kapitani ribiških plovil, ki ne izpolnjujejo ladijskega dnevnika v skladu z določbami člena 6 Uredbe (EGS) št. 2847/93, ne smejo pretovoriti morskih organizmov na drugo plovilo ali prejeti pretovorjenih morskih organizmov z drugega plovila.

4.  Odstotki, navedeni v odstavku 1, se lahko izračunajo na podlagi enega ali več reprezentativnih vzorcev.

▼M6 —————

▼B

6.  Za namen tega člena se ekvivalentna teža celotnega škampa dobi tako, da se teža škampovih zadkov pomnoži s tri.

Člen 6

▼M6

1.  

▼B

2.  Znotraj katere koli posamične vreče stricto sensu se število mrežnih očes okrog katerega koli oboda vreče ne sme povečevati od sprednjega proti zadnjemu koncu. Ta določba velja za vse vlečne mreže, pri katerih je mrežno oko veliko 55 milimetrov ali večje.

3.  Število mrežnih očes, brez tistih na robovih, v kateri koli točki na katerem koli obodu katerega koli razširjajočega ali podaljšujočega dela ni manjše od največjega števila mrežnih očes na obodu sprednjega konca vreče stricto sensu, brez zank na robovih. Ta določba velja za vse vlečne mreže, pri katerih je mrežno oko veliko 55 milimetrov ali večje.

Člen 7

1.  

2.  Vsaka ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi:

3.  V vsaki mreži, v kateri je ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi vstavljena v nezoženem delu mreže, je lahko med vsako stranico površine in poleg ležečimi robovi mreže največ pet rombastih mrežnih očes.

V kateri koli mreži, v kateri je v zožen del mreže v celoti ali deloma vstavljena ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi, je lahko med zadnjo vrsto mrežnih očes v ploskvi s kvadratastimi mrežnimi očesi in poleg ležečimi robovi mreže največ pet rombastih mrežnih očes.

▼M6

4.  Ne glede na odstavek 1(a) je katera koli pridnena vlečna mreža, danska potegalka ali podobna vlečna mreža, katere velikost mrežnega očesa je od 70 do 79 milimetrov, opremljena s ploskvijo s kvadratnimi mrežnimi očesi, ki ima velikost mrežnega očesa 80 milimetrov ali več.

▼B

5.  Ne glede na odstavek 1(a) je prepovedano, da se na krovu obdržijo kakršne koli količine rakov iz rodu Pandalus, ki so bili ujeti s kakršno koli pridneno vlečno mrežo z velikostjo mrežnih očes v razponu od 32 do 54 milimetrov, če mreža ni opremljena s ploskvijo ali oknom s kvadratastimi mrežnimi očesi, pri katerem je velikost mrežnih očes 70 milimetrov ali več ►M6  ali z mrežo z izločevalno rešetko, katere uporaba je določena v skladu s pogoji iz člena 46 ◄ .

▼M14

Prvi pododstavek se ne uporablja za nenamerni ulov rakov iz rodu Pandalus, za katere velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ta nenamerni ulov se iztovori in odšteje od kvot.

Prepovedan je ribolov rakov iz rodu Pandalus z uporabo mrež z velikostjo mrežnega očesa v razponu od 32 do 54 milimetrov brez opreme, opredeljene v prvem pododstavku.

▼B

6.  Pogoji odstavkov 4 in 5 veljajo samo v regijah 1 in 2.

7.  Meritve velikosti mrežnih očes katerega koli mrežnega materiala s kvadratastimi mrežnimi očesi, ki je vstavljen v kateri koli del mreže, se pri ocenjevanju velikosti mrežnih očes vlečne mreže ne upoštevajo.

Člen 8

1.  Prevažanje na krovu ali uporaba kakršnih koli vlečnih mrež, katerih vreča je v celoti ali deloma izdelana iz enonitnega mrežnega materiala z debelino sukanca več kot osem milimetrov, je prepovedana.

2.  Prevažanje na krovu ali uporaba kakršnih koli vlečnih mrež, katerih vreča je v celoti ali deloma izdelana iz večnitnega mrežnega materiala, je prepovedana, razen če so snopi sukancev približno enako debeli in razen če je vsota debelin sukancev v snopu na kateri koli stranici katerega koli mrežnega očesa največ 12 milimetrov.

3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za pelagične vlečne mreže.

Člen 9

1.  Prepovedano je prevažanje na krovu ali uporaba kakršne koli vlečne mreže, katere vreča je v celoti ali deloma izdelana iz kakršne koli vrste mrežnega materiala, katerega mrežna očesa niso kvadratasta ali rombasta.

2.  Odstavek 1 se ne uporablja za nobeno vlečno mrežo, pri kateri ima vreča mrežna očesa, ki so velika največ 31 milimetrov.

▼M6

Člen 10

Strgače so izvzete iz določb člena 4. Vendar je med katerim koli potovanjem, kadar so strgače na krovu, prepovedano

▼M14

Točka (b) prvega odstavka se ne uporablja za nenamerni ulov vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ta nenamerni ulov se iztovori in odšteje od kvot.

▼B

POGLAVJE II

DOLOČBE ZA MIRUJOČA ORODJA

Člen 11

1.  Za vsako od regij ali zemljepisnih območij, omenjenih v prilogah VI in VII, in, kjer je tako določeno, odvisno od časovnega obdobja, je prepovedana uporaba ali shranjevanje na krovu kakršne koli zabodne, zapletne ali trislojne mreže, razen če:

▼M12

To odstopanje se uporablja brez poseganja v člen 34b(2)(c).

▼M14

Točka (a) prvega pododstavka se ne uporablja za nenamerni ulov vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ta nenamerni ulov se iztovori in odšteje od kvot.

▼B

2.  Najmanjši odstotek ciljnih vrst je mogoče dobiti tako, da se združijo količine vseh ujetih ciljnih vrst.

▼M12

Člen 11a

V regiji 9 je najmanjša velikost mrežnega očesa pri pridnenih mrežah, kadar se uporabljajo za lov romba, 400 milimetrov.

▼B

Člen 12

1.  Odstotek, naveden v členu 11(1), se izračuna kot delež žive teže vseh morskih organizmov na krovu po sortiranju ali ob iztovoru.

2.  Odstotek, naveden v odstavku 1, je mogoče izračunati na podlagi enega ali več reprezentativnih vzorcev.

Člen 13

Člena 11 in 12 se ne uporabljata za ulove salmonidov, piškurjev ali glenavic.

POGLAVJE III

SPLOŠNE DOLOČBE O MREŽAH IN POGOJIH NJIHOVE UPORABE

Člen 14

Sortiranje se lahko izvaja neposredno po odstranitvi ulova iz mreže ali mrež.

▼M14

Člen 15

1.  Kadar ulov morskih organizmov vrste, za katero velja obveznost iztovarjanja, presega dovoljene odstotke ali količine, opredeljene v členih 20(2), 21(2), 22(2)(b), 27(2), 29(4)(b), 29b(2), 29b(4), 29d(5)(d), 29d(6)(d), 29d(7)(c), 29f(1), 34b(2)(c) in 34b(10) te uredbe in prilogah I do VII, X in XI k tej uredbi, se uporablja člen 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ta nenamerni ulov se iztovori in odšteje od kvot.

2.  Ulov morskih organizmov vrste, za katero ne velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, ki presega dovoljene odstotke, opredeljene v členih 20(2), 21(2), 22(2)(b), 27(2), 29(4)(b), 29b(2), 29b(4), 29d(5)(d), 29d(6)(d), 29d(7)(c), 29f(1), 34b(2)(c) in 34b(10) te uredbe in prilogah I do VII, X in XI k tej uredbi, se ne iztovori, temveč se nemudoma vrne v morje.

▼B

Člen 16

Ne sme se uporabljati nobene naprave, s katero se mrežno oko v katerem koli delu ribiške mreže zamaši ali kako drugače učinkovito zmanjša.

Ta določba ne izključuje uporabe določenih naprav, katerih seznam in tehnične opise je treba sestaviti v skladu s postopkom, navedenim v členu 48.

NASLOV III

NAJMANJŠA VELIKOST MORSKIH ORGANIZMOV

▼M14

Člen 17

Morski organizem je podmerni, če so njegove mere pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja iz prilog XII in XIIa za ustrezne vrste in ustrezno zemljepisno območje ali od najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, drugače določene v skladu s pravom Unije. Razen kadar so bile najmanjše referenčne velikosti ohranjanja določene v aktu, sprejetem v skladu s členom 15(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013, se uporabljajo najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, določene v prilogah XII in XIIa k tej uredbi.

▼B

Člen 18

1.  Merjenje velikosti morskega organizma poteka v skladu z določbami, določenimi v Prilogi XIII.

2.  Kadar je določena več kot ena metoda merjenja velikosti morskega organizma, velja, da je organizem najmanjše dovoljene velikosti, če ima uporaba katere koli od metod za rezultat velikost, ki je enaka ustrezni minimalni velikosti ali večja od nje.

3.  Jastoge, raroge ter školjke in polže, ki spadajo v katero koli vrsto, za katero je najmanjša velikost določena v Prilogi XII, se sme obdržati na krovu le cele in se jih sme izkrcati le cele.

▼M6

4.  

▼M14

Člen 18a

Postopek za določitev najmanjših referenčnih velikosti ohranjanja v okviru načrtov zavržkov

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da za namen sprejetja aktov iz člena 15(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in za obdobje njihovega trajanja določi najmanjše referenčne velikosti ohranjanja za vrste, za katere velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 navedene uredbe. Takšne velikosti se določijo z delegiranimi akti, ki se sprejmejo v skladu s členom 48a te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 z namenom varovanja nedoraslih morskih organizmov, in lahko po potrebi odstopajo od najmanjših referenčnih velikosti ohranjanja, določenih v prilogah XII in XIIa k tej uredbi.

▼M14

Člen 19

1.  Za ulov podmernih morskih organizmov vrste, za katero velja obveznost iztovarjanja, se uporablja člen 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

2.  Kadar se ulov iz odstavka 1 iztovori, imajo države članice vzpostavljene ukrepe, s katerimi olajšajo njegovo skladiščenje ali iskanje trga zanj, kot je podpora naložbam za izgradnjo in prilagoditev mest iztovarjanja in zavetij ali podpora naložbam, s katerimi se ustvari dodana vrednost ribiških proizvodov.

3.  Podmerni morski organizmi vrste, za katero ne velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, se ne obdržijo na krovu, pretovorijo, iztovorijo, prevažajo, skladiščijo, prodajajo, razstavljajo ali ponujajo v prodajo, temveč se takoj vrnejo v morje.

4.  Odstavka 1 in 3 se ne uporabljata za sardele, sardone, slede, šure in skuše v mejah 10 % žive teže celotnega ulova vsake od teh vrst, obdržanega na krovu.

Odstotek podmernih sardel, sardonov, sledov, šurov ali skuš se izračuna kot delež žive teže vseh morskih organizmov na krovu po sortiranju ali ob iztovoru.

Odstotek se lahko izračuna na podlagi enega ali več reprezentativnih vzorcev. Med pretovarjanjem, iztovarjanjem, prevozom, shranjevanjem, razstavljanjem ali prodajo se meje 10 % ne sme preseči.

5.  Odstavek 3 se ne uporablja za podmerne sardele, sardone, šure in skuše, ki so bili ujeti za živo vabo in se lahko obdržijo na krovu, pod pogojem, da se ohranijo živi.

▼M12

NASLOV IIIa

UKREPI ZA ZMANJŠANJE ZAVRŽKOV

Člen 19a

Prepoved višanja vrednosti ulova

1.  V regijah 1, 2, 3 in 4 je med ribolovnimi dejavnostmi prepovedano zavreči vrste, za katere veljajo kvote in ki so lahko zakonito iztovorjene.

2.  Določbe iz odstavka 1 ne posegajo v obveznosti, določene v tej uredbi ali v katerem koli pravnem aktu na področju ribištva.

▼M14

3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za ulov ali vrste, ki so izvzeti iz uporabe obveznosti iztovarjanja v skladu s členom 15(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

▼M12

Člen 19b

Določbe o spremembi ribolovnega območja in prepoved uhajanja

1.  Kadar v regijah 1, 2, 3 in 4 količina podmerne skuše, sleda ali šura presega 10 % skupne količine ulova pri katerem koli izvleku, plovilo spremeni ribolovno območje.

2.  V regijah 1, 2, 3 in 4 je prepovedano spuščanje skuše, sleda ali šura, preden je mreža v celoti na krovu ribiškega plovila, saj bi to povzročilo škodo v obliki mrtvih ali umirajočih rib.

▼B

NASLOV IV

POSEBNE DOLOČBE, KI SE NANAŠAJO NA RIBOLOV DOLOČENIH MORSKIH ORGANIZMOV

Člen 20

Omejitve pri ribolovu sleda

1.  Prepovedano je, da se obdrži na krovu slede, ki so bili ujeti v spodaj omenjenih zemljepisnih območjih in obdobjih:

▼M12 —————

▼B

▼M3

▼B

2.  Ladje lahko obdržijo na krovu količine sleda iz katerega koli opisanega območja, če te ne presegajo 5 % skupne žive teže morskih organizmov na krovu, ki so bili ulovljeni na vsakem posamičnem območju v enem od opredeljenih obdobij.

3.  Ne glede na odstavek 1, točki (f)(ii) in (h), ladje, ki niso daljše od 12,2 metra in so iz matičnih pristanišč, ki se nahajajo na vzhodni obali Irske in Severne Irske med zemljepisnima širinama 53° 00′ S in 55° 00′ S, lahko obdržijo na krovu količine sleda iz območij, določenih v odstavku 1, točkah (f)(ii) in (h). Edina dovoljena metoda ribolova je ribolov z visečimi mrežami, pri katerih so mrežna očesa velika 54 milimetrov ali več.

▼M14

4.  Kadar za sleda velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, se ne uporablja odstavek 1 tega člena.

Na zemljepisnih območjih in v obdobjih iz odstavka 1 je prepovedan ribolov sleda z uporabo:

▼M12

Člen 20a

Omejitve za ribolov sleda v vodah Unije v razdelku ICES IIa

Od 1. januarja do 28. februarja ter od 16. maja do 31. decembra je prepovedano iztovarjati sled, ulovljen v vodah Unije v razdelku ICES IIa, ali ga obdržati na krovu.

▼M14

Kadar za sleda velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, se prvi odstavek tega člena ne uporablja. Nenamerni ulov sleda se iztovori in odšteje od kvot.

Na zemljepisnem območju in v obdobjih iz prvega odstavka je prepovedan ribolov sleda z uporabo:

▼B

Člen 21

Omejitve pri ribolovu papaline, da bi zaščitili sleda

1.  Prepovedano je, da se na krovu obdržijo papaline, ujete na zemljepisnih območjih in v obdobjih, ki so omenjena spodaj:

2.  Ladje lahko obdržijo na krovu količine papaline iz katerega koli opisanega območja, če te ne presegajo 5 % skupne žive teže morskih organizmov na krovu, ki so bili ulovljeni na vsakem posamičnem območju v enem od opredeljenih obdobij.

▼M14

3.  Kadar za papalino velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, se ne uporablja odstavek 1 tega člena.

Na zemljepisnih območjih in v obdobjih iz odstavka 1 je prepovedan ribolov papaline z uporabo:

▼B

Člen 22

Omejitve pri ribolovu skuše

1.  Prepovedano je, da se na krovu obdržijo skuše, ki so bile ulovljene na zemljepisnem območju, ki ga omejujejo naslednje koordinate:

razen kadar teža skuš ne presega 15 % žive teže skupnih količin skuš in drugih organizmov na krovu, ki so bile ulovljene na tem območju.

▼M14

Kadar za skušo velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, se prvi pododstavek tega odstavka ne uporablja.

Na zemljepisnem območju iz prvega pododstavka je prepovedan ribolov, če je več kot 15 % ulova skuše ulovljenega z uporabo:

▼B

2.  Odstavek 1 se ne uporablja:

3.  Za vse skuše na krovu šteje, da so bile ujete na območju, določenem v odstavku 1, razen za tiste, za katere je bilo izjavljeno, da so bile na krovu preden je ladja vstopila na to območje, v skladu s postopkom, opisanim v naslednjih pododstavkih.

Kapitan plovila, ki ima namen vstopiti na to območje zaradi ribolova in ki ima na krovu skuše, največ 36 in najmanj 24 ur pred vstopom ladje na to območje, obvesti nadzorne organe države članice, v čigar območju ima namen loviti ribe, o približnem času in kraju prihoda na to območje.

Ob vstopu na območje pristojni nadzorni organ obvesti o količinah skuš, ki jih ima na krovu in so zapisane v ladijskem dnevniku. Od kapitana se lahko zahteva, da predloži v potrditev ladijski dnevnik in ulov na krovu v času in na kraju, ki ga določi pristojni nadzorni organ. Ta čas ne sme biti kasneje kot šest ur po tem, ko nadzorni organ prejme sporočilo, ki navaja količine skuše na krovu, kraj pa mora biti čim bližje točki vstopa na območje.

Kapitan ribiškega plovila, ki ima namen vstopiti na območje zaradi pretovarjanja skuš na svojo ladjo, mora nadzorni organ države članice, na katere območju bo prišlo do pretovarjanja, obvestiti o načrtovanem času in kraju pretovarjanja največ 36 in najmanj 24 ur pred začetkom pretovarjanja. Takoj po koncu pretovarjanja kapitan obvesti pristojni nadzorni organ o količinah skuš, ki so bile pretovorjene na to ladjo.

▼M6 —————

▼B

Člen 23

Omejitve pri ribolovu sardona

1.  Prepovedano je, da se na krovu obdržijo sardoni, ujeti z uporabo pelagičnih koč v razdelku VIIIc ICES, ali da se na tem območju lovi sardone s pelagičnimi kočami.

▼M14

Kadar za sardona velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, se prvi pododstavek tega odstavka ne uporablja. Nenamerni ulov sardona se iztovori in odšteje od kvot.

Na zemljepisnem območju iz prvega pododstavka je prepovedan ribolov sardona z uporabo pelagičnih vlečnih mrež.

▼B

2.  Na območju, omenjenem v odstavku 1, je prepovedano sočasno prevažanje na krovu pelagičnih koč in zapornih plavaric.

▼M7 —————

▼B

Člen 25

Omejitve pri lovu kozic, da bi zaščitili bokoplute

1.  Prepovedano je, da se na krovu obdrži kakršna koli količina navadnih peščenih kozic in Ezopovih kozic, ujetih s pridnenimi vlečnimi mrežami, ki imajo velikost mrežnih očes med 16 in 31 milimetri, razen če ima ladja na krovu nameščeno delujočo napravo, ki je namenjena ločevanju bokoplut od navadnih peščenih kozic in Ezopovih kozic po ulovu.

▼M5

2.  Najkasneje do 1. julija 2002 se za lov navadne peščene kozice in Ezopove kozice uporabljata koča z izločevalcem ali koča z izločevalno rešetko v skladu s podrobnimi pravili, ki jih države članice uvedejo v skladu s členom 46. Taka pravila se lahko nanašajo samo na mreže, ki jih vlečejo ribiška plovila.

▼B

3.  Vendar pa na krovu tistih ribiških plovil, ki ne izpolnjujejo določb, predpisanih v odstavkih 1 in 2, lahko obdržijo količine navadnih peščenih kozic ali Ezopovih kozic, če te količine ne presegajo 5 % skupne žive teže morskih organizmov na krovu.

Člen 26

Omejitve pri ribolovu lososa in morske postrvi

1.  Lososa in morske postrvi se ne obdrži na krovu, pretovori, izkrca, prevaža, shrani, proda, razstavi ali ponudi v prodajo, temveč se ju nemudoma vrne v morje, kadar sta ulovljena:

2.  Odstavek 1 se ne uporablja za lososa in morsko postrv, ki sta bila ulovljena znotraj Skagerraka in Kattegata.

Člen 27

Omejitve pri ribolovu norveškega moliča, da bi zaščitili druge somerne ribe

1.  Prepovedano je, da se na krovu obdrži norveški molič, ki je bil ulovljen s kakršnim koli vlečnim orodjem na območju, ki ga omejuje črta, ki povezuje naslednje točke:

2.  Vendar pa lahko ladje obdržijo na krovu količine norveškega moliča, ki so s tega območja in ulovljene z orodjem, opisanim v odstavku 1, če ne presegajo 5 % skupne teže morskih organizmov na krovu, ki so bili z navedenim orodjem ulovljeni na navedenem območju.

▼M14

3.  Kadar za norveškega moliča velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, se odstavek 1 tega člena ne uporablja.

Na zemljepisnem območju iz odstavka 1 je prepovedan ribolov norveškega moliča z uporabo vlečnega orodja z velikostjo mrežnega očesa, manjšo od 32 mm.

▼B

Člen 28

Omejitve pri ribolovu osliča

1.  Prepovedan je ribolov s kakršno koli vlečno mrežo, dansko potegalko ali podobno vlečno mrežo na zemljepisnih območjih in med obdobji, ki so omenjena spodaj:

▼M6

▼M6 —————

▼B

2.  Na območjih in med obdobji, ki so navedena v odstavku 1, je treba prepovedati prevažanje na krovu kakršnih koli vlečnih mrež, danskih potegalk ali podobne vlečne opreme, razen če je ta oprema zvezana in zložena v skladu z določbami, opredeljenimi v členu 20(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93.

Člen 29

▼M6

Pogoji, ki se uporabljajo v glavnem območju odraščanja morske plošče

▼B

1.  Ladjam, katerih celotna dolžina presega osem metrov, je prepovedana uporaba kakršne koli pridnene koče, danske potegalke ali podobnega vlečnega orodja na naslednjih zemljepisnih območjih:

2.  

3.  Ne glede na odstavek 2(a) se plovilom, ki imajo posebno ribolovno dovoljenje in katerih osnovna dejavnost je lov navadne peščene kozice, dovoli uporaba vlečnih mrež z gredjo, katerih skupna dolžina gredi, merjeno kot vsota dolžin vsake gredi, presega devet metrov, kadar uporabljajo orodja, pri kateri je velikost mrežnih očes med 80 in 99 milimetrov, če je bilo tem plovilom v ta namen izdano dodatno posebno ribolovno dovoljenje. To dodatno posebno ribolovno dovoljenje je treba vsako leto obnavljati.

Vsako plovilo, ki mu je bilo izdano takšno dodatno posebno ribolovno dovoljenje, je mogoče nadomestiti z drugim plovilom, če:

Ribiškim plovilom, ki več ne izpolnjujejo zahtev, določenih v tem odstavku, se njihovo dodatno posebno ribolovno dovoljenje odvzame.

4.  

▼M3

5.   ►M3  Na območjih, kjer se vlečnih mrež z gredjo, koč s širilkami, pridnenih vlečnih mrež za vleko v paru ali danskih potegalk ne sme uporabljati ◄ , je treba prepovedati prevažanje takšnih mrež na krovu, razen če so zvezane in zložene v skladu z določbami, predpisanimi v členu 20(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93.

6.  Podrobne predpise o uporabi tega člena se sestavi v skladu s postopkom, določenim v členu 48.

▼M12

Člen 29a

Zaprtje območja za ribolov prave peščenke v podobmočju ICES IV

1.  Prepovedano je iztovarjati ali obdržati na krovu pravo peščenko, ulovljeno v geografskem območju, ki je omejeno z vzhodno obalo Anglije in Škotske ter z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

▼M14

Kadar za peščenko velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, se prvi pododstavek tega odstavka ne uporablja. Nenamerni ulov peščenke se iztovori in odšteje od kvot.

Na zemljepisnem območju iz prvega pododstavka je prepovedan ribolov peščenke z uporabo vlečnega orodja z velikostjo mrežnega očesa, manjšo od 32 mm.

▼M12

2.  Dovoljen je ribolov za namene znanstvenih raziskav, s katerimi se spremlja stalež prave peščenke na območju in posledice zaprtja.

▼M10

Člen 29b

Omejitve pri ribolovu škampa

1.  V spodaj določenih obdobjih je ribolov:

2.  Z odstopanjem od prepovedi iz odstavka 1 je ribolov s pridnenimi ali podobnimi vlečnimi mrežami, ki so med ribolovom v stiku z morskim dnom, v geografskih območjih in obdobju iz odstavka 1(b) dovoljen pod pogojem, da prilov škampa ne presega 2 % skupne teže ulova.

▼M14

Kadar za škampa velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, se prvi pododstavek tega odstavka ne uporablja.

Na zemljepisnih območjih iz odstavka 1 je prepovedan ribolov škampa z uporabo ribolovnega orodja.

▼M12

3.  Z odstopanjem od prepovedi iz odstavka 1 je ribolov s košarami, ki ne ujamejo škampa, dovoljen v geografskem območju in obdobjih iz navedenega odstavka.

▼M10

4.  V geografskih območjih in izven obdobij iz odstavka 1, prilovi škampa ne smejo presegati 5 % skupne teže ulova.

▼M14

Kadar za škampa velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, se ne uporablja prvi pododstavek tega odstavka.

Na zemljepisnih območjih in zunaj obdobij iz odstavka 1 je prepovedan ribolov škampa.

▼M10

5.  V geografskih območjih in izven obdobij iz odstavka 1 države članice zagotovijo, da stopnje ribolovnega napora plovil, ki lovijo s pridnenimi ali podobnimi vlečnimi mrežami, ki delujejo v stiku z morskim dnom, ne presegajo stopenj ribolovnega napora plovil zadevne države članice v enakem obdobju in v istih geografskih območjih v letu 2004.

6.  Države članice Komisiji sporočijo svoje ukrepe za izpolnjevanje dolžnosti iz odstavka 5. Če Komisija ugotovi, da ukrepi države članice ne izpolnjujejo navedene dolžnosti, lahko predlaga spremembe teh ukrepov. Če med Komisijo in zadevno državo članico ni sklenjen dogovor o ukrepih, lahko Komisija sprejme ukrepe v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002 ( 16 ).

▼M14

Člen 29c

Predel Rockall za vahnjo v podobmočju ICES VI

Prepovedane so vse oblike ribolova, razen ribolova s parangalom, v območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

▼M12

Člen 29d

Omejitve ribolova trske, vahnje in mola v podobmočju ICES VI

1.  Prepovedano je izvajanje kakršnih koli ribolovnih dejavnosti za trsko, vahnjo in mola znotraj tistega dela razdelka ICES VIa, ki leži vzhodno ali južno od loksodrom, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

2.  Vsa ribiška plovila, prisotna v območju iz odstavka 1 tega člena, zagotovijo, da je vse ribolovno orodje na krovu privezano in shranjeno v skladu s členom 47 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike ( 17 ).

3.  Z odstopanjem od odstavka 1 je v območju, navedenem v istem odstavku, dovoljeno izvajati ribolovne dejavnosti z uporabo priobalnih mirujočih mrež, pritrjenih z drogovi, strgač za pokrovače, strgač za klapavice, ročnih vrvic, mehanizirane opreme za „jigging“, potegalk in obalnih potegalk, vrš in košar, če:

▼M14

Kadar se vrste iz točke (b) prvega pododstavka in druge vrste, za katere veljajo omejitve ulova, ulovijo z ribolovnim orodjem iz točke (a) prvega pododstavka in za te vrste velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, se točka (b) prvega pododstavka ne uporablja. Nenamerni ulov teh vrst se iztovori in odšteje od kvot.

Prepovedan je ribolov vrst, ki niso navedene v točki (b) prvega pododstavka.

▼M12

4.  Z odstopanjem od odstavka 1 je v območju, navedenem v istem odstavku, dovoljeno izvajati ribolovne dejavnosti, pri katerih se uporabljajo mreže z velikostjo mrežnega očesa, manjšo od 55 milimetrov, če:

▼M14

Kadar se vrste iz točke (b) prvega pododstavka in druge vrste, za katere veljajo omejitve ulova, ulovijo z ribolovnim orodjem iz točke (a) prvega pododstavka in za te vrste velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, se točka (b) prvega pododstavka ne uporablja. Nenamerni ulov teh vrst se iztovori in odšteje od kvot.

Prepovedan je ribolov vrst, ki niso navedene v točki (b) prvega pododstavka.

▼M12

5.  Z odstopanjem od odstavka 1 je v območju, navedenem v istem odstavku, dovoljeno izvajati ribolovne dejavnosti, pri katerih se uporabljajo zabodne mreže z velikostjo mrežnega očesa, večjo od 120 milimetrov, če:

6.  Z odstopanjem od odstavka 1 je v območju, navedenem v istem odstavku, dovoljeno izvajati ribolovne dejavnosti, pri katerih se uporabljajo zabodne mreže z velikostjo mrežnega očesa, večjo od 90 milimetrov, če:

7.  Z odstopanjem od odstavka 1 se v območju, določenem v navedenem odstavku, dovoli lov škampa, če:

Komisija na podlagi pozitivnega mnenja STECF sprejme izvedbene akte, s katerimi določi orodja, za katera se šteje, da imajo enako visoko selektivnost za namen točke (a).

8.  Odstavek 7 se ne uporablja v območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

9.  Z odstopanjem od odstavka 1 je v območju, določenem v navedenem odstavku, dovoljeno loviti z vlečnimi mrežami, pridnenimi potegalkami ali podobnim orodjem, če:

10.  Komisija najpozneje 1. januarja 2015 in najpozneje vsaki dve leti po tem ob upoštevanju znanstvenega mnenja STECF oceni lastnosti orodij, opredeljene v odstavku 9, in po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu poda predlog za spremembo odstavka 9.

11.  Odstavek 9 se ne uporablja v območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

12.  Vsako leto od 1. januarja do 31. marca in od 1. oktobra do 31. decembra je prepovedano izvajanje vseh ribolovnih dejavnosti z uporabo katere koli opreme, navedene v Prilogi I k Uredbi Sveta (ES) št. 1342/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi dolgoročnega načrta za staleže trske in ribištvo, ki izkorišča te staleže ( 18 ), v območju v razdelku ICES VIa, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

Kapitan ribiškega plovila ali druga oseba na krovu od osebe na krovu ne zahteva niti ji ne dovoli, da bi poskušala loviti, iztovarjati, pretovarjati ali imeti na krovu ribe, ulovljene na specificiranem območju.

13.  Vsaka zadevna država članica od 1. januarja do 31. decembra vsako leto izvaja program opazovanja na krovu, pri katerem se vzorčijo ulovi in zavržki plovil, ki uporabijo odstopanja iz odstavkov 5, 6, 7 in 9. Programi opazovanja se izvajajo brez poseganja v obveznosti na podlagi ustreznih pravil, namenjeni pa so ocenjevanju ulovov in zavržkov trske, vahnje in mola z vsaj 20-odstotno natančnostjo.

14.  Zadevne države članice pripravijo poročilo o skupni količini ulovov in zavržkov v vsakem koledarskem letu za plovila, ki so vključena v program opazovanja, in ga najpozneje 1. februarja naslednjega koledarskega leta predložijo Komisiji.

15.  Komisija najpozneje 1. januarja 2015 in najpozneje vsaki dve leti po tem ob upoštevanju znanstvenega mnenja STECF oceni položaj staleža trske, vahnje in mola na območju, določenem v odstavku 1, in po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu poda predlog spremembe tega člena.

Člen 29e

Omejitve ribolova trske v podobmočju ICES VII

1.  Vsako leto od 1. februarja do 31. marca je prepovedano izvajanje vseh ribolovnih dejavnosti v podobmočju ICES VII znotraj območja, ki ga sestavljajo statistični pravokotniki ICES: 30E4, 31E4, 32E3. Ta prepoved se ne uporablja znotraj šestih morskih milj od temeljne črte.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 je v območju in časovnih obdobjih iz navedenega odstavka dovoljeno izvajati ribolovne dejavnosti z uporabo priobalnih mirujočih mrež, pritrjenih z drogovi, strgač za pokrovače, strgač za klapavice, potegalk in obalnih potegalk, ročnih vrvic, mehanizirane opreme za „jigging“, vrš in košar, če:

▼M14

Kadar se vrste iz točke (b) prvega pododstavka in druge vrste, za katere veljajo omejitve ulova, ulovijo z ribolovnim orodjem iz točke (a) prvega pododstavka in za te vrste velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, se točka (b) prvega pododstavka ne uporablja. Nenamerni ulov teh vrst se iztovori in odšteje od kvot.

Prepovedan je ribolov vrst, ki niso navedene v točki (b) prvega pododstavka.

▼M12

3.  Z odstopanjem od odstavka 1 je v območju, navedenem v istem odstavku, dovoljeno izvajati ribolovne dejavnosti, pri katerih se uporabljajo mreže z velikostjo mrežnega očesa, manjšo od 55 milimetrov, če:

Člen 29f

Posebna pravila za zaščito modrega lenga

1.  Vsako leto od 1. marca do 31. maja je prepovedano obdržati na krovu vsakršno količino modrega lenga, ki presega 6 ton na ribolovno potovanje v območjih v razdelku ICES VIa, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

razen v območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

▼M14

1a.  Kadar za modrega lenga velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, se odstavek 1 tega člena ne uporablja.

V obdobju in na območjih iz odstavka 1 je prepovedan ribolov modrega lenga z uporabo katerega koli ribolovnega orodja.

▼M12

2.  Ob vstopu in izstopu iz območij iz odstavka 1 poveljnik ribiškega plovila v ladijski dnevnik zabeleži datum, čas ter kraj vstopa in izstopa.

3.  Če plovilo v katerem koli od območij iz odstavka 1 doseže 6 ton modrega lenga:

4.  Opazovalci iz člena 8 Uredbe Sveta (ES) št. 2347/2002 z dne 16. decembra 2002 o določitvi posebnih pogojev dostopa in z njimi povezanih pravil za ribolov globokomorskih staležev ( 19 ), napoteni na ribiška plovila, ki so v enem od območij iz odstavka 1, poleg opravljanja nalog iz odstavka 4 navedenega člena za ustrezne vzorce ulova modrega lenga izmerijo ribe v vzorcih in določijo njihovo stopnjo spolne zrelosti. Države članice na podlagi mnenja STECF oblikujejo podrobne protokole za vzorčenje in primerjanje rezultatov.

5.  Vsako leto od 15. februarja do 15. aprila je prepovedano uporabljati pridnene vlečne mreže, parangale in zabodne mreže v območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

Člen 29g

Ukrepi za ribolov rdečega okuna v mednarodnih vodah v podobmočjih ICES I in II

1.  Usmerjeni ribolov rdečega okuna v mednarodnih vodah v podobmočjih ICES I in II je dovoljen samo v obdobju od 1. julija do 31. decembra vsako leto, in sicer za plovila, ki so prej lovila rdečega okuna v upravnem območju NEAFC, kakor je opredeljeno v členu 3(3) Uredbe (EU) št. 1236/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 o sistemu nadzora in izvrševanja, ki se uporablja na območju Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika ( 20 ).

2.  Plovila omejijo prilov rdečega okuna pri drugih ribolovih na največ 1 % celotnega ulova, obdržanega na krovu.

3.  Za rdečega okuna, ulovljenega pri takšnem ribolovu, se za ribe brez drobovja in glave, vključno z japonskim načinom razreza, uporablja pretvorbeni faktor 1,70.

4.  Z odstopanjem od člena 9(1)(b) Uredbe (EU) št. 1236/2010 poveljniki ribiških plovil, ki izvajajo ta ribolov, dnevno poročajo o ulovih.

5.  Poleg določb člena 5 Uredbe (EU) št. 1236/2010 je dovoljenje za ribolov rdečega okuna veljavno le, če so poročila, ki jih plovila pošljejo v skladu s členom 9(1) navedene uredbe, evidentirana v skladu z njenim členom 9(3).

6.  Države članice zagotovijo, da znanstveni opazovalci na krovu plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, zberejo znanstvene informacije. Zbrane informacije vsebujejo vsaj reprezentativne podatke glede spola, starosti in dolžine ulovljenih rib za različne globine. Pristojni organi v državah članicah te informacije sporočijo ICES.

7.  Komisija države članice obvesti o datumu, ko sekretariat NEAFC obvesti pogodbenice NEAFC, da je bil celotni dovoljeni ulov v celoti izkoriščen. Od tega datuma države članice plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo, prepovejo usmerjeni ribolov rdečega okuna.

Člen 29h

Ukrepi za ribolov rdečega okuna v Irmingerjevem morju in vodah, ki mejijo nanj

1.  Ribolov rdečega okuna je prepovedan v mednarodnih vodah v podobmočju ICES V in vodah Unije v podobmočjih ICES XII in XIV.

Z odstopanjem od prvega pododstavka je dovoljen ribolov rdečega okuna od 11. maja do 31. decembra na območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84 (v nadaljnjem besedilu: ohranitveno območje rdečega okuna):

2.  Ne glede na odstavek 1 se lahko s pravnim aktom Unije ribolov rdečega okuna dovoli zunaj ohranitvenega območja rdečega okuna v Irmingerjevem morju in vodah, ki nanj mejijo, od 11. maja do 31. decembra vsakega leta, in sicer na podlagi znanstvenega mnenja in pod pogojem, da je NEAFC v zvezi z rdečimi okuni na tem geografskem območju pripravila obnovitveni načrt. Ta ribolov je dovoljen le plovilom Unije, ki so jim njihove države članice podelile ustrezna dovoljenja in jih priglasile Komisiji, kot zahteva člen 5 Uredbe (EU) št. 1236/2010.

3.  Prepovedana je uporaba vlečnih mrež z mrežnimi očesi, manjšimi od 100 milimetrov.

4.  Za rdečega okuna, ulovljenega pri takšnem ribolovu, se za ribe brez drobovja in glave, vključno z japonskim načinom razreza, uporablja pretvorbeni faktor 1,70.

5.  Poveljniki ribiških plovil, ki izvajajo ribolov zunaj ohranitvenega območja rdečega okuna, pošiljajo dnevna poročila o ulovu, določena v členu 9(1)(b) Uredbe (EU) št. 1236/2010, potem ko so ribolovne dejavnosti zadevnega koledarskega dne zaključene. V poročilu so navedeni ulovi na krovu, ki so bili ulovljeni od zadnjega poročila o ulovih.

6.  Poleg določb člena 5 Uredbe (EU) št. 1236/2010 je dovoljenje za ribolov rdečega okuna veljavno le, če so poročila, ki jih plovila pošljejo, skladna s členom 9(1) navedene uredbe in evidentirana v skladu z njenim členom 9(3).

7.  Poročila iz odstavka 6 se pripravijo v skladu z ustreznimi pravili.

▼B

NASLOV V

OMEJITVE DOLOČENIH TIPOV RIBOLOVA IN S TEM POVEZANIH DEJAVNOSTI

Člen 30

Omejitve uporabe pridnenega vlečnega orodja

1.  Plovilom je prepovedano, da imajo na krovu ali uporabljajo kakršno koli vlečno mrežo z gredjo, pri kateri dolžina gredi oziroma skupna dolžina gredi, če jih je več, merjena kot vsota dolžin vseh gredi, presega 24 metrov ali jo je mogoče podaljšati do dolžine, ki presega 24 metrov. Dolžino gredi se meri med njenimi skrajnimi konci, vključno z njenimi dodatki.

▼M12

(1a)  Odstavek 1 se ne uporablja za regijo 9.

▼B

2.  Plovilom je prepovedana uporaba kakršne koli vlečne mreže z gredjo, pri kateri je velikost mrežnih očes med 32 in 99 milimetri, na obeh naslednjih zemljepisnih območjih:

▼M1

▼B

Na območjih, navedenih pod (a) in (b) je prepovedano shranjevati na krovu kakršno koli vlečno mrežo z gredjo, pri kateri je velikost mrežnega očesa med 32 in 99 milimetri, razen če je takšna mreža zvezana in zložena v skladu z določbami, predpisanimi v členu 20(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93.

3.  Na zemljepisnem območju, določenem v odstavku 2(a), je plovilom prepovedana uporaba kakršne koli pridnene vlečne mreže s širilkami, pridnene vlečne mreže za vleko z dvema ploviloma ali danske potegalke, pri kateri je velikost mrežnega očesa med 80 in 99 milimetri. Na tem območju je prepovedano shranjevati na krovu kakršno koli pridneno vlečno mrežo s širilkami, pridneno vlečno mrežo za vleko z dvema ploviloma ali dansko potegalko, pri kateri je velikost mrežnega očesa med 80 in 99 milimetri, razen če je mreža zvezana in zložena v skladu z določbami, predpisanimi v členu 20(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93.

▼M8

4.  Ploviloma se prepoveduje uporaba pridnenih vlečnih mrež ali podobnih vlečnih mrež, ki so v stiku z morskim dnom na območju, omejenim s črto, ki povezuje naslednje koordinate:

▼M9

5.  Ladjam je prepovedana uporaba kakršnih koli zabodnih, zapletnih ali trislojnih mrež na globinah, večjih od 200 metrov, in kakršnih koli pridnenih vlečnih mrež ali podobnih vlečnih mrež, ki delujejo v stiku z morskim dnom, na območjih, ki jih omejuje črta, ki povezuje naslednje koordinate:

▼B

Člen 31

Neobičajni načini ribolova

1.  Prepovedan je lov morskih organizmov na načine, ki vključujejo uporabo razstreliv, strupenih snovi ali snovi za omamljanje ter električnega toka.

2.  Prepovedana je prodaja, razstavljanje ali ponujanje za prodajo morskih organizmov, ki so bili ulovljeni na načine, ki vključujejo uporabo kakršne koli vrste izstrelka.

▼M12

Člen 31a

Ribolov z uporabo električnega toka v razdelkih ICES IVc in IVb

1.  Z odstopanjem od člena 31 se ribolov z vlečnimi mrežami z gredjo z električnim tokom dovoli v razdelkih ICES IVc in IVb južno od loksodrome, ki povezuje naslednje točke, pri čemer se za njihovo določitev uporablja koordinatni sistem WGS84:

2.  Ribolov z uporabo električnega toka je dovoljen le, če:

▼B

Člen 32

Omejitve uporabe samodejne sortirne opreme

1.  Prepovedano je, da se na krovu ribiškega plovila prevaža ali uporablja oprema, ki je zmožna samodejnega sortiranja sleda, skuše ali šura po velikosti ali spolu.

2.  Vendar pa sta prevažanje in uporaba takšne opreme dovoljena, če:

3.  Katero koli plovilo, ki ima dovoljenje za ribolov v Baltiku, Beltsu ali Soundu, lahko v Kattegatu prevaža samodejno sortirno opremo, če je bilo v ta namen izdano posebno ribolovno dovoljenje.

Posebno ribolovno dovoljenje določa vrste, območja, časovna obdobja in kakršne koli druge pogoje, ki so primerni za uporabo in prevažanje sortirne opreme na krovu.

▼M12

Člen 32a

Omejitev zmogljivosti za ravnanje z ulovom in raztovarjanje plovil za pelagični ribolov

1.  Največja razdalja med prečkami v separatorju vode na krovu plovil za pelagični ribolov, ki lovijo skušo, atlantskega sleda in šura v območju Konvencije NEAFC, kakor je opredeljeno v členu 3(2) Uredbe (EU) št. 1236/2010, je 10 milimetrov.

Prečke se zavarijo. Če se v separatorju vode uporabljajo odprtine namesto prečk, največji premer odprtin ne presega 10 milimetrov. Odprtine v jaških pred separatorjem vode ne presegajo 15 milimetrov v premeru.

2.  Za plovila za pelagični ribolov, ki delujejo v območju Konvencije NEAFC, je prepovedana možnost raztovarjanja rib pod njihovo vodno črto iz vmesnih bazenov ali hladilnih bazenov z morsko vodo.

3.  Poveljnik plovila pošlje pristojnim ribiškim organom države članice zastave risbe, ki se nanašajo na zmogljivosti za ravnanje z ulovom in raztovarjanje plovil za pelagični ribolov, ki lovijo skušo, atlantskega sleda in šura v območju Konvencije NEAFC, in so jih potrdili pristojni organi države članice zastave, ter vse spremembe teh risb. Pristojni organi države članice zastave plovila redno izvajajo preverjanja točnosti predloženih risb. Kopije se ves čas hranijo na krovu plovila.

▼M7 —————

▼B

Člen 34

Omejitve ribolovnih dejavnosti v coni dvanajstih milj okrog Velike Britanije in Irske

1.  Plovilom je prepovedana uporaba kakršne koli vlečne mreže z gredjo na območju znotraj dvanajstih milj od obal Velike Britanije in Irske, merjeno od temeljnih črt, od katerih se merijo teritorialne vode.

2.  Vendar pa lahko na območjih, navedenih v odstavku 1, z vlečnimi mrežami z gredjo lovijo ribe plovila iz katere koli od naslednjih kategorij:

3.  Ne glede na odstavek 2 je prepovedana uporaba kakršne koli vlečne mreže z gredjo, pri kateri dolžina gredi oziroma skupne dolžine gredi, če gre za več vlečnih mrež z gredjo, merjeno kot vsota dolžin vsake gredi, presega devet metrov oziroma je gred mogoče podaljšati do dolžine, ki presega devet metrov, razen če se uporablja orodje, pri katerem je velikost mrežnega očesa med 16 in 31 milimetri. Dolžino gredi se meri med njenimi skrajnimi konci, vključno z njenimi dodatki.

4.  Ribiškim plovilom, ki ne izpolnjujejo meril, določenih v odstavkih 2 in 3, se ne dovoli opravljanje ribolovnih dejavnosti, navedenih v teh odstavkih.

5.  Plovilom, ki ne smejo uporabljati vlečnih mrež z gredjo, je na območjih, navedenih v tem členu, prepovedano prevažanje takšnih mrež na krovu, razen če so zvezane in zložene v skladu z določbami, predpisanimi v členu 20(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93.

6.  Podrobna pravila za uresničevanje tega člena se sestavi v skladu s postopkom, določenim v členu 48.

▼M12

Člen 34a

Tehnični ohranitveni ukrepi v Irskem morju

1.  Od 14. februarja do 30. aprila je prepovedana uporaba kakršne koli pridnene vlečne mreže, potegalke ali podobne vlečne mreže, kakršne koli zabodne mreže, trislojne mreže, zapletne mreže ali podobne mirujoče mreže ali kakršnega koli ribolovnega orodja, opremljenega s trnki, v navedenem delu razdelka ICES VIIa, omejenem z:

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 se v območju in časovnem obdobju iz navedenega odstavka:

Člen 34b

Uporaba zabodnih mrež v razdelkih ICES IIIa, IVa, Vb, VIa, VIb, VIIb, VIIc, VIIj, VIIk in podobmočjih ICES VIII, IX, X in XII vzhodno od 27° Z

1.  Plovila Unije ne uporabljajo pridnenih zabodnih mrež, zapletnih mrež in trislojnih mrež na nobenem mestu, kjer je zaznamovana globina večja od 200 metrov, v razdelkih ICES IIIa, IVa, Vb, VIa, VIb, VIIb, VIIc, VIIj, VIIk in podobmočju ICES VIII, IX, X in XII vzhodno od 27° Z.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 se dovoli uporaba naslednjega orodja:

3.  Vendar to odstopanje ne velja za upravno območje NEAFC.

4.  Vsem plovilom, ki uporabljajo pridnene zabodne mreže, zapletne mreže ali trislojne mreže na katerem koli mestu, kjer je zaznamovana globina večja od 200 metrov, v razdelkih ICES IIIa, IVa, Vb, VIa, VIb, VIIb, VIIc, VIIj, VIIk in podobmočju ICES XII, vzhodno od 27° Z, ter podobmočjih ICES VIII, IX in X, se izda dovoljenje za ribolov v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

5.  Plovilo ima na krovu naenkrat le eno vrsto orodja, opisanega v odstavku 2(a), 2(b) ali 2(d). Plovila imajo lahko na krovu mreže s skupno dolžino, ki je 20 % večja od najdaljše dolžine ladjevij, ki se lahko uporabijo naenkrat.

6.  Poveljnik plovila z dovoljenjem za ribolov iz odstavka 4 v ladijski dnevnik zabeleži količino in dolžine orodij, ki jih ima plovilo na krovu, preden zapusti pristanišče in ko se vrne v pristanišče; poveljnik je odgovoren za vsakršno neskladje med obema količinama.

7.  Pristojni organi imajo pravico do odstranitve zanemarjenega orodja na morju v razdelkih ICES IIIa, IVa, Vb, VIa, VIb, VIIb, VIIc, VIIj, VIIk in podobmočju ICES XII, vzhodno od 27° Z, ter podobmočjih ICES VIII, IX in X v naslednjih primerih:

8.  Poveljnik plovila z dovoljenjem za ribolov iz odstavka 4 med vsakim ribolovnim potovanjem v ladijski dnevnik vpiše naslednje podatke:

9.  Ribiška plovila z dovoljenjem za ribolov iz odstavka 4 lahko iztovarjajo samo v pristaniščih, ki jih določijo države članice na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 2347/2002.

10.  Količina morskih psov, obdržanih na krovu vsakega plovila, ki uporablja vrsto orodja, opisano v odstavku 2(b) in (d), ne presega 5 % žive teže skupne količine morskih organizmov, obdržanih na krovu.

11.  Komisija lahko po posvetovanju s STECF sprejme izvedbene akte, da v podobmočjih ICES VIII, IX in X izključi nekatere vrste ribolova države članice iz uporabe odstavkov 1 do 9, kadar informacije držav članic kažejo, da te vrste ribolova povzročajo zelo nizko raven prilovov in zavržkov morskega psa.

Člen 34c

Pogoji za ribolov z vlečnim orodjem, dovoljenim v Biskajskem zalivu

1.  Z odstopanjem od določb člena 5(2) Uredbe Komisije (ES) št. 494/2002 z dne 19. marca 2002 o vzpostavljanju dodatnih tehničnih ukrepov za obnovitev staleža osliča v podobmočjih III, IV, V, VI in VII ICES in razdelkih VIII a, b, d, e ICES ( 22 ) se dovolijo ribolovne dejavnosti z uporabo vlečnih mrež, danskih potegalk in podobnega orodja z velikostjo mrežnega očesa 70 do 99 milimetrov, z izjemo vlečnih mrež z gredjo, v območju, določenem v členu 5(1)(b) Uredbe (ES) št. 494/2002, če ima orodje kvadratasto mrežno ploskev v skladu s Prilogo XIVb.

2.  Pri ribolovu v razdelkih ICES VIIIa in VIIIb se dovoli uporaba selektivne mreže in njenih dodatkov pred vrečo in/ali kvadrataste mrežne ploskve z velikostjo mrežnega očesa, ki je enaka ali večja od 60 milimetrov, v spodnjem delu priključka pred vrečo. Določbe iz člena 4(1), člena 6 in člena 9(1) te uredbe ter iz člena 3(a) in (b) Uredbe (ES) št. 494/2002 se ne uporabljajo za del vlečne mreže, v katerega so vstavljena selektivna orodja.

Člen 34d

Ukrepi za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov v upravnem območju NEAFC

1.  Prepovedan je ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami in mirujočim orodjem, vključno s pridnenimi zabodnimi mrežami in pridnenimi parangali, v območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

2.  Če pri ribolovnih dejavnostih v novih in obstoječih območjih pridnenega ribolova znotraj upravnega območja NEAFC količina živih koral ali živih spužev, ujetih med vleko, presega 60 kg živih koral in/ali 800 kg živih spužev, plovilo obvesti svojo državo zastave, preneha z ribolovom in se umakne vsaj 2 morski milji stran od položaja, ki je po podatkih, ki so na voljo, najbližje natančnemu položaju, kjer je bil ulov izveden.

Člen 34e

Ukrepi za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov v razdelkih ICES VIIc, VIIj in VIIk

1.  Prepovedan je ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami in mirujočim orodjem, vključno s pridnenimi zabodnimi mrežami in pridnenimi parangali, v območjih, omejenih z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja koordinatni sistem WGS84:

2.  Vsa plovila, ki izvajajo pelagični ribolov v območjih za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov, določenih v odstavku 1 tega člena, so na seznamu odobrenih plovil in se jim izda dovoljenje za ribolov v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009. Plovila, vključena na seznam odobrenih plovil, imajo na krovu izključno ribolovna orodja za pelagični ribolov.

3.  Plovila, ki nameravajo izvajati pelagični ribolov v območju za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov, določenih v odstavku 1 tega člena, irski center za spremljanje ribištva štiri ure vnaprej obvestijo, da nameravajo vpluti v območje za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov, kakor je določeno v členu 4(15) Uredbe (ES) št. 1224/2009. Hkrati ga obvestijo o količinah rib, ki jih hranijo na krovu.

4.  Plovila, ki izvajajo pelagični ribolov v območju za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov, določenem v odstavku 1, imajo operativen, brezhibno delujoč in varen sistem za spremljanje plovil, ki je v celoti v skladu z ustreznimi pravili, kadar se nahajajo v območju za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov.

5.  Plovila, ki izvajajo pelagični ribolov v območju za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov iz odstavka 1, vsako uro pošiljajo poročila sistema za spremljanje plovil.

6.  Plovila, ki izvajajo pelagični ribolov in so ta ribolov v območju za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov iz odstavka 1 zaključila, o izplutju iz območja obvestijo irski center za spremljanje ribištva. Hkrati ga obvestijo o količinah rib, ki jih hranijo na krovu.

7.  Za ribolov pelagičnih vrst v območju za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov iz odstavka 1 velja omejitev, da imajo lahko plovila na krovu mreže z velikostjo mrežnega očesa 16–31 milimetrov ali 32–54 milimetrov oziroma z njimi izvajajo ribolov.

Člen 34f

Ukrepi za zaščito ranljivih globokomorskih habitatov v razdelku ICES VIIIc

1.  Prepovedan je ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami in mirujočim orodjem, vključno s pridnenimi zabodnimi mrežami in pridnenimi parangali, v območju, omejenem z loksodromami, ki zaporedno povezujejo naslednje koordinate, pri čemer se za njihovo določitev uporablja sistem WGS84:

El Cachucho:

2.  Z odstopanjem od prepovedi iz odstavka 1 lahko plovila, ki so s pridnenimi parangali lovila tabinjo belico leta 2006, 2007 in 2008, od svojih ribolovnih organov pridobijo dovoljenje za ribolov v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009, na podlagi katerega lahko še naprej izvajajo navedeni ribolov v območju južno od 44°00.00′ S. Vsa plovila, ki so pridobila takšno dovoljenje, imajo ne glede na svojo skupno dolžino operativen, brezhibno delujoč in varen sistem za spremljanje plovil, ki je v skladu z ustreznimi pravili, kadar lovijo v območju iz odstavka 1.

▼M13

Člen 34g

Omejitve ribolovnih dejavnosti v coni štiriindvajsetih milj okrog Mayotta

Plovilom je prepovedana uporaba kakršnih koli zapornih plavaric pri lovu na jate tunov ali tunom podobnih rib na območju znotraj štiriindvajsetih milj od obal Mayotta, kot najbolj oddaljene regije v smislu člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, merjeno od temeljnih črt, od katerih se merijo teritorialne vode.

▼B

NASLOV VI

POSEBNE DOLOČBE ZA SKAGERRAK IN KATTEGAT

▼M14 —————

▼B

Člen 36

Lososa in morske postrvi se ne obdrži na krovu oziroma pretovarja, izkrca, shranjuje, prodaja, razstavlja ali ponuja v prodajo, temveč se ju nemudoma vrne v morje, če sta ulovljena v katerem koli delu Skagerraka ali Kattegata, ki se nahaja izven meje štirih milj, merjeno od temeljnih črt držav članic.

Člen 37

1.  Od 1. julija do 15. septembra je v vodah, ki se nahajajo znotraj treh milj od temeljnih črt v Skagerraku in Kattegatu, prepovedana uporaba vlečnih mrež, pri katerih je velikost mrežnega očesa manjša od 32 milimetrov.

2.  Vendar pa se pri ribolovu z vlečno mrežo v teh vodah in v obdobju, omenjenem v odstavku 1, lahko uporabljajo:

▼M12 —————

▼B

Člen 39

V Kattegatu je prepovedana uporaba kakršne koli vlečne mreže z gredjo.

Člen 40

V obdobjih in na območjih, navedenih v členih 37, 38 in 39 te uredbe, kjer se ne sme uporabljati vlečnih mrež ali vlečnih mrež z gredjo, je prepovedano prevažanje takšnih mrež na krovu, razen če so zvezane in zložene v skladu z določbami, predpisanimi v členu 20(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93.

▼M7 —————

▼B

NASLOV VII

TEHNIČNE DOLOČBE

Člen 42

Postopki obdelave

1.  Prepovedano je, da se na krovu ribiškega plovila izvaja kakršna koli fizična ali kemična predelava rib za izdelavo ribje moke, ribjega olja ali podobnih izdelkov ali za pretovarjanje ulova rib v takšne namene. Ta prepoved ne velja za predelavo ali pretovarjanje drobovja.

2.  Odstavek 1 se ne uporablja za proizvajanje surimija in ribje kaše na krovu ribiške ladje.

Člen 43

Znanstveno raziskovanje

1.  Ta uredba ne velja za ribolov, ki se opravlja zgolj v namen znanstvenih raziskav in se izvaja z dovoljenjem in pooblastilom zadevne države članice ali držav članic, in o katerih so bile Komisija in država članica ali države članice, v čigar vodah se izvaja raziskava, vnaprej obveščene.

2.  Morske organizme, ki so bili ulovljeni v namene, ki so podrobno določeni v odstavku 1, se sme prodajati, shranjevati, razstavljati ali ponujati v prodajo, če:

Člen 44

Umetno obnavljanje staležev in premeščanje

1.  Ta uredba se ne uporablja za ribolov, ki se izvaja samo za namene obnavljanja staležev ali premeščanja morskih organizmov, ki se izvajajo z dovoljenjem in pooblastilom zadevne države članice ali držav članic. Če se obnavljanje staležev ali premeščanje izvaja v vodah druge države članice ali drugih držav članic, je treba Komisijo in vse zadevne države članice vnaprej obvestiti.

2.  Morske organizme, ki so bili ulovljeni v namene, podrobno določene v odstavku 1 tega člena, in pozneje živi vrnjeni v morje, se sme prodajati, shranjevati, razstavljati ali ponujati v prodajo, če so izpolnjeni standardi trženja, sprejeti v skladu s členom 2 Uredbe (EGS) št. 3759/92.

NASLOV VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 45

1.  Kjer je za ohranjanje staležev morskih organizmov potrebno takojšnje ukrepanje, lahko Komisija poleg te uredbe ali z odstopanjem od te uredbe sprejme katere koli potrebne ukrepe, v skladu s postopkom, določenim v členu 48.

2.  Kjer je ohranjanje določenih vrst ali ribolovnih območij resno ogroženo in kjer bi imelo kakršno koli odlašanje za posledico škodo, ki bi jo bilo težko popraviti, lahko država članica sprejme ustrezne nediskriminatorne ohranjevalne ukrepe v zvezi z vodami pod svojo jurisdikcijo.

3.  O ukrepih, navedenih v odstavku 2, se skupaj s pisno obrazložitvijo obvesti Komisijo in druge države članice, takoj ko se jih sprejme.

V desetih dneh po prejemu takšnega obvestila Komisija takšne ukrepe potrdi ali zahteva njihov preklic oziroma spremembo in dopolnitev. Države članice se nemudoma obvesti o odločbi Komisije.

Države članice lahko odločbo Komisije predložijo Svetu v desetih delovnih dneh po prejetju tega obvestila.

Svet lahko na podlagi kvalificirane večine v enem mesecu sprejme drugačno odločitev.

Člen 46

▼M5

1.  Države članice lahko sprejmejo ukrepe za ohranitev in upravljanje staležov:

pod pogojem, da ti ukrepi veljajo samo za ribiška plovila pod zastavo zadevne države članice in registrirana v ►M14  Uniji ◄ , ali v primeru ribolovnih dejavnosti, ki jih ne izvaja ribiško plovilo, za osebe s prebivališčem v zadevni državi članici.

▼B

2.  Komisijo se pravočasno obvesti o kakršnih koli načrtih za uvedbo ali spremembo oziroma dopolnitev nacionalnih tehničnih ukrepov, da lahko predstavi svoje mnenje.

Če Komisija tako zahteva, zadevna država članica v enem mesecu po takšnem obvestilu začasno razveljavi začetek veljavnosti načrtovanih ukrepov, dokler ne minejo trije meseci od datuma omenjenega obvestila, tako da se Komisija v tem obdobju lahko odloči, ali zadevni ukrepi izpolnjujejo določbe odstavka 1.

Kadar Komisija z odločbo, ki jo mora poslati državi članici, ugotovi, da načrtovani ukrep ne izpolnjuje določb odstavka 1, ga država članica ne sme uveljaviti brez potrebnih sprememb in dopolnil.

Zadevna država članica druge države članice in Komisijo nemudoma obvesti o sprejetih ukrepih, potem ko je sprejela kakršne koli spremembe in dopolnila, ki so morda potrebni.

3.  Države članice na zahtevo Komisiji zagotovijo vse podrobnosti, ki so potrebne za oceno, ali njihovi nacionalni tehnični ukrepi izpolnjujejo določbe odstavka 1.

4.  Na pobudo Komisije ali na zahtevo katere koli države članice je lahko vprašanje, ali nacionalni tehnični ukrep, ki ga uporablja država članica, ustreza odstavku 1 tega člena, predmet odločbe, ki se sprejme v skladu s postopkom, določenim v členu 48. Če je treba sprejeti takšno odločbo, veljata tretji in četrti pododstavek odstavka 2.

5.  O ukrepih v zvezi z ribolovom z obale zadevna država članica obvesti Komisijo zgolj informativno.

▼M12 —————

▼M14

Člen 47

Postopek za sprejetje tehničnih ukrepov v okviru načrtov zavržkov

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da za namen sprejetja aktov iz člena 15(6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in za obdobje njihovega trajanja sprejme specifične določbe glede ribolova ali vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja, ki zajemajo tehnične ukrepe iz člena 7(2) navedene uredbe. Taki ukrepi se sprejmejo z delegiranimi akti, ki se sprejmejo v skladu s členom 48a te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, z namenom povečati selektivnost orodja ali zmanjšati ali čim bolj odpraviti naključni ulov, in lahko po potrebi odstopajo od ukrepov, določenih v tej uredbi.

▼B

Člen 48

Podrobna pravila za izvajanje te uredbe se sprejme v skladu s postopkom, določenim v členu 18 Uredbe (EGS) št. 3760/92. Ta pravila lahko med drugim vključujejo:

▼M14

Člen 48a

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 18a in 47 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. junija 2015.

3.  Prenos pooblastila iz členov 18a in 47 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 18a in 47, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

▼B

Člen 49

S prvim januarjem 2000 se prekličejo naslednji členi in priloge Uredbe (ES) št. 894/97:

Napotila na omenjeno uredbo je treba sestaviti kot napotila na to uredbo in se jih bere v skladu s korelacijsko tabelo, določeno v Prilogi XV.

Znanstvena imena morskih organizmov, ki so izrecno navedena v tej uredbi, so določena v Prilogi XIV.

Člen 50

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Z izjemo člena 32(3) in člena 47, ki začneta veljati z začetkom veljavnosti te uredbe, se uredba uporablja od prvega januarja 2000.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

---

PRILOGA I

VLEČNA ORODJA: regiji 1 in 2, razen Skagerraka in Kattegata

---

PRILOGA II

VLEČNA ORODJA: Regija 3, razen razdelka IXa ICES vzhodno od zemljepisne dolžine 7° 23′ 48″ Z

---

PRILOGA III

VLEČNA ORODJA: razdelek IXa ICES vzhodno od zemljepisne dolžine 7° 23′ 48″ Z

▼M1

---

PRILOGA IV

▼M12

VLEČNO ORODJE: — Skagerrak in Kattegat

▼B

---

PRILOGA V

VLEČNA ORODJA: regije 4, 5 in 6

▼M6

---

PRILOGA VI

▼B

---

PRILOGA VII

MIRUJOČA ORODJA: regija 3

---

PRILOGA VIII

Dovoljene kombinacije razponov velikosti mrežnih očes za regiji 1 in 2, razen Skagerraka in Kattegata

---

PRILOGA IX

Dovoljene kombinacije razponov velikosti mrežnih očes za Regijo 3, razen razdelka IXa ICES vzhodno od zemljepisne dolžine 7° 23′ 48″ Z

▼M2

---

PRILOGA X

A.   POGOJI ZA UPORABO NEKATERIH KOMBINACIJ VELIKOSTI MREŽNEGA OČESA V REGIJI 1 IN 2, RAZEN SKAGERRAKA IN KATTEGATA

▼M6

1.   Kombinacija velikosti mrežnega očesa: 16 do 31 mm + ≥ 100 mm

Ulov, obdržan na krovu, sestoji iz vsaj 20 % katere koli mešanice kozic (Pandalus montagui, Crangon spp. in Palaemon spp.).

▼M2

2.   Kombinacija velikosti mrežnega očesa: 32 do 54 mm + > = 100 mm

Ulov, obdržan na krovu ali iztovorjen, sestoji iz vsaj 20 % katere koli mešanice kozic (Crangon spp. Pandalus spp ., Palaemon spp., Parapenaeus longirostris);

ali

ulov, obdržan na krovu ali iztovorjen, sestoji iz vsaj 50 % katere koli mešanice tistih morskih organizmov, navedenih v Prilogi I, ki so ciljne vrste za velikosti mrežnih očes med 32 in 54 mm, razen kozic (Crangon spp. Pandalus spp ., Palaemon spp., Parapenaeus longirostris), in iz ne več kakor 15 % katere koli mešanice vrst, označenih v Prilogi I z znakom „y“;

3.   Kombinacija velikosti mrežnega očesa: 70 do 79 mm + > = 100 mm

Ulov, obdržan na krovu ali iztovorjen, sestoji iz vsaj 10 % katere koli mešanice tistih morskihorganizmov, navedenih v Prilogi I, ki so ciljne vrste za velikosti mrežnih očes med 70 in 79 mm.

▼M6

4.   Kombinacija velikosti mrežnega očesa: 80 do 99 mm + ≥ 100 mm

Ulov, obdržan na krovu, sestoji iz vsaj 45 % katere koli mešanice tistih morskih organizmov, navedenih v Prilogi I, ki so ciljne vrste za velikosti mrežnih očes med 80 in 99 mm.

▼M2

B.   POGOJI ZA UPORABO NEKATERIH KOMBINACIJ VELIKOSTI MREŽNEGA OČESA V SKAGERRAKU IN KATTEGATU

Kombinacija velikosti mrežnega očesa < = 89 mm + > = 90 mm

Ulov, obdržan na krovu ali iztovorjen, sestoji iz vsaj 10 % katere koli mešanice tistih morskih organizmov, navedenih v Prilogi I, ki so ciljne vrste za velikosti mrežnih očes med 70 in 89 mm.

---

PRILOGA XI

A.   POGOJI ZA UPORABO NEKATERIH KOMBINACIJ VELIKOSTI MREŽNEGA OČESA V REGIJI 3, RAZEN RAZDELKA IXa ICES VZHODNO OD ZEMLJEPISNE DOLŽINE 7°23′ 48″ Z

1.   Kombinacija velikosti mrežnega očesa: 16 do 31 mm + > = 70 mm

Ulov, obdržan na krovu ali iztovorjen, sestoji iz vsaj 40 % katere koli mešanice kozic (Pandalus montagui, Crangon spp. in Palaemon spp.) in plavajoče rakovice;

ali

Ulov, obdržan na krovu ali iztovorjen, sestoji iz vsaj 70 % katere koli mešanice tistih morskih organizmov, navedenih v Prilogi II, ki so ciljne vrste za velikosti mrežnih očes med 16 in 31 mm, razen kozic (Pandalus montagui, Crangon spp. in Palaemon spp.) in plavajoče rakovice.

2.   Kombinacija velikosti mrežnega očesa: 32 do 54 mm + > = 70 mm

Ulov, obdržan na krovu ali iztovorjen, sestoji iz vsaj 70 % katere koli mešanice tistih morskih organizmov, navedenih v Prilogi II, ki so ciljne vrste za velikosti mrežnih očes med 32 in 54 mm, razen kozic (Pandalus spp., Crangon spp. in Palaemon spp.).

3.   Kombinacija velikosti mrežnega očesa: 55 do 59 mm + > = 70 mm

Ulov, obdržan na krovu ali iztovorjen, sestoji iz vsaj 20 % katere koli mešanice kozic (Pandalus spp ., Crangon spp., Palaemon spp., Aristeus antennatus, Aristaeomorpha foliacea, Parapenaeus longirostris);

ali

Ulov, obdržan na krovu ali iztovorjen, sestoji iz vsaj 60 % katere koli mešanice tistih morskih organizmov, navedenih v Prilogi II, ki so ciljne vrste za velikosti mrežnih očes med 55 in 59 mm, razen kozic (Pandalus spp ., Crangon spp., Palaemon spp., Aristeus antennatus, Aristaeomorpha foliacea, Parapenaeus longirostris);

4.   Kombinacija velikosti mrežnega očesa: 60 do 69 mm + > = 70 mm

Ulov, obdržan na krovu ali iztovorjen, sestoji iz vsaj 60 % katere koli mešanice tistih morskih organizmov, navedenih v Prilogi II, ki so ciljne vrste za velikosti mrežnih očes med 60 in 69 mm.

B.   POGOJI ZA UPORABO NEKATERIH KOMBINACIJ VELIKOSTI MREŽNEGA OČESA V RAZDELKU IXa ICES VZHODNO OD ZEMLJEPISNE DOLŽINE 7°23′ 48″ Z

Kombinacija velikosti mrežnega očesa: 40-54 mm + > = 55 mm

Ulov, obdržan na krovu ali iztovorjen, sestoji iz vsaj 50 % katere koli mešanice tistih morskih organizmov, navedenih v Prilogi III, ki so ciljne vrste za velikosti mrežnih očes med 40 in 54 mm.

▼B

---

PRILOGA XII

▼M14

NAJMANJŠE REFERENČNE VELIKOSTI OHRANJANJA

▼B

(1)   Celotna dolžina (dolžina koša).

(2)   30 cm, samo za industrijske namene.

(3)   Z začetkom veljavnosti od 1. januarja 2002 se uporablja dolžina koša 87 mm.

(4)   Za pisanega šura (Trachurus picturatus), ujetega v sosednih vodah Azorskih otokov in pod suverenostjo ali pristojnostjo Portugalske, se ne uporablja ►M14  najmanjša referenčna velikost ohranjanja. ◄

▼M12

---

PRILOGA XIIa

▼B

---

PRILOGA XIII

MERJENJE VELIKOSTI MORSKEGA ORGANIZMA

1.	Velikost katere koli ribe se meri, kakor je prikazano na sliki 1, od vrha gobca do konca repne plavuti.

2.

Velikost škampa se meri, kakor je prikazano na sliki 2: — kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od zadnjega dela ene od očesnih jamic do zadnjega roba koša, in/ali — kot celotno dolžino, od vrha čelne osti (rostruma) do zadnjega roba telzona brez ščetin, in/ali — v primeru ločenih škampovih zadkov: od prednjega roba prvega navzočega člena zadka do zadnjega roba telzona brez ščetin. Zadek je treba meriti na hrbtni strani, ko je plosk in neraztegnjen.

3.	Velikost jastogov ►M6  ————— ◄ iz regij od 1 do 5, razen Skaggeraka/Kattegata, je treba meriti, kakor je prikazano na sliki 3, kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od zadnjega dela ene od očesnih jamic do zadnjega roba koša.

4.

Velikost jastogov iz Skaggeraka ali Kattegata je treba meriti, kakor je prikazano na sliki 3: — kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od zadnjega dela ene od očesnih jamic do zadnjega roba koša, in/ali — kot celotno dolžino od vrha čelne osti (rostruma) do zadnjega roba telzona brez ščetin.

▼M1

5.

(a) Velikost morskega pajka se meri tako, kot je prikazano na sliki 4A, kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša od sprednjega roba koša med čelnima ostema (rostrumoma) do zadnjega roba koša. (b) Velikost velike rakovice se meri tako, kot je prikazano na sliki 4B, kot največjo širino koša, merjeno pravokotno na vzdolžno os koša.

▼B

6.	Velikost vsake školjke je treba meriti, kakor je prikazano na sliki 5, čez najdaljši del lupine.

7.	Velikost blatark je treba meriti, kakor je prikazano na sliki 6, kot dolžino lupine.

▼M6

8.	Velikost raroga se meri, kakor je prikazano na sliki 7, kot dolžino koša od vrha čelne kosti (rostruma) do razpolovišča zadnjega roba koša.

▼B

Slika 1

Slika 2

Slika 3

▼M1

Slika 4A

▼B

Slika 4B

Slika 5

Slika 6

▼M6

Slika 7

▼B

---

PRILOGA XIV

DOMAČA IN ZNANSTVENA IMENA

---

PRILOGA XIVa

SPECIFIKACIJE ZA IZLOČEVALNO REŠETKO

---

PRILOGA XIVb

POGOJI ZA RIBOLOV Z VLEČNIM ORODJEM, DOVOLJENIM V BISKAJSKEM ZALIVU

1.   Specifikacije zgornje ploskve s kvadratastimi mrežnimi očesi

Ploskev je pravokotni predel mrežnega materiala. Ploskev je samo ena. Ploskve ne smejo na noben način ovirati ne notranji ne zunanji dodatki.

2.   Položaj ploskve

Ploskev se vstavi v sredino zgornje ploskve v zadnjem zoženem delu vlečne mreže, neposredno pred nezoženi del, ki ga sestavljata priključek in vreča.

Ploskev se konča največ 12 mrežnih očes od ročno spletene vrste mrežnih očes med priključkom in zadnjim zoženim delom vlečne mreže.

3.   Velikost ploskve

Ploskev je dolga vsaj 2 metra in široka vsaj 1 meter.

4.   Mrežni material ploskve

Mrežna očesa imajo odprtino najmanj 100 milimetrov. So kvadratna, tj. na vseh štirih straneh mrežnega materiala ploskve so prerezane vse prečke.

Mrežni material je nameščen tako, da tečejo prečke vzporedno in pravokotno na dolžino vreče.

Uporabljen je enonitni mrežni material. Nit ni debelejša od 4 milimetrov.

5.   Vstavitev ploskve v mrežo z rombastimi mrežnimi očesi

Na vse štiri strani ploskve se lahko pritrdi rob. Premer roba je največ 12 milimetrov.

Raztegnjena dolžina ploskve je enaka raztegnjeni dolžini rombastih mrežnih očes, pritrjenih na vzdolžno stran ploskve.

Število rombastih mrežnih očes zgornje ploskve, pritrjenih na najkrajšo stran ploskve (tj. en meter dolga stran, ki je pravokotna na vzdolžno os vreče), je vsaj tolikšno kot število vseh rombastih mrežnih očes, pritrjenih na vzdolžno stran ploskve, deljeno z 0,7.

6.	Vstavitev ploskve v vlečno mrežo je prikazana na spodnji sliki.

---

PRILOGA XIVc

PLOSKEV S KVADRATASTIMI MREŽNIMI OČESI ZA PLOVILA, DALJŠA OD 15 METROV

1.   Specifikacije zgornje ploskve s kvadratastimi mrežnimi očesi

Ploskev je pravokotni predel mrežnega materiala. Uporabljen je enonitni mrežni material. Mrežna očesa so kvadratasta, tj. na vseh štirih straneh mrežnega materiala ploskve so prerezane vse prečke. Mrežno oko je enako ali večje od 120 milimetrov. Ploskev je dolga vsaj 3 metre, razen kadar je vključena v mreže, ki jih vlečejo plovila z manj kot 112 kW; v tem primeru je dolga vsaj 2 metra.

2.   Položaj ploskve

Ploskev se vstavi v zgornjo ploskev vreče. Zadnji rob ploskve ne sme biti več kot 12 metrov od vrvi za zavezovanje vreče, kakor je določeno v členu 8 Uredbe Komisije (EGS) št. 3440/84 z dne 6. decembra 1984 o pritrditvi naprav na vlečne mreže, danske potegalke in podobne mreže ( 28 )

3.   Vstavitev ploskve v mrežo z rombastimi mrežnimi očesi

Med vzdolžno stranjo ploskve in bližnjim robom sta največ dve odprti rombasti mrežni očesi.

Raztegnjena dolžina ploskve je enaka raztegnjeni dolžini rombastih mrežnih očes, pritrjenih na vzdolžno stran ploskve. Razmerje pri spajanju med rombastimi mrežnimi očesi zgornje ploskve vreče in najkrajšo stranjo ploskve so tri rombasta mrežna očesa na eno kvadratasto mrežno oko za 80 milimetrov vreče ali dve rombasti mrežni očesi na eno kvadratasto mrežno oko za 120 milimetrov vreče, razen za prečke na robovih ploskve z obeh strani.

---

PRILOGA XIVd

PLOSKEV S KVADRATASTIMI MREŽNIMI OČESI ZA PLOVILA, KRAJŠA OD 15 METROV

1.   Specifikacije zgornje ploskve s kvadratastimi mrežnimi očesi

Ploskev je pravokotni predel mrežnega materiala. Uporabljen je enonitni mrežni material. Mrežna očesa so kvadratasta, tj. na vseh štirih straneh mrežnega materiala ploskve so prerezane vse prečke. Mrežno oko je enako ali večje od 110 milimetrov. Ploskev je dolga vsaj 3 metre, razen kadar je vključena v mreže, ki jih vlečejo plovila z manj kot 112 kW; v tem primeru je dolga vsaj 2 metra.

2.   Položaj ploskve

Ploskev se vstavi v zgornjo ploskev vreče. Zadnji rob ploskve ne sme biti več kot 12 metrov od vrvi za zavezovanje vreče, kakor je določeno v členu 8 Uredbe (EGS) št. 3440/84.

3.   Vstavitev ploskve v mrežo z rombastimi mrežnimi očesi

Med vzdolžno stranjo ploskve in bližnjim robom sta največ dve odprti rombasti mrežni očesi. Raztegnjena dolžina ploskve je enaka raztegnjeni dolžini rombastih mrežnih očes, pritrjenih na vzdolžno stran ploskve. Razmerje pri spajanju med rombastimi mrežnimi očesi zgornje ploskve vreče in najkrajšo stranjo ploskve je dve rombasti mrežni očesi na eno kvadratasto mrežno oko, razen za prečke na robovih okna z obeh strani.

▼B

---

PRILOGA XV

KORELACIJSKA TABELA

---

( 1 ) UL C 292, 4.10.1996, str. 1 in

UL C 245, 12.8.1997, str. 10.

( 2 ) UL C 132, 28.4.1997, str. 235.

( 3 ) UL C 30, 30.1.1997, str. 26.

( 4 ) UL L 132, 23.5.1997, str. 1.

( 5 ) UL L 206, 22.7.1992, str. 7. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

( 6 ) UL L 171, 6.7.1994, str. 7.

( 7 ) UL L 274, 25.9.1986, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3259/94 (UL L 339, 29.12.1994, str. 11).

( 8 ) UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 686/97 (UL L 102, 19.4.1997, str. 1).

( 9 ) UL L 389, 31.12.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

( 10 ) UL L 347, 30.12.2011, str. 44.

( 11 ) UL C 335, 24.12.1985, str. 2.

( 12 ) UL C 347, 31.12.1985, str. 14.

( 13 ) UL L 194, 24.7.1984, str. 22.

( 14 ) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

( 15 ) UL L 162, 18.6.1986, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1821/96 (UL L 241, 21.9.1996, str. 8).

( 16 ) UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

( 17 ) UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

( 18 ) UL L 348, 24.12.2008, str. 20.

( 19 ) UL L 351, 28.12.2002, str. 6.

( 20 ) UL L 348, 31.12.2010, str. 17.

( 21 ) UL L 41, 13.2.2002, str. 1.

( 22 ) UL L 77, 20.3.2002, str. 8.

( 23 ) UL L 388, 31.12.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3318/94 (UL L 350, 31.12.1994, str. 15).

( 24 ) Celotna dolžina (dolžina koša).

( 25 ) 30 cm, samo za industrijske namene.

( 26 ) Z začetkom veljavnosti od 1. januarja 2002 se uporablja dolžina koša 87 mm.

( 27 ) Za pisanega šura (Trachurus picturatus), ujetega v sosednih vodah Azorskih otokov in pod suverenostjo ali pristojnostjo Portugalske, se ne uporablja ►M14  najmanjša referenčna velikost ohranjanja. ◄

( 28 ) UL L 318, 7.12.1984, str. 23.