1.

Ali pravo Unije in zlasti členi 36, 37 in 38 Direktive 2013/32/EU (2), tudi v povezavi z uvodnimi izjavami 42, 46 in 48 te direktive, če se razlagajo glede na člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (ter člena 6 in 13 EKČP), nasprotujejo temu, da nacionalni zakonodajalec, ki mora v skladu s svojo pristojnostjo omogočiti pripravo seznamov varnih izvornih držav ter določiti merila, ki jih je treba upoštevati, in vire, ki jih je treba uporabiti v ta namen, tretjo državo tudi neposredno, in sicer s sprejetjem akta primarne zakonodaje, označi za varno izvorno državo?

2.

Ali pravo Unije in zlasti členi 36, 37 in 38 Direktive 2013/32/EU, tudi v povezavi z uvodnimi izjavami 42, 46 in 48 te direktive, če se razlagajo glede na člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (ter člena 6 in 13 EKČP), vsekakor nasprotujejo vsaj temu, da zakonodajalec tretjo državo označi za varno izvorno državo, pri tem pa ne omogoči dostopa do virov, na katerih temelji taka označitev, in njihovega preverjanja, zaradi česar jih prosilec za azil ne more izpodbijati, sodišče pa ne more opraviti nadzora nad izvorom, verodostojnostjo, zanesljivostjo, upoštevnostjo, aktualnostjo, popolnostjo in, splošneje, vsebino teh virov ter sámo presoditi, ali so izpolnjeni materialni pogoji za tako označitev, ki so navedeni v Prilogi I k tej direktivi?

3.

Ali je treba pravo Unije in zlasti člene 36, 37 in 38 Direktive 2013/32/EU, tudi v povezavi z uvodnimi izjavami 42, 46 in 48 te direktive, če se razlagajo glede na člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (ter člena 6 in 13 EKČP), razlagati tako, da lahko sodišče med izvajanjem pospešenega postopka na meji, v katerem se obravnavajo prošnje [oseb, ki prihajajo] iz izvorne države, ki je označena za varno, tudi v fazi potrditve pridržanja, odrejenega v tem postopku, vsekakor uporabi informacije o izvorni državi, ki jih sámo pridobi iz virov, navedenih v členu 37(3) Direktive, da bi ugotovilo, ali so izpolnjeni materialni pogoji za tako označitev, ki so navedeni v Prilogi I k tej direktivi?

4.

Ali pravo Unije in zlasti členi 36, 37 in 38 Direktive 2013/32/EU ter Priloga I k tej direktivi, tudi v povezavi z uvodnimi izjavami 42, 46 in 48 navedene direktive, če se razlagajo glede na člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (ter člena 6 in 13 EKČP), nasprotujejo temu, da se tretja država opredeli kot „varna izvorna država“, če v tej državi obstajajo kategorije oseb, v zvezi s katerimi ta država ne izpolnjuje materialnih pogojev za tako določitev, ki so navedeni v Prilogi I k tej direktivi?