EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 6.12.2022

COM(2022) 716 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Uspešen prostor civilne družbe za spoštovanje temeljnih pravic v EU
Letno poročilo o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah za leto 2022

Uspešen prostor civilne družbe za spoštovanje temeljnih pravic v EU

Letno poročilo o uporabi 
Listine EU o temeljnih pravicah za leto 2022

Kazalo vsebine

1.    Uvod    

2.    Ključna vloga organizacij civilne družbe in zagovornikov pravic    

3.    Zaščita organizacij civilne družbe in zagovornikov pravic    

4.    Podpora organizacijam civilne družbe in zagovornikom pravic    

5.    Opolnomočenje organizacij civilne družbe in zagovornikov pravic    

6.    Zaključek    

1.Uvod

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) združuje širok nabor temeljnih pravic in ponovno potrjuje, da EU temelji na vrednotah temeljnih pravic, demokracije in pravne države. Njena zavezujoča narava je pravnemu redu EU omogočila, da se razvije v svetel zgled varstva temeljnih pravic.

Za izboljšanje uporabe Listine in povečanje seznanjenosti javnosti z njo je Evropska komisija leta 2020 predstavila strategijo za okrepitev uporabe Listine o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: strategija v zvezi z Listino) 4 . Kot je določeno v strategiji v zvezi z Listino, Komisija zdaj pri svojem letnem poročilu o uporabi Listine uporablja tematski pristop, da bi izpostavila nekatera najbolj pereča vprašanja o temeljnih pravicah in uporabo Listine na izbranih področjih.

Komisija se je v strategiji v zvezi z Listino zavezala podpiranju ugodnega okolja za akterje civilne družbe in ukrepanju zoper ukrepe, s katerimi se krši pravo EU, tudi Listina, kadar ti ukrepi vplivajo na organizacije civilne družbe. V strategiji v zvezi z Listino je poudarjen tudi pomen ustanavljanja in vzdrževanja močnih in neodvisnih nacionalnih institucij za človekove pravice.

Zato je poročilo za leto 2022 osredotočeno na prostor civilne družbe in njegovo vlogo pri varstvu in spodbujanju temeljnih pravic na podlagi Listine.

Organizacije civilne družbe 17 in zagovorniki pravic 18 so bistveni v naših ustavnodemokratičnih družbah, saj uresničujejo in varujejo vrednote in pravice, določene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Listini 19 . Svoje strokovno znanje zagotavljajo nacionalnim organom in institucijam EU pri njihovem delu na področju oblikovanja politik in zakonodajnem delu ter pomagajo zagotavljati, da ti organi prevzamejo odgovornost za spoštovanje temeljnih pravic in pravne države. Kot bo razvidno iz tega poročila, so države članice in EU v različnem obsegu sprejele ukrepe za zaščito, podporo in opolnomočenje akterjev civilne družbe ter jim zagotavljale vrsto priložnosti za sodelovanje. Vendar so se v zadnjih letih organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic srečevali tudi z izzivi, povezanimi s krčenjem prostora civilne družbe. Z različnimi pravnimi, upravnimi in političnimi ukrepi so se postopoma omejevale njihove temeljne svoboščine, kar je vplivalo na njihovo zmožnost izvajanja dejavnosti, s katerimi podpirajo temeljne pravice kot strateški partnerji EU in držav članic 20 .

Kljub tem izzivom organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic kažejo veliko mero odpornosti pri svojih nadaljnjih prizadevanjih. V nekaterih državah članicah so imeli ključno vlogo med pandemijo COVID-19 21 in rusko vojno agresijo proti Ukrajini 22 in so bili v ospredju boja za zagotavljanje, da so potrebe posameznikov razumljene, sporočene in izpolnjene, njihove pravice pa zaščitene 23 .

To poročilo je nastalo v ključnem času za prostor civilne družbe v EU. Je del prizadevanj Komisije v njenem notranjem in tudi zunanjem delovanju, da bi priznala prispevek organizacij civilne družbe in zagovornikov pravic pri zagotavljanju spoštovanja temeljnih vrednot EU, in njene zavezanosti za podporo njihovemu delu 31 . V Uniji, zgrajeni na temeljnih pravicah, pravni državi in demokraciji, imajo akterji civilne družbe ključno vlogo pri spodbujanju in varovanju temeljnih pravic iz Listine ter pomagajo zagotavljati, da se Listina pravilno uporablja. Tako to poročilo dopolnjuje letna poročila o stanju pravne države 32 , akcijski načrt za evropsko demokracijo 33 , pregled stanja na področju pravosodja v EU 34 in delo Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) na področju prostora civilne družbe 35 . Poročilo ponovno potrjuje, da bi morale organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic imeti možnost delovati v okolju, v katerem se spoštujejo tudi njihove lastne temeljne pravice, in predstavlja primere, kako se to dosega ali spodkopava na ravni EU in nacionalni ravni. Prav tako je odgovor na pozive po nadaljnjem ukrepanju EU, vključno s pozivi v okviru Konference o prihodnosti Evrope 36 .

2.Ključna vloga organizacij civilne družbe in zagovornikov pravic

Organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic izvajajo številne dejavnosti v državah članicah in na ravni EU. Organizacije civilne družbe so raznolika skupina, ki vključuje vse od širokega mandata v zvezi s temeljnimi pravicami do zagotavljanja specializiranega strokovnega znanja ali podpore v zvezi z nekaterimi pravicami. Izvajajo lahko dejavnosti po vsej državi ali pa imajo regionalno ali lokalno območje delovanja. Opravljajo lahko najrazličnejše dejavnosti ali pa se osredotočajo le na določeno delo, kot sta zagovorništvo ali zagotavljanje storitev, prilagojenih potrebam svojih članov ali upravičencev 41 . Tudi nacionalne institucije za človekove pravice, organi za enakost in institucije varuhov človekovih pravic enako pomembno na številne načine prispevajo k dejavnostim, s katerimi se izvajata pravo in politika EU.

Ozaveščanje

Organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic ozaveščajo, obveščajo, izobražujejo in usposabljajo javnost, posebne skupine in organe držav članic o temeljnih pravicah in njihovem uveljavljanju, demokratičnem odločanju in pravni državi. Organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic spodbujajo kulturo pravic in demokratične odgovornosti v EU. Na primer na Hrvaškem varuh človekovih pravic usposablja javne uslužbence in sodnike o Listini. To vključuje obveznosti iz Listine in njeno morebitno uporabo v kampanjah, dejavnostih zagovorništva in pri podpori žrtvam kršitev človekovih pravic 42 . V Litvi so organizacije civilne družbe nedavno organizirale interaktivni mednarodni dogodek za ozaveščanje mladih o sovražnem govoru in njegovih posledicah za družbo ter jih usposabljale in spodbujale k razvoju znanj in spretnosti za boj proti njemu 43 .

Poleg tega organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic zagotavljajo informacije o zadevah, ki morda vplivajo na javnost, in načinih, kako lahko ljudje sodelujejo v postopkih demokratičnega odločanja. Akterji civilne družbe mobilizirajo ljudi, da javno izražajo svoje mnenje na protestih, s peticijami in referendumi ter na okroglih mizah državljank in državljanov. Povečajo lahko ozaveščenost in se skupaj zavzemajo za politike in zakonodajo zunaj meja posameznih držav članic, s čimer prenesejo dragoceno znanje z nacionalne ravni na raven EU ali mednarodnim odločevalcem in obratno 44 .

Spremljanje

Organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic spremljajo, kako se spoštujejo temeljne pravice na terenu, in imajo pomembno vlogo varuhov. Pogosto so prvi, ki prejmejo informacije o učinkih zakonodajnih ukrepov in ukrepov politike ter so tako v dobrem položaju za podajanje predlogov o možnem načinu nadaljnjega razvoja obstoječih ukrepov. Informacije o morebitnih kršitvah pravic prejmejo iz prve roke. Na primer na Irskem imajo organizacije civilne družbe uradno priznano vlogo pri nadzoru nad izvajanjem nacionalnih strategij za enakost na področju migracij, enakosti spolov, pravic potnikov in Romov, vključevanja LGBTIQ oseb in pravic invalidov 45 . V Romuniji je med pandemijo varuh človekovih pravic ocenil vpliv nacionalnih ukrepov na temeljne pravice in izdal priporočilo o opazovanju človekovih pravic in odrejenih izrednih ukrepov v obdobju razglašenih izrednih razmer in stanja pripravljenosti 46 . V več državah članicah organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic pomembno prispevajo k postopkom rednega spremljanja držav s strani mednarodnih organov za človekove pravice 47 .

Podpora imetnikom pravic

Organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic podpirajo imetnike pravic in žrtve kršitev temeljnih pravic s pojasnjevanjem, varovanjem in uveljavljanjem njihovih pravic 48 . To uresničujejo z zbiranjem in zagotavljanjem informacij, preiskovanjem domnevnih kršitev in poročanjem o njih nacionalnim, regionalnim in mednarodnim organom za spremljanje. Žrtvam kršitev lahko pomagajo poiskati sodna ali izvensodna pravna sredstva, zagotavljajo pravno pomoč ali se vključijo v strateške tožbe 49 . Organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic izvajajo podobne dejavnosti na mednarodni ravni in pomagajo posameznim pritožnikom z obveščanjem organov za spremljanje človekovih pravic o razlogih za zaskrbljenost. Belgijski organ za enakost na primer vlaga tožbe v imenu uslužbencev, ki so domnevno diskriminirani na podlagi spola 50 , v Sloveniji pa lahko varuh človekovih pravic vloži ustavne pritožbe zaradi kršitev temeljnih pravic v posameznih primerih 51 . Na Nizozemskem je sodni postopek začela koalicija organizacij civilne družbe in zasebnikov zaradi domnevne kršitve členov 7 in 8 Listine o spoštovanju zasebnega in družinskega življenja ter varstva osebnih podatkov in izpodbijanja zakonitosti pravnega instrumenta za odkrivanje goljufij 52 .

Organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic poleg tega imetnike pravic podpirajo z zagotavljanjem storitev posameznikom 53 . Dopolnjujejo lahko storitve, ki jih zagotavljajo nacionalni, regionalni ali lokalni organi ali pa so pooblaščeni za zagotavljanje storitev v imenu države. Na primer na Švedskem neprofitne varne hiše za ženske zagotavljajo nastanitev in rehabilitacijo žrtvam nasilja na podlagi spola in trgovine z ljudmi, medtem ko druge organizacije civilne družbe zagotavljajo podporo prosilcem za azil in posameznikom z zahtevki glede diskriminacije 54 . Na Češkem so organizacije civilne družbe sodelovale pri ustanovitvi dveh namenskih centrov za podporo žrtvam nezakonite sterilizacije 55 .

Zavzemanje

Organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic prispevajo k demokratičnemu odločanju tudi z zavzemanjem za temeljne pravice v zakonodaji ali pri oblikovanju politik. Posvetovalne dejavnosti lahko potekajo prek strukturiranih dogovorov ali na lastno pobudo organizacij civilne družbe in zagovornikov pravic, ljudem pa zagotavljajo možnost neposrednega sodelovanja pri odločanju o zadevah, ki vplivajo nanje. Nekatere organizacije civilne družbe in nekateri zagovorniki pravic podpirajo tudi demokratično sodelovanje ranljivih skupin. Na primer v Belgiji predstavniki civilne družbe sodelujejo v Bruseljskem svetovalnem svetu za invalide in Bruseljskem svetu za enakost med moškimi in ženskami (oba je ustanovila vlada), ki lahko podajata mnenja o zakonodajnih predlogih 56 . V Franciji so organizacije civilne družbe zastopane v Commission Nationale consultative des Droits de l’Homme (Nacionalna posvetovalna komisija za človekove pravice), ki vladi predloži letna poročila o različnih zadevah, vključno z bojem proti rasizmu, ksenofobiji in antisemitizmu, trgovini z ljudmi in diskriminaciji LGBTIQ oseb 57 . Različne države članice vključujejo organizacije civilne družbe in zagovornike pravic v izvajanje odprtih akcijskih načrtov vlade za spodbujanje preglednosti, zagotavljanje odgovornosti, udeležbe in javne integritete ter sodelovanja v družbi 58 .

Podpora v zvezi z načinom uporabe zakonodaje EU

V skladu s pravom EU so organizacije civilne družbe pogosto izrecno pooblaščene za opravljanje nalog, ki so ključne za učinkovito izvajanje zakonodaje na terenu. Na primer uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov 59 podeljuje potrošniškim organizacijam pravico, da obveščajo organe o zlorabah zakonodaje EU o varstvu potrošnikov 60 . Direktiva o enakosti pri zaposlovanju 61 od držav članic zahteva, da zagotovijo, da lahko organizacije civilne družbe pod nekaterimi pogoji 62 sodelujejo v pomembnih sodnih in upravnih postopkih bodisi v imenu pritožnika bodisi v njegovo podporo.

Spremenjena uredba o Aarhuški konvenciji 63 spodbuja okoljske organizacije, da od institucij in organov EU zahtevajo pregled svojih odločitev za zagotovitev skladnosti z okoljsko zakonodajo EU 64 . S to spremembo so se precej povečali število in vrste sklepov, ki se lahko izpodbijajo. Podobno predlog direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti določa pravico organizacij, da vložijo pritožbe neposredno pri podjetju, kadar lahko poslovanje ali vrednostne verige navedenega podjetja ogrozijo človekove pravice ali okolje 65 .

Direktiva o pravicah žrtev 66 določa, da morajo biti storitve za podporo žrtvam vzpostavljene kot javna služba ali pa jih morajo vzpostaviti organizacije civilne družbe 67 . Podobno številne države članice pri zagotavljanju storitev za podporo žrtvam terorizma v skladu z direktivo o boju proti terorizmu 68 storitve, ki jih neposredno zagotavlja država, združujejo s storitvami, ki jih zagotavljajo organizacije civilne družbe 69 . Predlog direktive o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini 70 prav tako potrjuje, da lahko strokovno podporo žrtvam takega nasilja zagotavljajo organizacije civilne družbe. Poleg tega se v njem predlaga, da so države članice zavezane posvetovanju z organizacijami civilne družbe v zvezi s storitvami podpore, oblikovanjem politik, zagotavljanjem informacij in ozaveščanjem, raziskovalnimi in izobraževalnimi programi, usposabljanjem in spremljanjem.

Člen 4(3) Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov 71 , katere podpisnica je EU, določa, da se predstavniške organizacije invalidov z njimi skrbno posvetujejo o politikah, ki jih zadevajo 72 . V zvezi s pravicami potnikov pravo EU določa, da se s temi organizacijami posvetujejo tudi upravljavci letališč, ladij in pristaniških terminalov, kadar sprejemajo standarde o invalidnih potnikih 73 , ter prevozniki v železniškem prometu, upravljavci ladij in avtobusni prevozniki, kadar sprejemajo pravila o nediskriminatornem dostopu do storitev 74 .

Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) 75  in direktiva o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj 76  določata pravico, da se v primeru nezakonite obdelave osebnih podatkov neprofitno telo, organizacija ali združenje pravic pooblasti za vložitev pritožbe pri pristojnem nadzornem organu in nacionalnem sodišču. 

Uredba o enotnem trgu digitalnih storitev 77 priznava pomen civilne družbe pri uspešnem obravnavanju nezakonite spletne vsebine ob hkratnem zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic in pri nadzoru zanesljivih ukrepov glede preglednosti, ki jih bo treba sprejeti v zvezi z digitalnimi storitvami po začetku veljavnosti uredbe. Navedena uredba priznava potrebo po upoštevanju poglobljenega znanja civilne družbe o družbenih tveganjih, zelo velike spletne platforme in spletne iskalnike pa spodbuja, naj se posvetujejo s civilno družbo glede izpolnjevanja svojih obveznosti v zvezi z obvladovanjem tveganj.

Organi za enakost imajo ključno vlogo pri izvajanju zakonodaje EU o enakem obravnavanju. Da bi jim Komisija pri tej vlogi pomagala, bo sprejela predloge zakonodaje za razširitev mandata ter okrepitev pooblastil, virov in neodvisnosti organov za enakost za spodbujanje enakega obravnavanja 78 .

Organizacije civilne družbe poleg nalog, dodeljenih organizacijam civilne družbe in zagovornikom pravic v zakonodaji EU, prispevajo k učinkovitosti politik EU. V skladu s kodeksom ravnanja EU iz leta 2016 za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu mreža organizacij civilne družbe spremlja izvajanje zavez spletnih platform, s čimer prispeva k zaščiti ogroženih skupin pred sovražnim govorom po vsej EU. Podobno internetni forum EU združuje predstavnike vlad, organov kazenskega pregona, tehnološke industrije in civilne družbe, da bi se zajezilo razširjanje nasilne ekstremistične in teroristične vsebine ter vsebine spolne zlorabe otrok 79 . Od leta 2022 forum obravnava tudi spletno razsežnost trgovine z ljudmi. Komisija usklajuje tudi mrežo za ozaveščanje o radikalizaciji, tj. evropsko mrežo delavcev na terenu, ki se vsak dan srečujejo s tistimi, ki so dovzetni za radikalizacijo, in tistimi, ki so bili že radikalizirani 80 .

Akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 spodbuja države članice, naj vključijo organizacije civilne družbe v oblikovanje, izvajanje in oceno nacionalnih akcijskih načrtov za boj proti rasizmu.

3.Zaščita organizacij civilne družbe in zagovornikov pravic

Organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic spodbujajo in varujejo pravice na podlagi Listine na terenu in jim je treba zagotoviti možnost dela v podpornem okolju, v katerem se najprej spoštujejo njihove lastne temeljne pravice 81 . Omogočiti jim je treba, da svoje dejavnosti uresničujejo brez neupravičenega državnega vmešavanja 82 , države pa morajo dejavno sprejeti ukrepe za varovanje in spodbujanje prostora civilne družbe in tistih, ki so dejavni v njem 83 . Čeprav večina držav članic to že zagotavlja, pa organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic še vedno poročajo o vrsti izzivov, ovir in omejitev v nekaterih državah članicah, ki so omejile njihovo možnost izvajanja dejavnosti 84 . Na obseg njihovih dejavnosti pogosto vplivajo proračunske omejitve, omejitve človeških virov ali pravne omejitve.

3.1.Primeri, kako države članice varujejo prostor civilne družbe

Ugodno okolje je ključno, da lahko organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic opravljajo svoje delo in varujejo svojo pravico do združevanja. V številnih državah članicah se njihovo delo podpira in spodbuja in so pravno zaščiteni 96 . V zadnjih letih je bilo po vsej EU več pozitivnih razvojev dogodkov za spodbujanje tega ugodnega okolja za organizacije civilne družbe in zagovornike pravic 97 , nekatere države članice pa uvajajo zakonodajne in institucionalne spremembe. Na primer na Hrvaškem 98 in v Nemčiji 99 se pripravljajo nacionalni akcijski načrti za izboljšanje položaja organizacij civilne družbe. V Sloveniji 100 je cilj zakona o nevladnih organizacijah zagotoviti ugodno okolje za organizacije civilne družbe. V drugih državah članicah, kot sta Bolgarija 101 in Litva 102 , je naloga posebnih vladnih organov razviti politike v podporo civilni družbi. Na Finskem je vladni svetovalni odbor za politiko civilne družbe razvil strategijo za civilno družbo 103 .

V nekaterih državah članicah pa so organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic izrazili pomisleke zaradi vpliva zakonodaje, zlasti o javnem redu ali varnosti, na njihovo svobodo združevanja, ki so jih v nekaterih primerih obravnavala sodišča 104 . Druge ovire, o katerih so poročali deležniki, se nanašajo na zakonodajo o preglednosti 105 , boju proti terorizmu 106 in preprečevanju pranja denarja 107 . Druge ovire, o katerih je poročala civilna družba, so vključevale odvračilne ukrepe, kot so revizije in preiskave financiranja 108 , ter ovire pri dostopu do financiranja 109 .

V večini držav članic niso vzpostavljeni posebni postopki poročanja in spremljanja groženj in napadov 110 . Posledično imajo organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic ključno vlogo pri spremljanju prostora civilne družbe in poročanju o njem 111 . Na primer slovaško nacionalno središče za človekove pravice je dokumentiralo grožnje, ustrahovanje, nadlegovanje in omejevanje pravic, ki jih je doživljala civilna družba, dejavna na področju varstva okolja, pravic LGBTIQ oseb in pravic žensk, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem ter spolnimi in reproduktivnimi pravicami 112 . Na Finskem je organizacija civilne družbe razvila orodje Together Against Hate (skupaj proti sovraštvu) za zbiranje podatkov o grožnjah organizacijam civilne družbe in zagovornikom pravic ali napadih nanje 113 . Poleg tega spletna raziskovalna platforma CIVICUS monitor 114 spremlja svobodo civilne družbe v 197 državah in ozemljih, platforma Civic Space Watch 115 pa od skupin v Evropi zbira ugotovitve glede pogojev za civilno družbo ter opredeljuje nacionalne in vseevropske trende.

Za obravnavanje fizičnih in spletnih napadov na organizacije civilne družbe in zagovornike pravic v Franciji ministrstvo za notranje zadeve spremlja poročila o nezakonitih dejanjih zoper te skupine in lahko prek varnostne službe vzpostavi ukrepe 116 . V Luksemburgu 117  in na Nizozemskem 118 so se izvajali projekti, ki tujim zagovornikom pravic, ki so v svoji državi ogroženi ali pod pritiskom, omogočajo, da ostanejo na varnem do tri mesece. Švedska je sprejela nacionalni akcijski načrt za obravnavanje groženj in sovraštva, med drugim zoper organizacije civilne družbe in zagovornike pravic 119 .

Nacionalne institucije za človekove pravice in organi za enakost si prav tako prizadevajo za spodbujanje varnega in ugodnega okolja za organizacije civilne družbe na nacionalni ravni. Nacionalne institucije za človekove pravice tesno sodelujejo z organizacijami civilne družbe, na primer tako, da jih usposabljajo 120 in jim pomagajo pri krepitvi zmogljivosti 121 . V Grčiji se je nacionalna komisija za človekove pravice zavzemala za sprejetje zakonodajnega predloga o zaščiti zagovornikov pravic pred napadi, povračilnimi ukrepi in omejitvami njihovih pravic 122 .

3.2.Pobude EU za varovanje prostora civilne družbe

EU je sprejela številne ukrepe za zaščito organizacij civilne družbe in zagovornikov pravic 123 . Orodja, razvita za spodbujanje in varstvo demokracije, pravne države in temeljnih pravic, so namenjena vzpostavitvi, vzdrževanju in varovanju ugodnega okolja za organizacije civilne družbe in zagovornike pravic.

Zlasti letno poročilo Komisije o stanju pravne države v okviru četrtega stebra, ki zajema institucionalni sistem zavor in ravnovesij, vključuje oceno razmer v prostoru civilne družbe v vseh državah članicah, priznava, da ima „[v] sistemu zavor in ravnovesij [...] pomembno vlogo [tudi] civilna družba“ 124 , ter proučuje razvoj okvira, ki omogoča civilno družbo. V letu 2022 so bila v okviru poročila o stanju pravne države izdana priporočila državam članicam, vključno glede razmer v zvezi s prostorom civilne družbe v nekaterih primerih 125 .

Pobuda Komisije iz leta 2022 za boj proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti uvaja konkretne ukrepe za zaščito vseh akterjev, ki so dejavni pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki in bo tako prispevala tudi k varnemu in ugodnemu okolju za organizacije civilne družbe in zagovornike pravic 126 .

Predlog nove direktive o okoljski kriminaliteti 127 potrjuje, da bi morali ljudje, vključno s člani organizacij civilne družbe, ki prijavijo kazniva dejanja zoper okolje, izkoristiti potrebno podporo in pomoč v vsakem kazenskem postopku. V predlogu direktive o boju proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti ter priporočilu so v skladu z Aarhuško konvencijo zajeti tudi okoljevarstveniki 128 .

Predlagani evropski akt o svobodi medijev bo izboljšal delovanje notranjega trga za medije s povečanjem preglednosti in obravnavanjem izkrivljanj trga ter s tem okrepil svobodo in pluralnost medijev v vseh državah članicah ter zagotovil, da bodo lahko novinarji in uredniki delali brez vmešavanja 129 . Podobno je priporočilo Komisije o zagotavljanju zaščite, varnosti in opolnomočenja novinarjev in drugih medijskih delavcev namenjeno zagotovitvi varnejših delovnih pogojev za medijske delavce na spletu ali drugje 130 .

Komisija na pobudo Evropskega parlamenta 131 pripravlja tudi zakonodajno pobudo o čezmejnem priznavanju združenj v EU 132 . Ta pobuda bo osredotočena na čezmejne dejavnosti združenj, kar jim bo omogočalo, da v celoti izkoristijo enotni trg in svoje temeljne pravice na podlagi Listine.

Komisija poleg pravnih ukrepov s sprejemanjem izvršilnih ukrepov varuje organizacije civilne družbe in zagovornike pravic pred ukrepi, ki jih zadevajo in so v nasprotju s pravom EU, vključno z Listino 133 . Uvedla je dva postopka za ugotavljanje kršitev zoper Madžarsko zaradi zakona o tujem financiranju civilne družbe 134 in zakona, ki inkriminira pomoč, zagotovljeno prosilcem za azil 135 . Sodbi Sodišča Evropske unije (SEU) v teh dveh zadevah sta postali precedens za podobno zakonodajo in poudarili ključno vlogo Sodišča pri varovanju prostora civilne družbe in temeljnih pravic v EU.

Zaveza EU, da prispeva k varovanju in omogočanju prostora civilne družbe, se kaže tudi v njenem zunanjem delovanju, tudi v akcijskem načrtu EU za človekove pravice in demokracijo (za obdobje 2020–2024) 136 . Navedena je tudi v smernicah EU o zagovornikih človekovih pravic 137 .

Komisija od leta 2015 podpira mehanizme za zaščito zagovornikov človekovih pravic, ki so najbolj ogroženi. Sklad EU za nujne primere za ogrožene zagovornike človekovih pravic 138 zagotavlja podporo zagovornikom človekovih pravic z manjšimi nepovratnimi sredstvi. ProtectDefenders.eu 139 je koalicija organizacij civilne družbe, ki delujejo na mednarodni ravni ter sprejemajo in obravnavajo prošnje zagovornikov človekovih pravic za podporo in se nanje odzivajo. Zagotavlja stalno prilagodljivo službo za oblikovanje podpore, ki obsega krepitev zmogljivosti ter pravno in varnostno svetovanje, pa tudi storitve premestitve in varnih hiš. Krizni mehanizem za človekove pravice organizacijam civilne družbe zagotavlja nepovratna sredstva, da bi se zagotovilo preživetje gibanj za človekove pravice v najbolj represivnih okoljih 140 .

Komisija je financirala tudi razvoj orodja CSO Meter 141 . S tem orodjem se ocenjuje odprtost okolja civilne družbe v državah vzhodnega partnerstva v okviru evropskega instrumenta sosedstva 142 .

EU je za varovanje prostora civilne družbe razvila tesno sodelovanje in tesen dialog z mednarodnimi organizacijami. Zlasti v celoti izkorišča standarde in znanje, ki so jih razvili Svet Evrope in njegovi organi za spremljanje. Odbor ministrov Sveta Evrope je sprejel tri nezavezujoče instrumente o prostoru civilne družbe 143 . Medvladni usmerjevalni odbor za človekove pravice proučuje učinek nacionalne zakonodaje, politik in praks na dejavnosti organizacij civilne družbe in zagovornike pravic ter opredeljuje dobre prakse za spodbujanje in varovanje prostora civilne družbe. Strokovni svet za pravo nevladnih organizacij spremlja izvajanje priporočila o pravnem položaju nevladnih organizacij 144 in svetuje, kako uskladiti nacionalno zakonodajo in prakso z evropskimi standardi 145 . Poleg tega platforma za varnost novinarjev spremlja napade na novinarje in navaja, ali so jih sprožili državni ali nedržavni akterji ter resnost napadov 146 .

Tudi Združeni narodi so ključni partner, zlasti njihovi mehanizmi spremljanja napadov, nadlegovanja, inkriminacije in kampanj blatenja, ki jim je bila v zadnjih letih izpostavljena civilna družba po vsem svetu, tudi v EU 147 .

Ključno je tudi sodelovanje z Uradom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR). ODIHR pomaga nacionalnim organom pri izpolnjevanju njihovih zavez za zaščito zagovornikov človekovih pravic, tako da spremlja njihovo sposobnost delovanja 148 in krepi njihove zmogljivosti z izobraževanjem in usposabljanjem na področju človekovih pravic 149 .

4.Podpora organizacijam civilne družbe in zagovornikom pravic

Dostop do finančnih sredstev in svoboda njihove uporabe sta sestavni del svobode združevanja 150 . Organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic potrebujejo zadostna finančna sredstva za učinkovito opravljanje svojega poslanstva 151 . Več držav članic poroča, da so povečale finančno podporo organizacijam civilne družbe na splošno 152 in zaradi izravnave posledic pandemije COVID-19 153 . Ta sredstva so v zadnjih letih znatno dopolnili mednarodni donatorji in EU 154 . Vendar imajo organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic po vsej EU težave pri financiranju svojih specifičnih dejavnosti, zlasti zagovorništva in nadzora, kar sta še zaostrili pandemija in sedanja kriza življenjskih stroškov 155 .

4.1.Primeri, kako države članice podpirajo akterje civilne družbe

Ključni vir financiranja in sredstev za organizacije civilne družbe in zagovornike pravic so države članice. Vse države članice razdelijo javna sredstva za organizacije civilne družbe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, na voljo pa so številni različni programi financiranja. Iz skladov za organizacije civilne družbe v Estoniji 158 , Latviji 159 in Litvi 160 ter na Malti 161 se zagotavlja institucionalna podpora za krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe. Na Finskem organizacije civilne družbe prejemajo državna sredstva iz različnih virov, vključno s prihodki od podjetja v državni lasti, ki posluje na reguliranem trgu iger na srečo 162 . V nekaterih državah članicah, kot so Danska, Nizozemska in Švedska, je za zagovorništvo temeljnih pravic na voljo javno financiranje 163 . Več držav članic zagotavlja tudi financiranje za kritje upravnih odhodkov in odhodkov za infrastrukturo organizacij civilne družbe v določenem obsegu 164 .

Nekatere države članice omogočajo tudi ugodno davčno obravnavo donacij organizacijam civilne družbe 165 , kar spodbuja zasebne donacije. Večina držav članic organizacijam civilne družbe dovoljuje, da prejemajo neobdavčene subvencije, nepovratna sredstva in donacije 166 . V Italiji se na primer donacije organizacijam civilne družbe odbijejo od davkov, na Češkem pa so organizacije civilne družbe oproščene davka na dohodek, dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu in davka na nepremičnine, kadar gre za organizacijske stroške 167 .

Tudi kadar je financiranje na voljo, organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic poročajo o ovirah pri dostopu do takega financiranja, vključno z zapletenimi, obremenjujočimi in ne vedno preglednimi postopki vložitve vloge ali postopki poročanja in merili za upravičenost ter velikim povpraševanjem po razpoložljivih sredstvih 168 . Dodatni izziv, o katerem poročajo organizacije civilne družbe, je kratkoročno financiranje projektov, ki postopoma nadomešča dolgoročnejše financiranje ali financiranje upravnih odhodkov 169 .

Več držav članic si prizadeva odpraviti take izzive v zvezi z razpoložljivostjo sredstev, dostopom do njih in njihovo vzdržnostjo. Pravično porazdelitev poskušajo zagotoviti s preglednimi merili in objavo razpisov za zbiranje predlogov, tako da so sredstva široko dostopna. V Španiji je na primer pravična porazdelitev sredstev zagotovljena z zakonodajo 170 , ki zahteva javno objavo meril za ocenjevanje.

Večina držav članic načrtuje tudi poenostavitev in pospešitev dostopa do sredstev, tudi z digitalizacijo 171 . Na primer na Slovaškem in Hrvaškem se vzpostavljajo novi spletni sistemi za poenostavitev upravnih postopkov javnega financiranja 172 . Medtem se v Sloveniji za poenostavitev sistema financiranja uporabljajo pavšalne stopnje in pavšalni zneski.

V nekaterih državah članicah dodatne ovire povzroča politizirana porazdelitev javnih sredstev, ki izključuje organizacije civilne družbe, kritične do vlade, v korist t. i. VONVO (vladno organiziranih NVO) 173 . Take ovire so lahko prakse, s katerimi se organizacijam civilne družbe blokira dostop do javnih sredstev, tako da se njihove dejavnosti zagovorništva štejejo za politične dejavnosti 174 , kar vpliva na njihov status oprostitve plačila davkov 175 , ter pravila o tujih donacijah 176 . Organizacije civilne družbe, ki so dejavne na nekaterih občutljivih področjih, kot so pravice LGBTIQ oseb in enakost spolov, vključno z dejavnostmi zagovorništva in strateškimi tožbami 177 , se srečujejo z nadaljnjim izključevanjem iz javnega financiranja 178 .

4.2.Podpora EU akterjem civilne družbe

4.2.1.Program za državljane, enakost, pravice in vrednote (CERV)

Organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic so bili vedno med upravičenci programov financiranja Komisije, ki tako dopolnjujejo prizadevanja držav članic. S proračunom v višini 1,55 milijarde EUR za obdobje 2021–2027 je program CERV do zdaj največji sklad za temeljne pravice v EU. Njegov cilj je varovati in spodbujati pravice in vrednote, zapisane v pogodbah EU, Listini in mednarodnih konvencijah, s spodbujanjem organizacij civilne družbe in drugih deležnikov na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni 179 .

Program CERV sestavljajo različni sklopi financiranja. Nov sklop vrednot Unije podpira organizacije civilne družbe in druge deležnike, ki spodbujajo kulturo vrednot v EU na podlagi temeljnih pravic, demokracije in pravne države. Financiranje je na voljo za krepitev zmogljivosti in ozaveščanje o Listini ter za dejavnosti, ki krepijo znanje delavcev, pravnih strokovnjakov, organizacij civilne družbe in neodvisnih organov za človekove pravice, da bi se lahko učinkovito vključevali v sodne postopke na nacionalni in evropski ravni, pa tudi da bi se izboljšala dostop do pravnega varstva in uveljavljanje pravic z usposabljanjem, izmenjavo znanja in dobrih praks 181 . Financiranje krepitve zmogljivosti in sodnih postopkov se bo znatno povečalo v okviru delovnega programa za obdobje 2023–2024.

Komisija je kot novo možnost v okviru sklopa vrednot Unije z odprtim razpisom za zbiranje predlogov izbrala posrednike organizacij civilne družbe. Ti organi bodo zagotovili finančno podporo organizacijam civilne družbe prek sistema predodeljevanja nepovratnih sredstev (prenos nepovratnih sredstev EU na organizacije) za krepitev zmogljivosti številnih lokalnih organizacij civilne družbe, ki spodbujajo in varujejo vrednote EU 182 . Poleg tega Komisija podpira partnerje pri okvirnih sporazumih o partnerstvu, kot so evropske mreže, organizacije civilne družbe, dejavne na ravni EU, in evropski možganski trusti, ki delujejo na področju vrednot EU 183 . Komisija podpira zlasti ENNHRI in več mrež organizacij civilne družbe, kot so zveza Civil Liberties Union, Evropski center za neprofitno pravo (ECNL) in Evropski forum civilne družbe, ki si vsi prizadevajo za vzpostavitev, ohranitev in omogočanje prostora civilne družbe.

Organizacije civilne družbe imajo tudi dostop do znatnega financiranja v okviru drugih sklopov programa CERV – enakost, pravice in enakost spolov, boj proti nasilju na podlagi spola in nasilju nad otroki (Daphne) ter udeležba in sodelovanje državljanov, pri katerih organizacije civilne družbe predstavljajo skoraj polovico upravičencev 184 . Leta 2021 je bilo v okviru programa CERV zagotovljenih približno 91,8 milijona EUR v obliki financiranja 185 . To se je leta 2022 povečalo na približno 200 milijonov EUR 186 .

Za obdobje financiranja 2021–2027 je bil za vse faze projektnega cikla oblikovan sistem za obvladovanje tveganja. Spoštovanje vrednot EU se uporablja za vse razpise za zbiranje predlogov in v celotnem projektnem ciklu. V fazah vlaganja vlog, ocenjevanja in izvajanja se redno pregleduje skladnost vseh vložnikov in upravičencev z vrednotami EU.

4.2.2.Podpora v okviru drugih programov EU

Poleg programa CERV je EU pomembna podpornica civilne družbe prek številnih drugih programov EU. S programom za pravosodje se javnosti zagotavlja učinkovit dostop do pravnega varstva s podpiranjem usposabljanj v pravosodju, organizacijam civilne družbe pa dodeljujejo nepovratna sredstva za izvajanje projektov v sodelovanju s pravosodnimi organi 188 , kot so čezmejni projekti usposabljanja o pravu EU za delavce v pravni stroki. Programa za financiranje raziskav in inovacij, Obzorje 2020 in njegov naslednik Obzorje Evropa, prav tako podpirata organizacije civilne družbe in zagovornike pravic na več tematskih področjih 189 .

Program Erasmus+ financira projekte, ki spodbujajo temeljne pravice in vrednote EU. Erasmus+ evropskim organizacijam civilne družbe, dejavnim na področju izobraževanja in usposabljanja mladih, zagotavlja strukturno finančno podporo (nepovratna sredstva za poslovanje), od leta 2021 pa predlaga tudi letna nepovratna sredstva za ukrepe 190 . Nazadnje, program za opolnomočenje civilne družbe financira usposabljanje za civilno družbo za vzpostavitev diskurzov, ki odpravljajo nasilni ekstremizem 191 .

Na področju svojega zunanjega delovanja je EU s tematskimi in geografskimi programi vzpostavila dolgoletne prakse financiranja civilne družbe, sodelovanja z njo in opredeljevanja izzivov, s katerimi se ta srečuje. Geografski instrumenti, kot sta instrument za predpristopno pomoč in Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI – Globalna Evropa), zagotavljajo organizacijam civilne družbe ciljno usmerjeno podporo z regionalnimi in nacionalnimi sredstvi (programi „Sklada za civilno družbo v sosedstvu“) za krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe, krepitev dialoga med državo in organizacijami civilne družbe ter spodbujanje odprtega prostora civilne družbe. Organizacije civilne družbe so tudi glavne prejemnice podpore iz tematskega programa za organizacije civilne družbe in tematskega programa za človekove pravice in demokracijo v okviru NDICI – Globalna Evropa 192 .

5.Opolnomočenje organizacij civilne družbe in zagovornikov pravic

Civilna družba je dejaven in neodvisen partner v sistemu temeljnih pravic EU. EU in države članice morajo priznati vlogo organizacij civilne družbe in zagovornikov pravic, jim omogočiti delovanje in zagotoviti, da so vzpostavljeni pogoji, da jih je mogoče smiselno vključiti v odločanje in izvajanje nacionalnih politik in politik EU, ki koristijo našim demokracijam. Tako opolnomočenje je ključno za živahen prostor civilne družbe 193 in omogočanje organizacijam civilne družbe in zagovornikom pravic, da pomagajo oblikovati nacionalne politike in politike EU 194 . Vendar številni deležniki navajajo, da imajo organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic v nekaterih državah članicah težave pri dostopu do posvetovanj in dialogov z deležniki. Informacije o odprtih posvetovanjih ali jasne smernice o dostopu do njih niso vedno na voljo.

5.1.Primeri, kako države članice opolnomočajo akterje civilne družbe

Vključevanje organizacij civilne družbe in zagovornikov pravic je bistveno za pripravo, izvajanje in spremljanje zakonodaje in politik. Več držav članic je ustvarilo posvetovalne mehanizme za zagotovitev, da se lahko organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic vključijo in dobijo priložnost za oceno, kako bodo predlagani ukrepi morda vplivali nanje, njihove člane ali temeljne pravice na splošno.

Številne države članice zbirajo prispevke organizacij civilne družbe in zagovornikov pravic na odprtih javnih posvetovanjih. Na primer v Španiji poteka pred pripravo zakonodajnega osnutka odprto javno posvetovanje, na katerem si lahko organizacije civilne družbe izmenjajo svoje znanje in mnenja 197 . Podobno številne države članice spodbujajo udeležbo deležnikov na spletnih posvetovalnih platformah, ki zagotavljajo informacije o stalnih posvetovanjih 198 . V Avstriji je bila priprava nacionalnega strateškega načrta o skupni kmetijski politiki podprta s postopkom, v katerem je lahko vsak prejel informacije in prispeval 199 .

V več državah članicah splošna pravila o izvajanju ocen učinka zakonodaje omogočajo oceno učinka zakonodajnega predloga na civilno družbo 200 . V nekaterih državah članicah je to obveznost zakonodajalca. Na primer v Nemčiji morajo biti ocenjeni vsi regulativni učinki zakonodajnih osnutkov, ki jih pripravi zvezna vlada, vključno z njihovim učinkom na prostor civilne družbe 201 . V Latviji se učinki predlogov na človekove pravice, demokratične vrednote in razvoj civilne družbe ocenjujejo kot horizontalni učinki 202 .

Strukture stalnega dialoga so bistvene za podporo razvoju civilne družbe 203 . Več držav članic vključuje organizacije civilne družbe in zagovornike pravic z namenskimi platformami in mrežami, ki jim zagotavljajo uradni mehanizem za pomoč pri izvajanju in spremljanju zakonodaje ter politik. Na primer na Češkem Svet za NVO razpravlja o ključnih vprašanjih o delu organizacij civilne družbe in je sodeloval pri vzpostavitvi strategije za sodelovanje med javno upravo in NVO. Razvija se tudi metodologija za nadaljnje spodbujanje njihovega sodelovanja 204 . Na Finskem je bil ustanovljen svetovalni odbor za politiko civilne družbe za spodbujanje sodelovanja med vlado in civilno družbo 205 . Na Irskem se lahko lokalni organi povežejo s skupinami skupnosti, vključno z organizacijami civilne družbe, prek mreže za sodelovanje javnosti. Glavni namen mreže je, da lahko člani izrazijo svoja stališča v uradnih strukturah odločanja na lokalni ravni 206 .

Več držav članic vključuje organizacije civilne družbe in zagovornike pravic prek platform in mrež, namenjenih zaščiti temeljnih pravic nekaterih skupin. Na primer v Grčiji organizacije civilne družbe sodelujejo v nacionalnem svetu za boj proti rasizmu in nestrpnosti in z uradom nacionalnega poročevalca za vprašanja v zvezi s trgovino z ljudmi 207 . V Španiji organizacije civilne družbe sodelujejo v svetu za udeležbo žensk, ki opravlja delo za spodbujanje enakosti in nediskriminacije. Organizacije civilne družbe sodelujejo tudi v nacionalnem svetu za invalide in svetu za spodbujanje enakega obravnavanja in nediskriminacije oseb na podlagi rase ali narodnosti 208 . Na Portugalskem ekonomsko-socialni svet zagotavlja forum za dialog med socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe o socialno-ekonomskih vprašanjih 209 .

Nacionalne institucije za človekove pravice in organi za enakost so redno v stiku z organizacijami civilne družbe in delujejo kot vez med njimi in različnimi ravnmi vlade. Organizacije civilne družbe vključujejo v posvetovanja, svetovalne odbore, skupne projekte in dialoge. Večina organov za enakost je organizacije civilne družbe vključila v svoje organe upravljanja 210 . Čeprav številne nacionalne institucije za človekove pravice poročajo o dobrem sodelovanju z organi, pa izzivi ostajajo na področju pravočasnih in preglednih posvetovanj, zagotavljanja informacij in njihovega sistematičnega vključevanja ne glede na lastno pobudo 211 . Štiri države članice še niso vzpostavile akreditirane nacionalne institucije za človekove pravice v skladu s Pariškimi načeli ZN 212 .

5.2.Ukrepi EU za opolnomočenje akterjev civilne družbe

Ustanovne pogodbe EU priznavajo pomen sodelovanja civilne družbe in dialoga z njo. Člen 11 PEU od institucij EU zahteva, da dajejo državljanom in predstavniškim združenjem možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja EU. Člen institucije v nadaljevanju zavezuje k vzdrževanju odprtega, preglednega in rednega dialoga s predstavniškimi združenji in civilno družbo ter izvajanju obsežnih posvetovanj o novih pobudah. Člen 15(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije institucije, organe, urade in agencije EU zavezuje, da zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotovitve sodelovanja civilne družbe pri svojem delu kar najbolj upoštevajo načelo javnosti delovanja.

Listina priznava pravico do svobode izražanja in obveščanja (člen 11) ter do svobode zbiranja in združevanja (člen 12). V skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice je SEU potrdilo, da je pravica do svobode združevanja eden od bistvenih temeljev demokratične in pluralistične družbe, saj državljanom omogoča, da delujejo skupaj na področjih skupnega interesa in tako prispevajo k dobremu delovanju javnega življenja 213 .

To priznanje ključne vloge prostora civilne družbe se kaže v delovanju EU in njenih politikah.

Vključevanje v oblikovanje politik

Od leta 2015 agenda za boljše pravno urejanje zahteva, da se učinki na temeljne pravice upoštevajo pri pripravi zakonodajnih pobud, skupaj s splošnimi ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi učinki 214 . To od institucij EU zahteva, da ocenijo, kako se v konkretnih zadevah temeljne pravice čim bolj spodbujajo in varujejo, organizacijam civilne družbe in zagovornikom pravic pa omogoča, da preverijo, kako se pri oblikovanju zakonodaje EU upoštevajo morebitni učinki temeljnih pravic na civilno družbo. Tudi mehanizmi posvetovanja in dialoga organizacijam civilne družbe in zagovornikom pravic omogočajo, da v celotnem ciklu politike od začetne priprave pobude do pogajanj med sozakonodajalcema, tj. Evropskim parlamentom in Svetom, predstavijo svoja mnenja o zakonodaji in politiki EU.

Akterji civilne družbe so glavni partnerji pri pripravi pobud EU. Nedavni primer je vloga, ki so jo organizacije civilne družbe imele pri oblikovanju pristopa EU k zaupanja vredni umetni inteligenci (UI), osredotočeni na človeka 220 . Več kot 160 organizacij civilne družbe je prispevalo k javnemu posvetovanju o beli knjigi o umetni inteligenci 221 . Dragoceno so prispevale k predlogu uredbe o UI 222 , ki je namenjena vzpostavitvi enotnega trga za zaupanja vredno UI, ki je varna in spoštuje temeljne pravice.

Drugi nedavni primeri vključujejo predlog direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti 223 , sveženj za boj proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti 224 , predlog za vzpostavitev evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora 225 , priporočilo Komisije o zagotavljanju zaščite, varnosti in opolnomočenja novinarjev in drugih medijskih delavcev 226 in zakonodajno pobudo za okrepitev vloge in pooblastil organov za enakost 227 . Posvetovanja s civilno družbo so tudi sestavni del priprave in izvajanja trgovinskih sporazumov EU 228 . Komisija je ustanovila strokovno skupino o stališčih glede migrantov na področju migracij, azila in integracije, ki jo sestavljajo predstavniki civilne družbe z ustreznim strokovnim znanjem za zagotavljanje nasvetov o migracijskih politikah.

Strategija EU za enakost LGBTIQ oseb 229 določa stalno posvetovanje z organizacijami civilne družbe o njenem izvajanju. Strategija organizacije civilne družbe prav tako vključuje v številne njene ukrepe, tudi v dialog z državami članicami. Strateški okvir EU 230  za enakost, vključevanje in udeležbo Romov daje velik poudarek udeležbi, zlasti civilne družbe Romov, v vseh fazah procesa oblikovanja politik.

Izvajanje skladov EU

V skladu z uredbo o skupnih določbah 231 so lahko organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic pooblaščeni za opravljanje nalog. Skladno z navedeno zakonodajo morajo države članice vzpostaviti učinkovite mehanizme za zagotovitev, da se programi, ki jih financira EU 232 , oblikujejo in izvajajo v skladu z ustreznimi določbami Listine. To je del horizontalnega omogočitvenega pogoja glede dejanske uporabe in izvajanja Listine (v nadaljnjem besedilu: horizontalni omogočitveni pogoj) 233 . Določa tudi „partnerstvo“ s številnimi regionalnimi in lokalnimi organi ter organi civilne družbe, kot so organi za temeljne pravice. Države članice vključijo te organe v pripravo, izvajanje in oceno programov, tudi prek sodelovanja v odboru, odgovornem za spremljanje izvajanja programov financiranja, v katerem se zagotavlja uravnotežena zastopanost ustreznih partnerjev.

Države članice vse pogosteje pripravljajo ureditve za vključevanje organizacij civilne družbe v izvajanje horizontalnega omogočitvenega pogoja 234 . Če je ustrezno, morajo iz skladov dodeliti ustrezne vire za krepitev upravnih zmogljivosti socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe 235 .

Na primer na Danskem so bile organizacije civilne družbe in nacionalne institucije za človekove pravice vključene v dvostranska in javna posvetovanja, ki jih je organiziral organ upravljanja programov iz uredbe o skupnih določbah. Sodelujejo tudi pri spremljanju izvajanja vseh programov 236 . V Romuniji so organi upravljanja vsakega programa ustanovili odbore za spremljanje za vse programe, ki vključujejo organizacije civilne družbe 237 . Na Češkem so organizacije civilne družbe vključene med organe, ki pripravljajo, izvajajo in spremljajo sklade iz uredbe o skupnih določbah. To jim omogoča, da vplivajo na vsebino programov in razpise za financiranje ter sodelujejo pri oceni in spremljanju, vključno s skladnostjo operacij z Listino 238 .

Izboljšani strukturni dialogi

Komisija je poleg posvetovanj ustvarila več prilagojenih mehanizmov dialoga, da bi deležnikom, vključno z organizacijami civilne družbe in zagovorniki pravic, omogočila, da redno prispevajo k oblikovanju politik in izvajanju na posebnih področjih. Strukturni dialog s civilno družbo poteka na primer prek forumov in platform, ki zajemajo široka področja politike, kot so stalni forum civilne družbe za boj proti rasizmu, platforma o invalidnosti 239 , Evropski forum za migracije 240 in platforma zdravstvene politike EU. Mreža EU za otrokove pravice je bila vzpostavljena za podporo izvajanju, spremljanju in oceni strategije EU o otrokovih pravicah. Platforma za pravice žrtev je bila vzpostavljena leta 2020 za spodbujanje dialoga in izmenjavo dobrih praks ter informacij med njenimi člani, od katerih dve tretjini prihajata iz civilne družbe 241 .

EU je vzpostavila tudi dialoge o podrobnejših vprašanjih, na primer forum civilne družbe o enakosti LGBTIQ oseb, evropsko platformo za vključevanje Romov in Romski civilni monitor 2025 242 , forum civilne družbe o drogah 243 in platformo civilne družbe EU za boj proti trgovini z ljudmi. Forum civilne družbe za boj proti antisemitizmu združuje predstavnike Komisije in judovskih skupnosti, civilne družbe in drugih deležnikov za vzpostavljanje povezav in povečanje učinka skupnega ukrepanja. Organizacije civilne družbe kot podpisnice kodeksa ravnanja glede dezinformacij in kot članice stalne projektne skupine kodeksa zagotavljajo strokovne nasvete o boljšem razumevanju nastajajočih dezinformacijskih diskurzov ali o razvoju ključnih rezultatov, kot so kazalniki za merjenje učinka kodeksa ravnanja glede dezinformacij v EU 244 .

Civilna družba je tudi ključna partnerica EU pri spodbujanju močnejše kulture pravne države. Kadar Komisija pripravlja letna poročila o stanju pravne države, organizira srečanja z deležniki, kot so evropske mreže, nacionalne in evropske organizacije civilne družbe in strokovne organizacije 245 . Organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic zagotavljajo tudi pisne prispevke k poročilom. To je ključno za informirano oceno področij, ki jih zajema poročilo, in sicer pravosodnih sistemov, protikorupcijskih sistemov, pluralnosti in svobode medijev ter drugih institucionalnih sistemov zavor in ravnovesij.

Redni dialog s civilno družbo 246 in notranjimi svetovalnimi skupinami 247 poteka tudi o vprašanjih trgovine EU, skupine za civilni dialog pa pomagajo Komisiji ohranjati redni dialog o vprašanjih skupne kmetijske politike 248 . Komisija ohranja tudi strukturirane civilne dialoge z organizacijami civilne družbe, dejavnimi na področju invalidnosti, družbene izključenosti in revščine 249 ter v kulturnem in ustvarjalnem sektorju 250 .

Pomembna priložnost za izmenjave s civilno družbo in zagovorniki človekovih pravic v zunanjem delovanju Unije je letni forum EU-NVO o človekovih pravicah, ki ga soorganizirajo Evropska služba za zunanje delovanje, Komisija in krovna mreža civilne družbe, imenovana „mreža za človekove pravice in demokracijo“. Ta dogodek združuje več sto organizacij civilne družbe, zagovornikov človekovih pravic in predstavnikov iz institucij ZN in EU v razpravi o najpomembnejših vprašanjih o človekovih pravicah 251 .

Glavna platforma EU za strukturni dialog med EU in mrežami organizacij civilne družbe o razvojnih vprašanjih, vključno z vprašanji ugodnega okolja za civilno družbo v partnerskih državah EU, je politični forum za razvoj.

Na ravni partnerskih držav EU podpora civilni družbi temelji na 110 nacionalnih časovnih načrtih v zvezi z organizacijami civilne družbe, tj. strategijah EU in držav članic za sodelovanje s civilno družbo, ki izražajo ključne prednostne naloge EU, vključno z večjim poudarkom na podpori ugodnemu okolju za civilno družbo. Nova generacija časovnih načrtov je osredotočena na vključevanje civilne družbe, vključno z ženskami, mladimi in lokalnimi organizacijami, v dialog o politikah na ravni države.

6.Zaključek

Civilna družba je bistven del naših demokracij in ključna za izvajanje temeljnih vrednot, na katerih temelji EU, v praksi. Organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic so dragoceni partnerji pri uresničevanju temeljnih pravic v življenju ljudi. Ves čas dokazujejo veliko moč in izredno odpornost v zelo zahtevnih razmerah, zlasti v nedavnih krizah.

Potrebna so torej trajna in skupna prizadevanja držav članic in EU za zagotovitev, da lahko organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic delujejo v ugodnem okolju kot ključni partnerji za zaščito naših demokracij, tudi pred tujimi avtokrati, katerih cilj so naše države 252 .

To poročilo kaže, da države članice in EU v različnem obsegu sprejemajo ukrepe za podporo akterjem civilne družbe ter njihovo zaščito in opolnomočenje. Navaja tudi vrsto priložnosti, ki jih imajo organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic kot dragoceni partnerji odločevalcev za sporočanje svojih mnenj o zakonodaji in oblikovanju politik. Hkrati pa še vedno ostaja veliko izzivov.

Kot so poudarili organizacije civilne družbe 253 , Evropski parlament 254 in Konferenca o prihodnosti Evrope 255 , je treba pospešiti delo na področju omogočanja in krepitve prostora civilne družbe s konkretnimi in ciljno usmerjenimi ukrepi, prilagojenimi posebnim značilnostim organizacij civilne družbe in zagovornikov pravic. Izzivi, s katerimi se soočajo organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic, in potrebni odzivi nanje se lahko razlikujejo glede na nacionalne razmere in temo. Vendar bi moral skupni cilj EU ostati enak: zaščititi, podpreti in opolnomočiti organizacije civilne družbe in zagovornike pravic.

Komisija pozdravlja odločna prizadevanja in pomembne prispevke akterjev civilne družbe, Evropskega parlamenta, Sveta in držav članic ter Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Agencije Evropske unije za temeljne pravice pri pripravi tega poročila. To je dobra podlaga za nadaljnje sodelovanje na tem področju.

Komisija druge institucije, države članice in deležnike EU poziva, naj uporabijo to poročilo za razpravo o njegovih ugotovitvah in razvijejo dialog o prostoru civilne družbe v EU. Zlasti spodbuja Evropski parlament in Svet k namenski razpravi o ugotovitvah poročila. Komisija bo v podporo tej razpravi začela ciljno usmerjeni dialog z deležniki z vrsto tematskih seminarjev o zaščiti prostora civilne družbe, ki bodo osredotočeni na načine, kako lahko EU še bolj razvije svojo vlogo zagotavljanja zaščite in podpore organizacijam civilne družbe in zagovornikom pravic ter njihovega opolnomočenja za obravnavanje izzivov in priložnosti, opredeljenih v tem poročilu. Na teh seminarjih bi se lahko proučile teme, kot so varovanje prostora civilne družbe, način, kako bolje ciljno usmerjati financiranje na ravni EU in nacionalni ravni za podporo organizacijam civilne družbe in zagovornikom pravic, ter načini za krepitev prostora civilne družbe za izboljšanje naše demokratične odpornosti. Rezultat te razprave bo predstavljen na evropski okrogli mizi na visoki ravni leta 2023.

(1)

Člen 6 Pogodbe o Evropski uniji (PEU).

(2)

Člen 51(1) Listine.

(3)

Kadar države članice sprejemajo zakone na področju, na katerem EU nima pristojnosti in na katerem pravo EU ne obstaja, ne izvajajo prava EU in se zanje Listina ne uporablja. Vendar so številne temeljne pravice, določene v Listini, določene tudi v nacionalnih ustavah in sodni praksi ter v Evropski konvenciji o človekovih pravicah, katere podpisnice so vse države članice.

(4)

COM(2020) 711 final. Strategija v zvezi z Listino je osredotočena na ukrepanje na štirih področjih: (1) zagotavljanje učinkovite uporabe Listine v državah članicah; (2) krepitev vloge organizacij civilne družbe, zagovornikov pravic in delavcev v pravni stroki; (3) spodbujanje uporabe Listine kot vodila za institucije EU in (4) ozaveščanje ljudi o njihovih pravicah na podlagi Listine.

(5)

Za prvo tematsko poročilo glej „ Varstvo temeljnih pravic v digitalni dobi – Letno poročilo o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah za leto 2021“ (COM(2021) 819 final).

(6)

  https://ec.europa.eu/info/departments/justice-and-consumers/justice-and-consumers-funding-tenders/funding-programmes/citizens-equality-rights-and-values-programme_sl

(7)

  https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/find-funding/eu-funding-programmes/justice-programme_sl

(8)

Komisija je v okviru razpisa za nepovratna sredstva za ukrep v podporo nadnacionalnim projektom pravosodnega usposabljanja, ki zajema civilno pravo, kazensko pravo ali temeljne pravice , dala na voljo približno 5 milijonov EUR, da bi podprla projekte usposabljanja na področju civilnega prava, kazenskega prava in temeljnih pravic, kot so zapisani v Listini, vključno z varstvom podatkov.

(9)

COM(2022) 518 final.

(10)

  https://e-justice.europa.eu/european-training-platform/home_en

(11)

  https://e-justice.europa.eu/37134/SL/member_states_best_practices_on_the_charter?init=true

(12)

  https://e-justice.europa.eu/459/SL/fundamental_rights_interactive_tool?init=true

(13)

 Ta zajema številne informacije o Listini, vključno s sodno prakso nacionalnih sodišč, ki se sklicuje na Listino. Agencija je to orodje dala na voljo tudi v obliki prenovljene aplikacije o Listini. Orodja agencije so na voljo tukaj: https://fra.europa.eu/en/eu-charter/fra-charter-resources .

(14)

  #RightHereRightNow (europa.eu) . Kampanja je potekala od decembra 2021 do decembra 2022 na družbenih medijih in v okviru medijskih dogodkov. Ključni partnerji so bili med drugim organizacije civilne družbe, nacionalne institucije za človekove pravice in organi za enakost, FRA ter drugi organi in agencije EU.

(15)

  https://e-justice.europa.eu/512/SL/your_rights

(16)

  https://ec.europa.eu/info/aid-development-cooperation-fundamental-rights/your-rights-eu/eu-charter-fundamental-rights_sl

(17)

V tem poročilu so organizacije civilne družbe opredeljene kot nevladne organizacije in institucije civilne družbe, dejavne na področju temeljnih pravic, ki so prostovoljni samoupravni organi ali organizacije, ustanovljene za uresničevanje predvsem neprofitnih ciljev njihovih ustanoviteljev ali članov. Glej člen 10 Uredbe Sveta (ES) št.  168/2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice in Svet Evrope, Priporočilo CM/Rec(2007)14 Odbora ministrov državam članicam o pravnem položaju nevladnih organizacij v Evropi . Glej tudi Deklaracijo Združenih narodov o zagovornikih človekovih pravic , v skladu s katero pojem „zagovorniki človekovih pravic“ ni omejen na organizacije civilne družbe za človekove pravice, temveč lahko vključuje tudi posameznike in druge skupine. V skladu s pravom EU so „zagovorniki človekovih pravic“ opredeljeni kot „posamezniki, skupine ali organi družbe, ki spodbujajo in varujejo splošno priznane človekove pravice in temeljne svoboščine“, Smernice Evropske unije o zagovornikih človekovih pravic (2008), str. 2.

(18)

V tem poročilu se „zagovorniki pravic“ razumejo tako, da poleg organizacij civilne družbe zajemajo nacionalne institucije za človekove pravice, organe za enakost in institucije varuhov človekovih pravic. Ne vključujejo pa drugih neodvisnih organov, kot so organi za varstvo podatkov, ter političnih strank ali sindikatov.

(19)

Kot se priznava tudi v Sklepih Sveta o okrepitvi uporabe Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji z dne 5. marca 2021, str. 3 in 11.

(20)

 Glej Evropsko partnerstvo za demokracijo, Repression and Resilience: Diagnosing closing space mid-pandemic (Represija in odpornost: ugotavljanje zapiranja prostora sredi pandemije) (2021), str. 9. Glej tudi FRA, Europe’s civil society: still under pressure – 2022 update  (Civilna družba Evrope: še vedno pod pritiskom – posodobitev iz leta 2022) (2022), in smernice Združenih narodov, Protection and Promotion of Civic Space  (Varovanje in spodbujanje prostora civilne družbe) (2020). Nekateri ukrepi so sicer neposredno ciljno usmerjeni v organizacije civilne družbe in namenjeni ogrozitvi njihovih dejavnosti, vendar to ni vedno nujno in je lahko neželena negativna posledica ukrepov z legitimnim namenom, zlasti kadar njihovo izvajanje ni sorazmerno.

(21)

 Glej Evropski ekonomsko-socialni odbor, The response of civil society organisations to face the Covid-19 pandemic and the consequent restrictive measures adopted in Europe  (Odziv organizacij civilne družbe na spopadanje s pandemijo COVID-19 in posledičnimi omejevalnimi ukrepi, sprejetimi v Evropi) (2021).

(22)

  https://www.eesc.europa.eu/en/news-media/news/civil-society-organisations-helm-volunteer-assistance-ukrainian-civilians  

(23)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA s krovnimi organizacijami civilne družbe v EU, str. 12.

(24)

Glej Evropski forum civilne družbe, Towards vibrant European civic and democratic space  (Oblikovanje živahnega evropskega prostora civilne družbe in demokratičnega prostora) (2022), str. 11. Skoraj polovico novih ukrepov, sprejetih v državah članicah za podporo žrtvam nasilja intimnega partnerja in njihovim otrokom ter zaščiti obojih med omejitvami gibanja, so izvajale organizacije civilne družbe, glej Evropski inštitut za enakost spolov, The Covid-19 pandemic and intimate partner violence against women in the EU  (Pandemija COVID-19 in nasilje intimnih partnerjev proti ženskam v EU) (2021), str. 18. Na Poljskem je 15,8 % organizacij civilne družbe izvajalo dodatne dejavnosti, da bi bolje pomagale svojim upravičencem med pandemijo, na Portugalskem pa so organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic razširjali informacije o cepljenju težko dosegljivim skupnostim. Rezultat tega je bil, da je bilo 600 000 tujih državljanov cepljenih ne glede na njihov priseljenski status. Glej zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 4.

(25)

Glej Skupno sporočilo,  Boj proti dezinformacijam v zvezi s COVID-19 – kaj je res in kaj ne  (JOIN(2020) 8 final).

(26)

Za pregled različnih vrst podpore civilne družbe, ki se zagotavlja med vojno Rusije proti Ukrajini, glej FRA, Europe’s civil society: still under pressure – 2022 update  (Civilna družba Evrope: še vedno pod pritiskom – posodobitev iz leta 2022) (2022), str. 45–50.

(27)

  https://missingchildreneurope.eu/ukraine/

(28)

  Platforma zdravstvene politike EU združuje več kot 5 000 dejavnih udeležencev iz več kot 80 mrež, kot so skupine pacientov in organizacije zdravstvenih delavcev, organi držav članic in Komisija. Komisija je podprla mrežo pri opredeljevanju in zagotavljanju financiranja za pobude organizacij civilne družbe, ki se osredotočajo na podporo ukrajinskim beguncem in pacientom pri zadevah, kot so duševno zdravje in psihološka podpora. Poleg tega se je z zdravstveno nagrado EU povečala ozaveščenost o vlogi organizacij civilne družbe, mest in šol pri krepitvi participativne demokracije in aktivnega državljanstva na področju javnega zdravja.

(29)

Glej Politično deklaracijo ministrske konference o zagotavljanju odgovornosti v Ukrajini , točki 13 in 14, in Eurojust, Guidelines for Civil Society Organisations on Documenting International Crimes and Human Rights Violations for Criminal Accountability Purposes  (Smernice za organizacije civilne družbe o dokumentiranju mednarodnih kaznivih dejanj in kršitev človekovih pravic za namene zagotavljanja kazenske odgovornosti) (2022). Več ukrajinskih organizacij civilne družbe, ki se osredotočajo na dokumentiranje vojnih zločinov in komuniciranje o njih (v okviru  5 am Coalition ) prejema nepovratna sredstva EU oziroma sredstva projektov, ki jih financira EU.

(30)

  FRA, Europe's civil society: still under pressure - 2022 update  (Civilna družba Evrope: še vedno pod pritiskom – posodobitev iz leta 2022) (2022).

(31)

Čeprav se Listina v skladu s členom 51(1) ne uporablja nujno na področju zunanjih odnosov EU, so njene določbe zavezujoče za institucije in organe EU, vključno z oddelki, odgovornimi za zunanje odnose EU, pri vseh njihovih dejavnostih. Poleg tega imajo ti oddelki ne glede na drugačen pravni okvir in okvir politike pri notranjem in zunanjem delovanju dolgoletne izkušnje z delom z organizacijami civilne družbe in zagovorniki pravic, njihovo zaščito in spremljanjem ter ohranjanjem dialoga z njimi.

(32)

Poročilo o stanju pravne države za leto 2022 – Stanje pravne države v Evropski uniji (COM(2022) 500 final).

(33)

COM(2020) 790 final.

(34)

  https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/upholding-rule-law/eu-justice-scoreboard_sl

(35)

Glej FRA, Challenges facing civil society organisations working on human rights in the EU  (Izzivi, s katerimi se srečujejo organizacije civilne družbe, dejavne na področju človekovih pravic v EU) (2018), FRA, Protecting civic space in the EU (Varovanje prostora civilne družbe v EU) (2021), in FRA, Europe's civil society: still under pressure - 2022 update  (Civilna družba Evrope: še vedno pod pritiskom – posodobitev iz leta 2022) (2022). Glej tudi https://fra.europa.eu/fr/cooperation/civil-society/civil-society-space .

(36)

  Poročilo o končnem izidu Konference o prihodnosti Evrope , glej zlasti: „V proces državljanske udeležbe bi bilo treba vključiti organizirano civilno družbo“ (36. predlog, str. 79, točka 5); „Civilni družbi, zlasti mladinski, bi bilo treba zagotoviti okrepljeno strukturno podporo – finančno in tudi siceršnjo ... To bi bilo mogoče doseči s […] ter posebno strategijo civilne družbe.“ (točka 8); „Okrepiti bi bilo treba sodelovanje med zakonodajalci EU in organizacijami civilne družbe, da se izkoristi povezava med nosilci odločanja in državljani, ki jo predstavljajo organizacije civilne družbe.“ (točka 10); „Izvesti bi bilo treba reformo načina delovanja Evropske unije z boljšim vključevanjem socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe“ (39. predlog, str. 83, točka 6); „Socialni partnerji in organizirana civilna družba bi morali biti glede na njihov pomen v evropskem demokratičnem življenju bolje vključeni v postopek odločanja.“ (40. predlog, str. 84, točka 5).

(37)

Na ciljno usmerjeno posvetovanje je odgovorilo 22 od 27 držav članic.

(38)

  https://fra.europa.eu/sl/sodelovanje/civilna-druzba-platforma-za-temeljne-pravice

(39)

Poročilo temelji na nedavnih poročilih Evropskega parlamenta , Evropskega ekonomsko-socialnega odbora , FRA (glej opombo 35), Združenih narodov  in Sveta Evrope  o prostoru civilne družbe in civilni družbi.

(40)

Rezultate štirih ciljno usmerjenih posvetovanj je ocenila in povzela FRA. Glej  zbirna poročila o posvetovanjih  in posamezne odgovore držav članic  in  deležnikov na posvetovanja.

(41)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 2. Nacionalne institucije za človekove pravice prednostno razvrščajo svoje naloge v skladu z nacionalnimi razmerami in najpomembnejšimi potrebami, medtem ko se organi za enakost osredotočajo na izvajanje zakonodaje o enakosti in nediskriminaciji (zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z ENNHRI in Equinet, str. 6).

(42)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 8. Na Švedskem je organizacija civilne družbe izvedla projekt, financiran z državnimi sredstvi, s katerim je masažne salone seznanila s tveganjem nasilja nad ženskami, povezanim s prostitucijo in trgovino z ljudmi. V okviru projekta je bila izdelana oznaka za masažne salone, udeleženci so se izobraževali, pripravljeno pa je bilo tudi informativno gradivo za analize tveganj in ukrepanje politike v velikih podjetjih (zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 2).

(43)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA s krovnimi organizacijami civilne družbe v EU, str. 5 in 6.

(44)

 Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA s krovnimi organizacijami civilne družbe v EU, str. 4. Na primer Petki za prihodnost so organizirano globalno podnebno stavkovno gibanje pod vodstvom mladih, ki se je začelo na Švedskem. Zagotavljajo informacije o podnebnih vprašanjih ter vire in podporo ljudem, ki želijo vplivati na oblikovanje politik s podobnimi protesti in stavkami, https://fridaysforfuture.org .

(45)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 6.

(46)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 8.

(47)

Na primer članstvo v Svetu Združenih narodov za človekove pravice vključuje dialog z organizacijami civilne družbe, v okviru katerega vlade dejavno sodelujejo z organizacijami civilne družbe pri vprašanjih v zvezi s človekovimi pravicami in jim omogočajo, da se vključijo v delo Sveta (zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 6). Svet Evrope spodbuja poročanje in sodelovanje organizacij civilne družbe, glej na primer priročnik Working with the Council of Europe: a practical guide for civil society  (Sodelovanje s Svetom Evrope: praktični vodnik za civilno družbo), pa tudi: https://www.coe.int/en/web/anti-human-trafficking/role-of-ngos , https://www.coe.int/en/web/minorities/role-of-ngos , https://www.coe.int/en/web/istanbul-convention/ngo in  https://www.coe.int/en/web/european-commission-against-racism-and-intolerance/civil-society .

(48)

V zadnjih nekaj letih so organizacije civilne družbe na primer opozarjale na tragedijo pogrešanih migrantov, hkrati pa poudarjale potrebo po njihovi identifikaciji in povrnitvi njihovega dostojanstva. Svet Evrope je pozval k takojšnjemu ukrepanju v zvezi s tem, prihodnji okvir interoperabilnosti obsežnih informacijskih sistemov v Uniji pa bo pomembno prispeval k iskanju rešitve.

(49)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA s krovnimi organizacijami civilne družbe v EU, str. 6.

(50)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 10.

(51)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 8.

(52)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 4, ki se sklicuje na sodbo okrožnega sodišča v Haagu z dne 5. februarja 2020 (ECLI:NL:RBDHA:2020:865, točka 5.1). Tožbo je vložila tudi organizacija civilne družbe, ki zatrjuje, da mora država sprejeti nadaljnje ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da bi zaščitila pravico do življenja ter zasebnega in družinskega življenja (sodba nizozemskega vrhovnega sodišča z dne 20. decembra 2019, ECLI:NL:HR:2019:2007).

(53)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA s krovnimi organizacijami civilne družbe v EU, str. 7. Litovska nacionalna institucija za človekove pravice je izvajala preiskave v zvezi s pomočjo žrtvam nasilja v družini in zagotavljanjem psiholoških storitev ljudem v socialnovarstvenih ustanovah (Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 9).

(54)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 3.

(55)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA s krovnimi organizacijami civilne družbe v EU, str. 7.

(56)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 5.

(57)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 5. Na Hrvaškem organizacije civilne družbe prispevajo k Svetu za razvoj civilne družbe in Svetu za človekove pravice, pa tudi k strokovnim delovnim skupinam, odgovornim za pripravo osnutkov nacionalnih dokumentov o politiki (zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 5).

(58)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 5; akcijski načrti so potrebni v okviru njihovega članstva v Partnerstvu za odprto vlado, katerega članice so tudi Bolgarija, Hrvaška, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija, Švedska; https://www.opengovpartnership.org/policy-area/civic-space-and-enabling-environment/ .

(59)

Uredba (EU) 2017/2394 z dne 12. decembra 2017 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2006/2004.

(60)

Evropska potrošniška organizacija (BEUC) je izdala več opozoril, ki so povzročila, da so organi EU za varstvo potrošnikov ukrepali zoper WhatsApp in TikTok ( https://www.beuc.eu/publications/consumer-groups-file-complaint-against-whatsapp-unfairly-pressuring-users-accept-its/html , https://www.beuc.eu/tiktok ). Rezultat prvega opozorila o nepoštenih praksah letalskih prevoznikov so bile zaveze 16 glavnih letalskih prevoznikov za boljše obveščanje potnikov in takojšnje povračilo denarja potnikom v primeru odpovedi letov ( https://www.beuc.eu/publications/beuc-reports-major-airlines-breaching-passenger-rights-and-calls-industry-investigation/html , https://ec.europa.eu/info/live-work-travel-eu/consumer-rights-and-complaints/enforcement-consumer-protection/coordinated-actions/air-travel_sl ).

(61)

Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, 2.12.2000, str. 16).

(62)

Pogoj, katera združenja, organizacije in druge pravne osebe imajo zakoniti interes (tj. za zagotavljanje, da se določbe te direktive izpolnjujejo), je opredeljen v skladu z merili iz ustreznega nacionalnega prava. Poleg tega lahko ti subjekti sodelujejo v sodnih in/ali upravnih postopkih le z dovoljenjem pritožnika.

(63)

Uredba (EU) 2021/1767 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2021 o spremembi Uredbe (ES) št. 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti.

(64)

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskopravnem varstvu okolja in nadomestitvi Direktive 2008/99/ES (COM(2021) 851 final). Komisija je sprejela tudi sporočilo za lažji dostop posameznikov in nevladnih organizacij do pravnega varstva v okoljskih zadevah (COM(2020) 643 final). Nedavna sodba SEU potrjuje, da Aarhuška konvencija v povezavi z Listino državam članicam nalaga obveznost zagotavljanja učinkovitega sodnega varstva in okoljskim združenjem omogoča, da pred nacionalnimi sodišči preverijo, ali se spoštujejo določena pravila okoljskega prava EU (sodba z dne 8. novembra 2022, Deutsche Umwelthilfe eV/Bundesrepublik Deutschland, C-873/19, EU:C:2022:857).

(65)

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 (COM(2022) 71 final), ki določa tudi posvetovanje z deležniki in organizacijami civilne družbe.

(66)

Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ, v uvodni izjavi 62 katere so države članice pozvane, naj tesno sodelujejo z organizacijami civilne družbe pri pomoči žrtvam kaznivih dejanj.

(67)

Člen 8(4) Direktive 2012/29/EU.

(68)

Člen 24 Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ.

(69)

SWD(2021) 324 final, str. 10, sklicevanje na Belgijo, Francijo, Nemčijo, Grčijo in Španijo, ki so storitve, ki jih neposredno zagotavlja država, združile s storitvami, ki jih zagotavljajo organizacije civilne družbe.

(70)

Člen 27(3) ter člena 40 in 41 predloga direktive o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (COM(2022) 105 final).

(71)

  https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_11_4

(72)

Na primer člen 2.2.4 Priloge 1 k C(2018) 6550 od držav članic zahteva, da se posvetujejo z nacionalnimi deležniki, zlasti z organizacijami, ki zastopajo invalide, in ustrezno upoštevajo mnenje deležnikov glede posebnih spletišč, ki jih je treba spremljati.

(73)

Člen 9(1) Uredbe (ES) št. 1107/2006 in člen 13(1) Uredbe (EU) št. 1177/2010.

(74)

Člen 19(1) Uredbe (ES) št. 1371/2007, člen 9(1) Uredbe (EU) št. 1177/2010, člen 11(1) Uredbe (EU) št. 181/2011 in Priloga III k Uredbi (EU) 2021/782. Od junija 2023 se bodo morali prevozniki v železniškem prometu redno posvetovati s temi predstavniškimi organizacijami invalidov in osebami z zmanjšano mobilnostjo o standardih kakovosti za pomoč invalidom.

(75)

Uredba (EU) 2016/679, člen 80.

(76)

Direktiva (EU) 2016/680, člen 55.

(77)

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES (COM(2020) 825 final). Pri ocenjevanju sistemskih tveganj in ukrepih za zmanjšanje tveganja uredba o enotnem trgu digitalnih storitev ponudnike zelo velikih spletnih platform spodbuja k sodelovanju s: (i) partnerji civilne družbe, vključno z določitvijo kodeksov ravnanja, za podporo pri pravilni uporabi pravil in (ii) organizacijami civilne družbe pri izvajanju znanstvenih raziskav glede na njihovo vlogo pri prispevanju k zaznavanju, opredeljevanju in razumevanju sistemskih tveganj v EU.

(78)

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o standardih za organe za enakost na področju enakega obravnavanja in enakih možnosti žensk in moških pri zaposlovanju in poklicu ter o črtanju člena 20 Direktive 2006/54/ES in člena 11 Direktive 2010/41/EU (COM(2022) 688); Predlog direktive Sveta o standardih za organe za enakost na področju enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost, enakega obravnavanja oseb pri zaposlovanju in poklicu ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, enakega obravnavanja žensk in moških v zadevah socialne varnosti ter pri dostopu do blaga in storitev in oskrbi z njimi ter o črtanju člena 13 Direktive 2000/43/ES in člena 12 Direktive 2004/113/ES (COM(2022) 689).

(79)

  https://home-affairs.ec.europa.eu/networks/european-union-internet-forum-euif_en

(80)

  https://ec.europa.eu/home-affairs/networks/radicalisation-awareness-network-ran/about-ran_en#who-are-we . Mreža vključuje predstavnike civilne družbe, socialne delavce, mladinske delavce, učitelje, zdravstvene delavce, predstavnike lokalnih organov, policijo in uradnike v zaporu, vključene v preprečevanje in odpravo nasilnega ekstremizma ter rehabilitacijo in reintegracijo nasilnih ekstremistov.

(81)

Organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic razvijajo vse več orodij za varstvo svojih pravic na podlagi Listine, zlasti pravice do svobode izražanja, vključno z dostopom do informacij, in pravice do mirnega zbiranja in združevanja, glej Evropski center za neprofitno pravo (ECNL), Evropski center za fundacije (EFC) in Mrežo donatorjev in fundacij v Evropi (DAFNE), How to Use EU Law to Protect Civic Space  (Kako uporabljati pravo EU za varovanje prostora civilne družbe) (2020).

(82)

Kot so priznali Komisija v strategiji v zvezi z Listino, Evropski parlament v Resoluciji 2021/2103(INI) in Resoluciji o zakonodajni pobudi 2020/2026(INL) ter Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 18. junija 2020, Komisija/Madžarska, C-78/18, EU:C:2020:476, točka 113.

(83)

Glej Svet Evrope, Priporočilo CM/Rec(2018)11 Odbora ministrov državam članicam o potrebi po krepitvi varovanja in spodbujanja prostora civilne družbe v Evropi in Resolucijo Generalne skupščine ZN št. 53/144, Declaration on the Right and Responsibility of Individuals, Groups and Organs of Society to Promote and Protect Universally Recognized Human Rights and Fundamental Freedoms (Deklaracija o pravici in odgovornosti posameznikov, skupin in organov družbe za spodbujanje in varstvo splošno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin) (člen 2).

(84)

Glej poročila FRA – opomba 35 . Tudi smernice Združenih narodov, Protection and Promotion of Civic Space  (Varovanje in spodbujanje prostora civilne družbe) (2020), str. 8

(85)

  Posvetovanje FRA o Listini iz leta 2022 : Vprašanje (G) – Ovire na področju „varnega prostora in zaščite“. Glej tudi raziskavo FRA o prostoru civilne družbe – izkušnje organizacij v letih  2018 in 2019 .

(86)

Na primer, deležniki so poročali, da so bile organizacije civilne družbe tarča negativnih diskurzov javnih uslužbencev v Sloveniji (Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, poglavje o stanju pravne države v Sloveniji, str. 23 in 24), kampanj blatenja in dezinformacijskih kampanj na Hrvaškem (Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, poglavje o stanju pravne države na Hrvaškem, str. 26) in verbalnih napadov javnih osebnosti na Slovaškem (Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, poglavje o stanju pravne države na Slovaškem, str. 23). Na Madžarskem skupnost LGBTIQ in nekatere organizacije civilne družbe navajajo, da so tarča vladnih kampanj blatenja (Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, poglavje o stanju pravne države na Madžarskem, str. 30).

(87)

Nevladne organizacije so na primer v zvezi z Grčijo navedle zakon, sprejet 4. septembra 2021, ki inkriminira določeno delo organizacij civilne družbe, zlasti tistih, vključenih v iskalne in reševalne misije na morju (Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, poglavje o stanju pravne države v Grčiji, str. 22).

(88)

Strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti so očitno neutemeljeni ali zlorabljeni sodni postopki, ki jih vplivni posamezniki, lobistične skupine, korporacije in državni organi običajno začenjajo proti tistim, ki so vključeni v zaščito javnega interesa. Namen je cenzurirati, ustrahovati in utišati kritične posameznike tako, da se obremenijo s stroški pravne obrambe. Glej predlog direktive o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki (COM(2022) 177 final) in Poročilo o stanju pravne države za leto 2022 (str. 21 in 26), v katerem se poroča o tem, da je ta pojav v EU vse pogostejši in predstavlja enega od izzivov, s katerimi se spopadajo organizacije civilne družbe.

(89)

FRA, Europe’s civil society: still under pressure – 2022 update  (Civilna družba Evrope: še vedno pod pritiskom – posodobitev iz leta 2022) (2022), na str. 21 so migracije, varstvo okolja, pravice žensk, pravice LGBTIQ oseb, boj proti rasizmu in pravice otrok navedeni kot občutljiva področja. Glej tudi zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z ENNHRI in Equinet, str. 8, in zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA s krovnimi organizacijami civilne družbe v EU, str. 15–16. Na primer na Poljskem so LGBTIQ osebe in nevladne organizacije še vedno tarča pobud zakonodajnih osnutkov (Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, poglavje o stanju pravne države na Poljskem, str. 29). V Italiji so zlasti skupine civilne družbe, ki delujejo na področju pravic migrantov, tarča krčenja prostora civilne družbe (Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, poglavje o stanju pravne države v Italiji, str. 25).

(90)

Glej Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, sporočilo, str. 24, zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z ENNHRI in Equinet, str. 10, ter tudi ENNHRI, State of the rule of law in the European Union  (Stanje pravne države v Evropski uniji) (2022).

(91)

Nacionalne institucije za človekove pravice so prav tako poročale, da so tarča negativnih medijskih prispevkov ali kampanj ter tožb v zvezi s svojim delom in da so morale primere prijaviti policiji. Ena nacionalna institucija za človekove pravice je poročala o napadu na njene prostore (FRA, Strong and effective national human rights institutions – challenges, promising practices and opportunities  (Močne in učinkovite nacionalne institucije za človekove pravice – izzivi, obetavne prakse in priložnosti) (2019), str. 45). Glej tudi ENNRHI,  2020 Guidelines on support for NHRIs under threat  (Smernice o podpori ogroženim nacionalnim institucijam za človekove pravice za leto 2020) (2020).

(92)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z ENNHRI in Equinet, str. 6. Na primer na Madžarskem še vedno obstajajo pomisleki glede neodvisnosti komisarja za temeljne pravice (Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, sporočilo, str. 24).

(93)

Na primer v Litvi so se pojavili pomisleki, da bi lahko pomanjkanje virov in nov zakonodajni osnutek ogrozila zmožnost Urada parlamentarnih varuhov človekovih pravic za izpolnjevanje svojega mandata (Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, sporočilo, str. 24). Glej tudi Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, priporočila Hrvaški in Poljski.

(94)

 Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z ENNHRI in Euqinet, str. 7. Glej tudi Equinet, Legislating for stronger, more effective equality bodies  (Priprava zakonodaje za močnejše in učinkovitejše organe za enakost) (2021).

(95)

Priporočilo Komisije (EU) 2018/951 z dne 22. junija 2018 o standardih za organe za enakost (uvodna izjava 21). Glej tudi opombo 78.

(96)

Po navedbah platforme CIVICUS Monitor, https://monitor.civicus.org/ , se prostor civilne družbe šteje za: (i) odprt v Avstriji, na Cipru, Danskem, v Estoniji, na Finskem, v Nemčiji, na Irskem, v Litvi, Luksemburgu, na Nizozemskem, Portugalskem, Švedskem; (ii) zmanjšan v Belgiji, Bolgariji, na Hrvaškem, Češkem, v Franciji, Grčiji, Italiji, Latviji, na Malti, v Romuniji, na Slovaškem, v Sloveniji, Španiji in (iii) oviran na Madžarskem in Poljskem.

(97)

Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, sporočilo, str. 25.

(98)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 12, Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, sporočilo, str. 25.

(99)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 12, Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, poglavje o stanju pravne države v Nemčiji, str. 25.

(100)

 Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA s krovnimi organizacijami civilne družbe v EU, str. 18 in 19.

(101)

Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, poglavje o stanju pravne države v Bolgariji, str. 25.

(102)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 12.

(103)

  https://oikeusministerio.fi/en/-/an-autonomous-and-dynamic-civil-society-for-all  

(104)

Na primer avstrijska civilna družba je izrazila pomisleke glede vpliva protiteroristične zakonodaje na delovanje prostora za organizacije civilne družbe, zlasti za muslimanske organizacije (glej Poročilo o stanju pravne države za leti 2022 in 2021, poglavje o stanju pravne države v Avstriji, str. 23 oziroma 18). V Franciji so številni deležniki izrazili pomisleke glede osnutka zakona za „okrepitev spoštovanja republikanskih načel“ zaradi njegovega morebitnega učinka na prostor civilne družbe (zakon št. 2021-1109 z dne 24. avgusta 2021; Poročilo o stanju pravne države za leto 2022 in 2021, poglavje o stanju pravne države v Franciji, str. 23 oziroma 17). V Grčiji so nekatere organizacije civilne družbe izrazile pomisleke glede postopka registracije NVO, dejavnih na področju azila, migracij in socialnega vključevanja (zakon št. 4662/2020, dodatno spremenjen z zakonom št. 4686/2020; glej Poročilo o stanju pravne države za leta 2020, 2021 in 2022, poglavje o stanju pravne države v Grčiji, str. 22, 12 oziroma 12). Državni svet trenutno odloča o treh pritožbah, ki izpodbijajo nekatere vidike zakonitosti zakona o registraciji NVO (Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, poglavje o stanju pravne države v Grčiji, str. 21).

(105)

Na primer na Poljskem je pomisleke deležnikov vzbudil osnutek zakonodajnega predloga, namenjen zagotavljanju „preglednosti nevladnih organizacij“ (Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, poglavje o stanju pravne države na Poljskem, str. 29).

(106)

Na Švedskem je bil predstavljen predlog za spremembo ustave, da bi se možnosti za omejitev svobode združevanja z zakonom razširile na združenja, ki so vpletena v terorizem ali ga podpirajo, organizacije civilne družbe pa so izrazile zaskrbljenost, da bi sprememba lahko omogočila neupravičeno poseganje v svobodo združevanja (Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, poglavje o stanju pravne države na Švedskem, str. 19). Glej projektno skupino za finančno ukrepanje, Combating the abuse of non-profit organisations (Recommendation 8)  (Boj proti zlorabam neprofitnih organizacij (Priporočilo 8)) (2015).

(107)

Na Cipru so organizacije civilne družbe poročale, da je zakonodaja, uvedena za zagotovitev skladnosti s pravili o boju proti financiranju terorizma in pranju denarja, povzročila odjavo številnih organizacij civilne družbe iz registra (Poročilo o stanju pravne države za leto 2022 in 2021, poglavje o stanju pravne države na Cipru, str. 16 oziroma 12).

(108)

Zaskrbljenost so povzročili na primer revizijski pregledi organizacij civilne družbe na Madžarskem (Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, poglavje o stanju pravne države na Madžarskem, str. 29).

(109)

Glej poglavje 4: podpora organizacijam civilne družbe in zagovornikom pravic.

(110)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 13.

(111)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z ENNHRI in Equinet, str. 9, zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA s krovnimi organizacijami civilne družbe v EU, str. 19. Glej tudi ENNHRI, State of the rule of law in the EU 2022  (Stanje pravne države v EU leta 2022) (2022).

(112)

Slovaško nacionalno središče za človekove pravice je zbralo 11 primerov, ki jih udeleženci posvetovanj štejejo za grožnje, nadlegovanje ali ustrahovanje. Nadlegovanje in obrekovanje posameznikov ali njihovih družin sta bila najpogostejša. Poleg tega so prevladovale grožnje in uporaba upravnih postopkov kot oblike nadlegovanja (npr. pritožbe, kazenske prijave) (zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z ENNHRI in Equinet, str. 9).

(113)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 13, navaja projekt Yhdessä vihaa vastaan , ki se financira v okviru programa za pravice, enakost in državljanstvo.

(114)

  https://monitor.civicus.org/

(115)

  https://civicspacewatch.eu/

(116)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 14, kjer je navedeno, da se je zaščita več let zagotavljala ogroženim posameznikom ali novinarjem.

(117)

Prispevek ENNHRI, str. 10, kjer je navedeno, da je bil v Nemčiji vzpostavljen program za zagovornike človekovih pravic, izpostavljene grožnjam zaradi njihovega dela. To vključuje pomoč na kraju samem in nepovratna sredstva za začasno premestitev.

(118)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 14.

(119)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 13.

(120)

Akademija ENNHRI za nacionalne institucije za človekove pravice 2021, soorganizirana s strani OVSE-ODIHR, je bila namenjena tej temi. Protecting human rights defenders and co-creating inclusive civil society space in Europe: The role of NHRIs – 2021 NHRI Academy Follow-up Training | OSCE (Zaščita zagovornikov človekovih pravic in soustvarjanje vključujočega prostora civilne družbe v Evropi: vloga nacionalnih institucij za človekove pravice – akademija za nadaljevalno usposabljanje nacionalnih institucij za človekove pravice 2021| OVSE).

(121)

ENNHRI, State of the rule of law in the European Union   (Stanje pravne države v Evropski uniji) (2022), str. 39.

(122)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z ENNHRI in Euqinet, str. 8.

(123)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA s krovnimi organizacijami civilne družbe v EU, str. 19.

(124)

  Poročilo o stanju pravne države za leto 2021, sporočilo, str. 20.

(125)

Glej Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, priporočila Komisije državam članicam o prostoru civilne družbe in izzivih, s katerimi se srečujejo organizacije civilne družbe in zagovorniki pravic (kot so posvetovalni mehanizmi in vloga nacionalnih institucij za človekove pravice) na Hrvaškem, Cipru, Češkem, Danskem, v Estoniji, Grčiji, na Madžarskem, Irskem, v Italiji, Latviji, Litvi, Luksemburgu, na Malti, Poljskem, v Romuniji in na Švedskem.

(126)

Glej Priporočilo Komisije (EU) 2022/758 z dne 27. aprila 2022 o zaščiti novinarjev in zagovornikov človekovih pravic, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi in zlorabljenimi sodnimi postopki (strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti), Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki (strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti) (COM(2022) 177 final) in ENNHRI, The EU has a key role in safeguarding human rights defenders from strategic litigation against public participation (EU ima ključno vlogo pri zaščiti zagovornikov človekovih pravic pred strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti) (2022).

(127)

COM(2021) 851 final, člen 13.

(128)

COM(2022) 177 final. Kot podpisnice Aarhuške konvencije morajo EU in države članice zagotoviti, da ljudje, ki uresničujejo svoje pravice v skladu s pravili Konvencije, ne smejo biti na noben način kaznovani, sodno preganjani ali nadlegovani.

(129)

C(2022) 6536 final. Glej ENNHRI, NHRIs evidence the need to adopt common EU standards on media transparency, pluralism and freedom  (Nacionalne institucije za človekove pravice dokazujejo potrebo po sprejetju skupnih standardov EU o preglednosti, pluralnosti in svobodi medijev) (2022), in zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z ENNHRI in Euqinet, str. 8.

(130)

C(2021) 6650 final.

(131)

Resolucija Evropskega parlamenta o zakonodajni pobudi s priporočili Komisiji o statutu za evropska čezmejna združenja in neprofitne organizacije , 2020/2026(INL).

(132)

  Enotni trg – Predlog zakonodajne pobude o čezmejnih dejavnostih združenj (europa.eu) .

(133)

Strategija v zvezi z Listino, str. 6 in 7.

(134)

Sodba SEU z dne 18. junija 2020, Komisija/Madžarska, C-78/18, EU:C:2020:476.

(135)

Sodba SEU z dne 16. novembra 2021, Komisija/Madžarska, C-821/19, EU:C:2021:930.

(136)

  https://www.eeas.europa.eu/sites/default/files/eu_action_plan_on_human_rights_and_democracy_2020-2024.pdf

(137)

  https://www.eeas.europa.eu/sites/default/files/eu_guidelines_hrd_en.pdf

(138)

COM(2018) 6798 final, Priloga 1.

(139)

  ProtectDefenders.eu .

(140)

COM(2018) 6798 final, Priloga 2.

(141)

  https://csometer.info/

(142)

Ta projekt zajema sklop standardov in kazalnikov za oceno pravnega okvira, ki vpliva na organizacije civilne družbe in njihov položaj na desetih področjih, vključno s svobodo združevanja, zbiranja in izražanja, pravico do zasebnosti in dostopom do financiranja.

(143)

  Priporočilo CM/Rec(2021)1  Odbora ministrov državam članicam o razvoju in krepitvi učinkovitih, pluralističnih in neodvisnih nacionalnih institucij za človekove pravice, Priporočilo CM/Rec(2019) 6 Odbora ministrov državam članicam o razvoju institucije varuha človekovih pravic in   Priporočilo CM/Rec(2018)11  Odbora ministrov državam članicam o potrebi po krepitvi varovanja in spodbujanja prostora civilne družbe v Evropi.

(144)

  Priporočilo CM/Rec(2007)14 Odbora ministrov državam članicam o pravnem položaju nevladnih organizacij v Evropi.

(145)

  https://www.coe.int/en/web/ingo/expert-council

(146)

  https://fom.coe.int/en/pays

(147)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z mednarodnimi organizacijami, str. 2 in 4. Na primer Skupni urad ZN za človekove pravice pomaga pri zaščiti akterjev civilne družbe s spremljanjem svetovnega in nacionalnega ugodnega okolja za prostor civilne družbe, s tem pa vodi prizadevanja ZN za spremljanje, preprečevanje in obravnavanje ustrahovanja in povračilnih ukrepov zoper tiste, ki sodelujejo z ZN. Urad se zavzema tudi za navodila in pomoč ter jih zagotavlja za: (i) sprejemanje in izvajanje zakonov, politik in praks, ki opredeljujejo grožnje in varujejo civilno družbo pred napadi na spletu in drugje, ter (ii) razvoj mrež za celovito zaščito na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni.

(148)

Glej OVSE-ODIHR,  The situation of human rights defenders in selected OSCE participating states . The final report of the first assessment cycle (2017-2019)  (Položaj zagovornikov človekovih pravic v izbranih sodelujočih državah OVSE. Končno poročilo prvega cikla ocenjevanja (2017–2019)) (2021), v katerem je navedeno, da se v celotni regiji OVSE redno spremlja in poroča o položaju zagovornikov pravic. OVSE-ODIHR zagotavlja tudi strokovne nasvete, ozavešča države o obveznostih zaščite zagovornikov pravic ter spodbuja dialog med državami in civilno družbo o delu zagovornikov pravic. Dodatno podpira nacionalne institucije za človekove pravice ter druge zagovornike pri krepitvi zmogljivosti za varno in zanesljivo izvajanje spremljanja in poročanja.

(149)

  https://www.osce.org/odihr/human-rights-defenders

(150)

Glej OVSE-ODIHR, Guidelines on freedom of association  (Smernice za svobodo združevanja) (2015), načelo 7.

(151)

Tri države članice so navedle, da so zagotovile podporo z nefinančnimi sredstvi (Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 18). Podpora se lahko zagotavlja tudi z drugimi sredstvi, kot so krepitev zmogljivosti, vključevanje in dialog, varstvo in izražanje mnenja v imenu organizacij civilne družbe. To poročilo zajema navedene dejavnosti v poglavjih 2 in 5.

(152)

 Francija je med letoma 2021 in 2022 na primer povečala finančna sredstva za zagovornike pravic, nacionalnega zagovornika pravic in nacionalno posvetovalno komisijo za človekove pravice (zbirno poročilo o ciljno usmerjenem posvetovanju FRA z državami članicami, str. 19). V Nemčiji se je financiranje organizacij civilne družbe znatno povečalo od leta 2015 z zveznim programom „Live Democracy“ (zbirno poročilo o ciljno usmerjenem posvetovanju FRA z državami članicami, str. 19).

(153)

V Avstriji je bil v posvetovanju z zadevnimi organizacijami ustanovljen sklad za finančno podporo neprofitnim organizacijam pri obvladovanju posledic pandemije COVID-19 (Poročilo o stanju pravne države za leto 2021, poglavje o stanju pravne države v Avstriji, str. 18).

(154)

Tudi nepovratna sredstva EGP in Norveške so bila osredotočena na dolgoročno vzdržnost in zmogljivost civilne družbe prek  sklada za aktivno državljanstvo .

(155)

Glej Poročilo o stanju pravne države za leto 2021, sporočilo, str. 24. Glej tudi FRA,  Protecting civil space in the EU  (Varovanje prostora civilne družbe v EU) (2021), str. 39, FRA,  Europe’s Civil Society: Still Under Pressure (Evropska civilna družba: še vedno pod pritiskom) (2022), str. 32, in Equinet,  Legislating for stronger, more effective equality bodies (Priprava zakonodaje za močnejše in učinkovitejše organe za enakost) (2021), str. 4.

(156)

 Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA s krovnimi organizacijami civilne družbe v EU, str. 22. Glej tudi Evropski forum civilne družbe, Towards vibrant European civic and democratic space  (Oblikovanje živahnega evropskega prostora civilne družbe in demokratičnega prostora) (2022), str. 37, za izzive, s katerimi se soočajo nekatere organizacije civilne družbe pri dostopu do evropskih strukturnih sredstev.

(157)

  Posvetovanje FRA o Listini iz leta 2022 : Vprašanje (L) – Ovire na področju „finančnega okvira“.

(158)

V okviru nacionalne fundacije za civilno družbo (Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, poglavje o stanju pravne države v Estoniji, str. 15).

(159)

V okviru sklada za NVO, programa državnega proračuna (Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, poglavje o stanju pravne države v Latviji, str. 18).

(160)

V okviru nacionalnega sklada za NVO (Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, poglavje o stanju pravne države v Litvi, str. 20).

(161)

Na primer malteški sklad za civilno družbo (zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA s krovnimi organizacijami civilne družbe v EU, str. 20).

(162)

Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, poglavje o stanju pravne države na Finskem, str. 19.

(163)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 20.

(164)

Na Hrvaškem in Danskem so na primer na voljo javna sredstva za osnovne stroške organizacij civilne družbe. V Sloveniji in na Švedskem je kritje upravnih odhodkov dovoljeno v okviru proračuna projekta (zbirno poročilo o ciljno usmerjenem posvetovanju FRA z državami članicami, str. 17 in 18).

(165)

Glej FRA,  Protecting civil space in the EU (Varovanje prostora civilne družbe v EU) (2021), str. 8.

(166)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 21. Slovenija in Slovaška imata sistem dodelitve davka, ki posameznikom in družbam omogoča, da določen odstotek plačane dohodnine oziroma davka na dohodek dodelijo javno koristnim namenom, vključno z organizacijami civilne družbe (zbirno poročilo o ciljno usmerjenem posvetovanju FRA z državami članicami, str. 17 in 18).

(167)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 21.

(168)

 Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA s krovnimi organizacijami civilne družbe v EU, str. 22. Glej tudi FRA, Europe’s civil society: still under pressure  (Civilna družba Evrope: še vedno pod pritiskom) (2022), str. 32.

(169)

Glej FRA,  Challenges facing civil society organisations working on human rights in the EU (Izzivi, s katerimi se srečujejo organizacije civilne družbe, dejavne na področju človekovih pravic v EU) (2018), str. 32.

(170)

Zakon št. 38/2003 z dne 17. novembra 2003 o splošnih subvencijah.

(171)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 20.

(172)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 20 in 21.

(173)

Na Madžarskem so se pojavila vprašanja o vlogi države pri financiranju civilne družbe. Po navedbah deležnikov je vlada prek sklada za nacionalno sodelovanje centralizirala porazdelitev finančnih sredstev in daje prednost financiranju t. i. VONVO. Leta 2021 je Madžarska izgubila upravičenost do nepovratnih sredstev EGP in Norveške, saj se ni bilo mogoče dogovoriti o neodvisnem upravljavcu nepovratnih sredstev, odgovornem za upravljanje financiranja za civilno družbo. V zvezi z obema točkama glej Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, poglavje o stanju pravne države na Madžarskem, str. 30 in 31. Na Poljskem se niso obravnavali pomisleki organizacij civilne družbe glede delovanja nacionalnega inštituta za svobodo – centra za razvoj civilne družbe, odgovornega za porazdelitev vladnih sredstev in nacionalno dodeljenih sredstev EU NVO (Poročilo o stanju pravne države za leto 2021 in 2022, poglavje o stanju pravne države na Poljskem, str. 27 oziroma 29).

(174)

Na Irskem so organizacije civilne družbe izrazile pomisleke glede učinka zakona o volitvah, ki prepoveduje donacije nad določenim pragom za „politične namene“ ali od tujih donatorjev (Poročilo o stanju pravne države za leto 2020, 2021 in 2022, poglavje o stanju pravne države na Irskem, str. 15, 18 oziroma 20).

(175)

V Nemčiji pravna negotovost glede politične dejavnosti organizacij civilne družbe s statusom oprostitve plačila davkov ostaja izziv kljub napovedi reforme pravil (Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, 2021 in 2020, poglavje o stanju pravne države v Nemčiji, str. 24, 17 oziroma 12).

(176)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA s krovnimi organizacijami civilne družbe v EU, str. 14 in 20, sodba SEU z dne 18. junija 2020, Komisija/Madžarska, C-78/18, EU:C:2020:476.

(177)

Kot je navedeno v dokumentu Komisije, Feasibility study for financial support for litigating cases relating to violations of democracy, rule of law and fundamental rights  (Študija izvedljivosti za finančno podporo sodnim postopkom v zvezi s kršitvami demokracije, pravne države in temeljnih pravic) (2020), str. 3, je 85 % anketirancev navedlo, da je nezadostno financiranje „zelo pogosto“ ovira za sodne postopke, pravno svetovanje in podporo temeljnim pravicam.

(178)

Na Slovaškem je pravna reforma omejila subvencije organizacijam civilne družbe, ki spodbujajo poroko in družinske vrednote, s čimer so bile izključene organizacije civilne družbe, dejavne na področju enakosti spolov in pravic LGBTIQ oseb (zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z ENNHRI in Euqinet, str. 8; Poročilo o stanju pravne države za leto 2022 in 2021, poglavje o stanju pravne države na Slovaškem, str. 23 oziroma 20). Deležniki na Češkem so poročali o ovirah za dostop do javnih sredstev, zlasti za organizacije civilne družbe, dejavne na področju vprašanj v zvezi z okoljem, pravno državo, LGBTIQ osebami in azilom ter na področju zagovorništva (Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, poglavje o stanju pravne države na Češkem, str. 20).

(179)

  https://ec.europa.eu/info/departments/justice-and-consumers/justice-and-consumers-funding-tenders/funding-programmes/citizens-equality-rights-and-values-programme_sl . Nadomešča prejšnji program za pravice, enakost in državljanstvo, https://ec.europa.eu/justice/grants1/programmes-2014-2020/rec/index_en.htm .

(180)

  Posvetovanje FRA o Listini iz leta 2022 : Vprašanje (N) – Programi financiranja Evropske komisije na področju pravic in vrednot (v nadaljnjem besedilu: program CERV).

(181)

V okviru zadnjega razpisa za zbiranje predlogov sta bila 2 milijona EUR dodeljena sedmim projektom, med drugim za razširitev znanja pravnih strokovnjakov o uporabi Listine, podporo izvrševanju sodne prakse SEU o enakosti LGBTIQ oseb ter strateške tožbe v podporo pravni državi. Projekti so zajemali 14 držav članic in vključevali 30 organizacij civilne družbe, glej https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/opportunities/topic-details/cerv-2022-char-liti .

(182)

S prvim razpisom za predodelitev v letu 2022 je bilo zbranih 40 predlogov posrednikov s skupno prošnjo za financiranje v višini 120 milijonov EUR. Skupaj je bilo izbranih 16 predlogov v vrednosti 51 milijonov EUR. Financirani predlogi zajemajo 16 držav članic in vključujejo 49 posrednikov. Pri vsakem projektu nameravajo posredniki razdeliti povprečno 25 000 EUR na posamezno organizacijo civilne družbe v povprečju 100 organizacijam civilne družbe. Projekti bodo potekali naslednja tri leta. Dva dodatna razpisa za predodelitev v okviru programa CERV sta načrtovana do leta 2027.

(183)

Po razpisu za zbiranje predlogov aprila 2021 je bila 73 evropskim organizacijam dodeljena finančna podpora za kritje njihovih operativnih stroškov za štiri leta (skupni proračun v višini 25,3 milijona EUR). Ti partnerji pri okvirnih sporazumih o partnerstvu lahko predodelijo financiranje EU svojim članom na nacionalni in lokalni ravni, za kar je na voljo 5,8 milijona EUR, glej call-fiche_cerv-2021-og-fpa_en.pdf (europa.eu) .

(184)

V prvih dveh letih programa CERV je bilo za približno 600 projektov dodeljenih skupaj približno 260 milijonov EUR.

(185)

To je vključevalo podporo za usposabljanje, seminarje in učne dogodke, raziskave in študije, ozaveščanje in medijske kampanje, namenjene javnosti.

(186)

  https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/1_en_annexe_acte_autonome_part1_v8.pdf

(187)

Na primer Women against Violence Europe, Stichting European Roma Grassroots Organisations Network, International Lesbian, Gay, Bisexual, Trans and Intersex Association Europe in evropska mreža zveze International Planned Parenthood Federation. Od februarja do aprila 2022 je poljska fundacija Robert Schuman, partner pri okvirnih sporazumih o partnerstvu, izvedla kampanjo v družbenih medijih o dejavnostih EU v okviru vojne. Organizirala je tudi vrsto srečanj o razmerah in potrebah prostovoljcev na terenu, vključno s psihološko podporo in usposabljanjem mentorjev prostovoljcev.

(188)

Razpis za zbiranje predlogov za nepovratna sredstva za ukrepe za podporo nadnacionalnim projektom za usposabljanje v pravosodju, ki zajema civilno pravo, kazensko pravo ali temeljne pravice (JUST-2021-JTRA), https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/programmes/just2027 . Na primer v okviru projekta „ Usposabljanje za boj proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti v podporo svobodi izražanja “ pod vodstvom organizacije civilne družbe se izobražujejo odvetniki, ki zastopajo novinarje in zagovornike pravic v 11 državah članicah.

(189)

  https://research-and-innovation.ec.europa.eu/funding/funding-opportunities/funding-programmes-and-open-calls/horizon-europe_en . Na primer pri projektu MIICT si konzorcij organizacij civilne družbe prizadeva obravnavati izziv vključevanja migrantov z ustvarjanjem boljših storitev IKT skupaj z migranti, begunci, službami javnega sektorja, NVO in drugimi interesnimi skupinami. Projekt Re-InVEST se s socialnimi naložbami osredotoča na obnovitev vključujoče Evrope, ki temelji na vrednotah, solidarnosti in zaupanju. Raziskovalni projekt DigiGen proučuje, kako digitalna preobrazba vpliva na otroke.

(190)

  https://erasmus-plus.ec.europa.eu/sl . Na primer Erasmus+ sofinancira Evropski mladinski forum, tj. platformo, ki predstavlja več kot 100 mladinskih organizacij in si prizadeva „opolnomočiti mlade za dejavno udeležbo v družbi za izboljšanje lastnega življenja, tako da predstavlja njihove potrebe in interese ter potrebe in interese njihovih organizacij ter se zavzema zanje“. Poleg tega lahko prek letnih razpisov za zbiranje predlogov za financiranje zaprosijo tudi krovne organizacije na področju izobraževanja in usposabljanja. En tak primer je Platforma za vseživljenjsko učenje, ki združuje 42 evropskih organizacij civilne družbe, dejavnih na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, pri čemer te predstavljajo več kot 50 000 izobraževalnih ustanov in združenj, ki zajemajo vse sektorje formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja.

(191)

  https://ec.europa.eu/home-affairs/networks/radicalisation-awareness-network-ran/civil-society-empowerment-programme_en

(192)

Glej ustrezne večletne načrte izvajanja na https://ec.europa.eu/international-partnerships/system/files/mip-2021-c2021-9158-civil-society-organisations-annex_en.pdf in https://ec.europa.eu/international-partnerships/system/files/mip-2021-c2021-9620-human-rights-democracy-annex_en.pdf . 

(193)

Glej strategijo v zvezi z Listino, str. 10, kjer je navedeno, da „[bo] Komisija […] podprla ugodno okolje za organizacije civilne družbe, zlasti prek novega sklopa vrednot Unije v okviru programa za državljane, enakost, pravice in vrednote“, in da „Komisija poziva države članice, naj spodbujajo podporno in varno okolje za organizacije civilne družbe in zagovornike pravic v svoji državi, med drugim tudi na lokalni ravni“.

(194)

FRA, Protecting civic space in the EU  (Varovanje prostora civilne družbe v EU) (2021), str. 6 in 14.

(195)

  Posvetovanje FRA o Listini iz leta 2022 : Vprašanje (K) – Ovire na področju „udeležbe in sodelovanja z organi“.

(196)

FRA, Protecting civic space in the EU  (Varovanje prostora civilne družbe v EU) (2021), str. 9.

(197)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 25.

(198)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 25.

(199)

  https://www.zukunftsraumland.at/seiten/185  

(200)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 24.

(201)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 14.

(202)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 15.

(203)

FRA, Protecting civic space in the EU  (Varovanje prostora civilne družbe v EU) (2021), str. 23.

(204)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 24. V skladu s Poročilom o pravni državi za leto 2022 deležniki poročajo, da vključevanje organizacij civilne družbe v odločanje na Češkem še ni sistematično. Strategija za sodelovanje med javno upravo in NVO iz julija 2021 vsebuje ukrepe za podporo partnerstvu in sodelovanju med javno upravo in tretjim sektorjem. Januarja 2022 je bilo organizirano javno posvetovanje o osnutku metodologije, tako da lahko civilna družba sodeluje v svetovalnih in delovnih organih ter pomaga pri razvoju glavnega zakonodajnega in nezakonodajnega gradiva upravnih organov. Potem ko bo metodologijo odobril vladni svet NVO, bo potrjena do konca leta 2024 (Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, poglavje o stanju pravne države na Češkem, str. 19 in 20).

(205)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 24.

(206)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 24.

(207)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 5.

(208)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 3.

(209)

Poročilo o stanju pravne države za leto 2022 potrjuje, da so organizacije civilne družbe na Portugalskem kljub nekaterim izzivom še naprej vključene v vladne pobude, zlasti v sodelovanje civilne družbe in enakost spolov (Poročilo o stanju pravne države za leto 2022, poglavje o stanju pravne države na Portugalskem, str. 1, 17, 18, 23 in 24).

(210)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z ENNHRI in Euqinet, str. 4.

(211)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z ENNHRI in Euqinet, str. 6 in 13.

(212)

V skladu s Poročilom o pravni državi za leto 2022 nacionalna institucija za človekove pravice v Italiji zaradi zamud v zakonodajnem postopku še ni ustanovljena. V poročilu se Italiji priporoča, naj pospeši prizadevanja za ustanovitev nacionalne institucije za človekove pravice ob upoštevanju Pariških načel ZN, demokratično sodelovanje organizacij civilne družbe pa bi moral spodbujati stalni svetovalni odbor (Poročilo o pravni državi za leto 2022, poglavje o stanju pravne države v Italiji, str. 1 in 23). Podobna priporočila so podana za Češko, Malto in Romunijo.

(213)

Sodba SEU v zadevi C-78/18, Komisija/Madžarska, cit., točka 112, ki se sklicuje na sodbi ESČP z dne 17. februarja 2004, Gorzelik in drugi/Poljska, št. vloge 44158/98, točke 88, 90 in 92, in z dne 8. oktobra 2009, Tebieti Mühafize Cemiyyeti in Israfilov/Azerbajdžan, št. vloge 37083/03, točki 52 in 53.

(214)

 Orodje št. 11 zbirke orodij za boljše pravno urejanje (2021).

(215)

  https://ec.europa.eu/info/law/law-making-process/planning-and-proposing-law/better-regulation-why-and-how/better-regulation-guidelines-and-toolbox_sl

(216)

  https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say_sl

(217)

Zbirka orodij za boljše pravno urejanje, str. 113–132 in 446.

(218)

  https://ec.europa.eu/info/about-european-commission/contact/problems-and-complaints/complaints-about-breaches-eu-law/how-make-complaint-eu-level_sl

(219)

  https://www.ombudsman.europa.eu/sl/home  

(220)

Organizacije civilne družbe so bile članice strokovne skupine o UI na visoki ravni, ki je izdala Ethics Guidelines for Trustworthy AI  (Etične smernice za zaupanja vredno UI) ter orodje za samoocenjevanje za razvijalce in uvajalce sistemov UI.

(221)

  https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/commission-white-paper-artificial-intelligence-feb2020_en.pdf

(222)

COM(2021) 206 final. Organizacije civilne družbe med zakonodajnim postopkom ohranjajo tudi dejaven dialog s Komisijo in sozakonodajalcema EU. Štejejo se za ključne partnerje v prihodnji strokovni skupini z več deležniki, ki bo zagotavljala podporo izvajanju zakonodaje po njenem sprejetju.

(223)

V okviru odprtega javnega posvetovanja je poslalo odgovore 1 620 NVO, 5 potrošniških organizacij in 4 okoljske organizacije, https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12548-Sustainable-corporate-governance/public-consultation_sl . Z organizacijami civilne družbe je bila organizirana okrogla miza, med Komisijo, zagovorniki pravic in okoljskimi organizacijami pa je potekalo več srečanj.

(224)

Rezultati so na voljo na naslovu: https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/13192-EU-action-against-abusive-litigation-SLAPP-targeting-journalists-and-rights-defenders/public-consultation_sl .

(225)

COM(2022) 197 final. V okviru odprtega javnega posvetovanja je bilo prejetih 382 veljavnih odgovorov, tudi od 84 NVO in 4 potrošniških organizacij. Zbrana so bila mnenja o najrazličnejših vprašanjih, vključno z dostopom do zdravstvenih podatkov, interoperabilnostjo zdravstvenih podatkov, digitalno infrastrukturo, zahtevami za ponudnike digitalnih zdravstvenih rešitev, sekundarno uporabo podatkov in zahtevami glede kakovosti podatkov, https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_21_2083 .

(226)

Priporočilo Komisije (EU) 2021/1534 z dne 16. septembra 2021 o zagotavljanju zaščite, varnosti in opolnomočenja novinarjev in drugih medijskih delavcev v Evropski uniji, pripravljeno v posvetovanju z organizacijami in združenji, ki zastopajo novinarje ali jim zagotavljajo podporo.

(227)

Z organizacijami civilne družbe so bile organizirane številne posvetovalne dejavnosti, vključno s tremi delavnicami, zaključno konferenco in dialogom o mladinski politiki. Skupaj se je na javno posvetovanje o pobudi odzvalo 38 organizacij civilne družbe (ki predstavljajo 21 % udeležencev). Poleg njihove udeležbe v teh posvetovalnih dejavnostih so bili z vsemi organi za enakost in mrežo Equinet opravljeni razgovori, vsi pa so odgovorili na ciljno usmerjene ankete.

(228)

Komisija objavlja svoja priporočila za pogajalske smernice, tako da lahko civilna družba poda svoje pripombe. Izvaja se ocena učinka na trajnostni razvoj z obsežno soudeležbo za zagotovitev bolj poglobljene analize morebitnega učinka posameznih trgovinskih pogajanj, ki potekajo, na gospodarstvo, družbo, človekove pravice in okolje. Komisija po zaključku pogajanj objavi končno besedilo sporazuma ter poročila in agende odborov in dialogov, ustanovljenih in vzpostavljenih v okviru trgovinskega sporazuma. Komisija po začetku veljavnosti sporazuma objavi naknadno oceno učinka sporazuma, ki privabi obsežne prispevke deležnikov, vključno s civilno družbo.

(229)

 COM(2020) 698 final.

(230)

COM(2020) 620 final.

(231)

Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159). Komisija v podporo državam članicam razvija priročnik za digitalno usposabljanje, da bi pomagala zagotoviti spoštovanje Listine pri izvajanju zadevnih skladov.

(232)

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijski sklad, Sklad za pravični prehod, Evropski socialni sklad plus (ESS+), Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost ter Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko.

(233)

Člen 15 uredbe o skupnih določbah in Priloga III k Uredbi. Člen 8 uredbe o skupnih določbah od držav članic zahteva, da v pripravo sporazumov o partnerstvu ter v pripravo, izvajanje in oceno programov, vključno v odbore za spremljanje, vključijo organizacije civilne družbe. Člen 9(1) uredbe o skupnih določbah od držav članic in Komisije zahteva, da pri izvajanju skladov, ki jih zajema uredba o skupnih določbah, zagotovijo spoštovanje temeljnih pravic in skladnost z Listino. Glej https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/find-funding/funding-management-mode/common-provisions-regulation_sl .

(234)

Kot so tiste, ki so odgovorne za spodbujanje socialnega vključevanja, temeljnih pravic, pravic invalidov, enakosti spolov in nediskriminacije, in okoljski partnerji. Glej tudi poglavje 2.

(235)

Člen 8 uredbe o skupnih določbah.

(236)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 26.

(237)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 26. Podobno na Slovaškem organizacije civilne družbe sodelujejo pri spremljanju programov iz uredbe o skupnih določbah kot člani odbora za spremljanje in delovnih skupin. Ministrstvo za delo vzpostavlja sistem spremljanja horizontalnega omogočitvenega pogoja glede dejanske uporabe in izvajanja Listine (zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 26). V Španiji so organizacije civilne družbe zastopane v odborih za spremljanje vsakega operativnega programa, ki ga sofinancirajo skladi ESRR, ESS+, Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP). Njihovo sodelovanje je med drugim osredotočeno na odobritev pogojev za sodelovanje, poročil o izvajanju in javnih povzetkov (zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 26). Na Finskem odbor za spremljanje, imenovan za nadzor nad programi regionalne in strukturne politike EU za obdobje 2021–2027, pod vodstvom ministrstva za gospodarske zadeve in zaposlovanje vključuje dva predstavnika organizacij, odgovornih za spodbujanje socialnega vključevanja, temeljnih pravic, pravic invalidov, enakosti spolov in nediskriminacije (zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 26).

(238)

Zbirno poročilo ciljno usmerjenega posvetovanja FRA z državami članicami, str. 26.

(239)

  https://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=en&catId=89&newsId=10124&furtherNews=yes  

(240)

  https://home-affairs.ec.europa.eu/policies/migration-and-asylum/legal-migration-and-integration/european-migration-forum-emf_sl

(241)

Platformo sestavlja 34 članov, vključno s 23 člani civilne družbe, https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/criminal-justice/protecting-victims-rights/victims-rights-platform_en .

(242)

  https://romacivilmonitoring.eu/  

(243)

Forum civilne družbe o drogah v EU je strokovna skupina Komisije za podporo oblikovanju in izvajanju politike o drogah. Ustanovljen je bil leta 2007 in ga trenutno sestavlja 43 članov, ki zastopajo vrsto področij politike o drogah, vključno z zmanjševanjem škode, zdravljenjem, preprečevanjem, socialno reintegracijo itd.

(244)

  https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/code-practice-disinformation

(245)

 Civilna družba je bila dejavna na področju zagotavljanja povratnih informacij in priporočil o poročilu o stanju pravne države kot mehanizmu: joint-statement-on-rule-of-law-reports-22-09-21-epd.pdf . Komisija razmišlja o načinih, kako se odzvati na te povratne informacije in izboljšati sodelovanje, zato je na primer leta 2022 vključila priporočila za posamezne države, in sicer na zahtevo organizacij civilne družbe.

(246)

Trenutno je v podatkovni zbirki dialoga s civilno družbo registriranih približno 360 organizacij, vključno s tradicionalnimi nevladnimi organizacijami, organizacijami delodajalcev, sindikalnimi organizacijami, okoljskimi in potrošniškimi združenji, poslovnimi združenji, verskimi skupinami in predstavniki Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. Kontaktna skupina 13 članov podpira dialog s civilno družbo.

(247)

  https://policy.trade.ec.europa.eu/eu-trade-relationships-country-and-region/transparency-eu-trade-negotiations/domestic-advisory-groups_en  

(248)

  https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/key-policies/committees-and-advisory-councils/civil-dialogue-groups_en . Države članice in Komisija zlasti v okviru dela EU za zaščito geografskih označb podpirajo pogoste stike z organizacijami civilne družbe z zagotavljanjem povratnih informacij o načinu delovanja mehanizma in opredeljevanjem področij, na katerih je potrebno nadaljnje ukrepanje.

(249)

Glavni dogodek dialoga s civilno družbo je letna konvencija o vključujoči rasti, tj. enodnevni dogodek, ki združi približno 450 deležnikov v razpravo o temi, ki je posebno pomembna za razvoj socialne agende EU. Dialog s civilno družbo vključuje tudi evropsko srečanje ljudi, ki se spopadajo z revščino.

(250)

  https://voicesofculture.eu/  

(251)

Na 23. zasedanju foruma v letu 2021 je potekala razprava o okrevanju po pandemiji, ki temelji na človekovih pravicah, oblikovalcem politik so bila podana konkretna priporočila ( https://www.eeas.europa.eu/eeas/eu-ngo-human-rights-forum_en ), na zadnjih zasedanjih foruma pa so se obravnavale teme, kot so zagovorniki človekovih pravic na področju okolja in krčenje prostora civilne družbe.

(252)

Komisija bo leta 2023 predstavila sveženj za obrambo demokracije, da bi poglobila ukrepe v okviru akcijskega načrta za evropsko demokracijo (COM(2022) 548 final, str. 11).

(253)

Glej Evropski forum civilne družbe in platforma Civic Space Watch, Towards vibrant European civic and democratic space (Oblikovanje živahnega evropskega prostora civilne družbe in demokratičnega prostora) (2022), Civil Society Europe, European Commission work programme 2023: the need to include the development of a European Civil Society Strategy  (Delovni program Evropske komisije za leto 2023: potreba po vključitvi razvoja evropske strategije za civilno družbo) (2022), Recharging Advocacy for Rights in Europe, Advocacy brief on an European strategy for civil society: recognition, inclusion, protection (Zagovorniška predstavitev o evropski strategiji za civilno družbo: priznavanje, vključevanje, zaščita) (2022).

(254)

Glej opombo 83 o dveh poročilih Evropskega parlamenta.

(255)

Glej opombo 36 o predlogih Konference.