Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52020AE5871

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Čim boljše izkoriščanje inovacijskega potenciala EU – Akcijski načrt za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU (COM(2020) 760 final)

    EESC 2020/05871

    UL C 286, 16.7.2021, p. 59–63 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Date of document:
    27/04/2021; datum glasovanja
    Date of vote:
    27/04/2021
    Date lodged:
    14/01/2021
    Author:
    Evropski ekonomsko-socialni odbor
    Responsible body:
    Section for the Single Market, Production and Consumption, EESC_INT
    Rapporteur:
    Rudolf KOLBE
    Form:
    Mnenje
    Term of office:
    2015-2020
    Internal reference:
    INT/927, AVIS-SECTION 2020/5871 FIN
    Session:
    560
    Treaty:
    Pogodba o delovanju Evropske unije
    Legal basis:
    Link
    Link
    Link
    Select all documents mentioning this document
    Earlier related instruments:
    Instruments cited:
    Link

    16.7.2021   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 286/59

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Čim boljše izkoriščanje inovacijskega potenciala EU – Akcijski načrt za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU

    (COM(2020) 760 final)

    (2021/C 286/11)

    Poročevalec:

    Rudolf KOLBE

    Zaprosilo

    Evropska komisija, 14. 1. 2021

    Pravna podlaga

    člen 304 PDEU

    Pristojnost

    strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo

    Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

    31. 3. 2021

    Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

    27. 4. 2021

    Plenarno zasedanje št.

    560

    Rezultat glasovanja

    (za/proti/vzdržani)

    241/0/2

    1.   Sklepi in priporočila

    1.1

    		 EESO v celoti podpira akcijski načrt Evropske komisije za pravice intelektualne lastnine kot zelo dober in celovit pristop k posodobitvi sistema intelektualne lastnine EU.

    1.2

    		 EESO je trdno prepričan, da mora biti uvedba enotnega patentnega sistema glavna prednostna naloga, ki bo znatno povečala konkurenčnost podjetij EU. Glede na očitne težave pri izvajanju tega sistema je EESO prepričan, da mora njegov prenos v zakonodajni sistem EU postati (dolgoročni) cilj.

    1.3

    		 EESO poudarja pomen podpornih ukrepov za mala in srednja podjetja (MSP) na vseh področjih varstva pravic intelektualne lastnine. Poleg finančne podpore se je treba osredotočiti zlasti na povečanje strokovnega znanja in izkušenj v zvezi s pravicami intelektualne lastnine ter na prilagojene posvetovalne in svetovalne storitve.

    1.4

    		 EESO želi začeti razpravo o tem, kako izboljšati poznavanje pravic intelektualne lastnine in njihovega upravljanja na vseh ravneh izobraževalnih sistemov EU.

    1.5

    		 EESO spodbuja Evropsko komisijo, naj uvede enotni naslov za dodatne varstvene certifikate in preuči možnost uporabe tega sistema v novih sektorjih.

    1.6

    		 EESO verjame, da bi uskladitev okvira za avtorske pravice in upravljanja podatkov o avtorskih pravicah spodbudila uporabo pravic intelektualne lastnine v ustvarjalnem sektorju.

    1.7

    		 EESO poziva k socialnemu dialogu, v katerem bi se poleg pravnih pravil s kolektivnimi pogajanji pojasnile in opredelile poštene pravice intelektualne lastnine, da se avtorjem in proizvajalcem ponudijo spodbude v obliki priznavanja njihovih stvaritev in pravično ekonomsko nadomestilo.

    1.8

    		 EESO meni, da so geografske označbe pomembno orodje za povečanje konkurenčnosti lokalnih proizvajalcev, in poudarja potencial, ki bi ga imela uvedba usklajenega sistema za zaščito geografskih označb nekmetijskih proizvodov.

    1.9

    		 EESO priznava, da ima spodbujanje pretoka podatkov po vsej EU ekonomski potencial in da zanj obstaja javni interes, vendar opozarja na težave, ki izhajajo iz neuravnoteženih ureditev.

    1.10

    		 EESO pozdravlja vse ukrepe za učinkovitejši boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine in krepitev vloge Evropskega urada za boj proti goljufijam pri ukrepanju proti ponarejanju.

    1.11

    		 EESO se zavzema za nadaljnjo krepitev neposrednih podpornih orodij za podjetja EU, ki poslujejo v državah, ki niso članice EU, in za dosledno izvrševanje zakonov s področja intelektualne lastnine ter določb iz trgovinskih sporazumov EU, da se ta podjetja zaščitijo pred kršitvami pravic intelektualne lastnine.

    1.12

    		 Sedanja zdravstvena kriza je pokazala, kako nujen je dostop do sistemsko pomembne intelektualne lastnine v kritičnih razmerah. Pravice intelektualne lastnine ne bi smele ovirati dostopnosti in razpoložljivosti pandemičnih cepiv ali zdravljenj: učinkoviti sistemi za izdajanje prisilnih licenc so varnostna mreža za družbo, ki se je znašla v izrednih razmerah, podjetjem pa zagotavljajo pravično nadomestilo.

    2.   Splošne ugotovitve

    2.1

    		 EESO pozdravlja akcijski načrt Evropske komisije za pravice intelektualne lastnine kot pomemben pristop k posodobitvi sistema intelektualne lastnine EU in krepitvi ogromnega inovacijskega potenciala podjetij EU, zlasti MSP in mikropodjetij. Ker se velik gospodarski pomen proizvodov intelektualne lastnine, kot so izumi, umetniške in kulturne stvaritve, blagovne znamke, programska oprema, strokovno znanje, poslovni procesi in podatki, v EU še naprej povečuje, EESO meni, da je bistvenega pomena optimiziran in lahko dostopen pravni ter politični okvir.

    2.2

    		 Številna podjetja, zlasti MSP, ki predstavljajo 99 % vseh podjetij v EU, ne izkoriščajo (vseh) priložnosti za varstvo intelektualne lastnine. Zato mora biti spodbujanje uporabe varstva intelektualne lastnine v podjetjih EU, s posebno osredotočenostjo na MSP in mikropodjetja, glavni vidik akcijskega načrta za pravice intelektualne lastnine. Potrebni so najrazličnejši ukrepi, od nujnega zmanjšanja stroškov, poenostavitve postopkov, ozaveščanja, pridobivanja znanja ter zagotavljanja prilagojenega svetovanja in podpore do posodobitve izobraževalnega sistema v zvezi s strokovnim znanjem o pravicah intelektualne lastnine.

    2.3

    		 Intelektualna lastnina je ključni gospodarski dejavnik, saj industrija, povezana s tem področjem, predstavlja skoraj 45 % evropskega BDP in 30 % delovnih mest, je pa tudi bistveni element pri spopadanju z največjimi izzivi naše družbe. Kriza zaradi COVID-19 je zelo jasno pokazala, kako odvisna je EU od poklicne odličnosti ter učinkovitih pravil in orodij za intelektualno lastnino, da se zagotovi hitra uvedba kritične intelektualne lastnine. Uspeh v boju proti podnebnim spremembam bo v veliki meri odvisen tudi od hitrega razvoja in sprejetja najsodobnejših tehnologij in učinkovitih orodij za pravične pristope k izmenjavi kritičnih neopredmetenih sredstev in podatkov.

    2.4

    		 Tehnološka revolucija je gonilo pravic intelektualne lastnine, vendar tudi izziv, zaradi katerega je potreben dobro uravnotežen pristop k orodjem, ki jih poganjajo inovacije. Digitalizacija in tehnologije umetne inteligence odpirajo številna vprašanja o intelektualni lastnini, ki jih je treba obravnavati, kot so preglednost, izvor podatkov in avtorske pravice, stopnja človeškega posredovanja, etična načela itd. EESO podpira stališče Evropske komisije, da sistemov umetne inteligence ne bi smeli obravnavati kot avtorjev ali izumiteljev. EESO na splošno meni, da je evropski okvir za intelektualno lastnino z uravnoteženimi spremembami in posodobitvami primeren za spopadanje z izzivi digitalizacije in umetne inteligence. Ker EU pri številu patentov za digitalne proizvode in tehnologije še vedno močno zaostaja za drugimi regijami, je treba posebno pozornost nameniti ukrepom za izboljšanje tega pomembnega trga.

    3.   Posebne ugotovitve

    3.1   Varstvo intelektualne lastnine

    3.1.1

    		 Enotni patentni sistem kot točka „vse na enem mestu“ za podjetja je ključnega pomena za znatno znižanje stroškov patentov, poenostavitev licenciranja, povečanje preglednosti in premagovanje ovir za dostopnost, s katerimi se soočajo MSP. Z njegovo uvedbo in začetkom delovanja Enotnega sodišča za patente se bo znatno izboljšalo varstvo intelektualne lastnine, zato morata biti to prednostni nalogi akcijskega načrta. Hkrati se bo s poenostavitvijo postopkov pospešil celoten proces in s tem povečala konkurenčnost evropskih imetnikov patentov. Sporazum o Enotnem sodišču za patente je pomembna podlaga za učinkovit, specializiran in tehnično usposobljen sistem reševanja patentnih sporov, s katerim bo mogoče doseči večjo pravno varnost, enostavnost in učinkovitost. Vendar, kot kažejo težave pri izvajanju, bi moral biti cilj prenos tega sistema v zakonodajni sistem EU. Medtem je treba nujno obravnavati dodatne zamude zaradi postopkov v državah članicah in/ali izstopa Združenega kraljestva iz sporazuma. Dejstvo, da se je delež EU pri svetovnih patentih dramatično zmanjšal s 17,4 % v letu 2009 na 11,3 % v letu 2019, prav tako jasno kaže, da so potrebni nadaljnji ukrepi.

    3.1.2

    		 Dodatni varstveni certifikat lahko podaljša varstvo, podeljeno s patentom za zdravilo ali fitofarmacevtsko sredstvo, za katero je potrebno ustrezno dovoljenje za promet. Zato je pomembno orodje za nadomestilo izgube učinkovitega patentnega varstva zaradi zahtevanega trajanja preskusov, kliničnih/terenskih preskušanj in regulativnih postopkov. EESO meni, da so dodatni varstveni certifikati bistveni za učinkovito spodbujanje inovacij na področju novih zdravilnih učinkovin in privabljanje centrov za raziskave in razvoj v EU, medtem ko je treba z uravnoteženimi izjemami od pravic iz dodatnega varstvenega certifikata zagotoviti cenovno dostopnost in zadostno oskrbo z zdravili. Čeprav je sistem dodatnih varstvenih certifikatov učinkovit in spodbuja inovacije, je še vedno razdrobljen in zahteva vložitev prijave v vsaki državi članici EU, v kateri se zaprosi za varstvo z dodatnim varstvenim certifikatom. S sprejetjem nove ločene uredbe EU, s katero bi vzpostavili enoten naslov za dodatne varstvene certifikate in enoten organ, ki bo deloval kot točka „vse na enem mestu“ za podeljevanje dodatnih varstvenih certifikatov za enotne patente, bi se povečala privlačnost teh certifikatov za imetnike patentov ter zagotovila boljše varstvo inovatorjev in pravna varnost za tretje osebe. EESO podpira tudi pristop, v skladu s katerim se preuči uporabnost optimiziranega sistema dodatnih varstvenih certifikatov za nove sektorje, za katere bodo proizvodi verjetno potrebovali dovoljenje za promet.

    3.1.3

    		 Na podlagi izkušenj z revizijo zakonodaje EU o blagovnih znamkah je EESO prepričan, da bo posodobitev zakonodaje EU o varstvu modelov uspešna. Pozitivne izkušnje z urejanjem teh vprašanj z zakonodajo EU bi morale biti spodbuda za Komisijo, da pripravi predlog nove ločene uredbe o dodatnih varstvenih certifikatih za enotne patente in enotni patentni sistem dolgoročno vključi v pravni sistem EU.

    3.1.4

    		 EESO ugotavlja, da so geografske označbe edinstven in dragocen vir za proizvajalce v EU na vse bolj liberaliziranem in konkurenčnem svetovnem trgu. Sistem EU za zaščito geografskih označb ima v kmetijstvu velik gospodarski pomen. Na splošno deluje zelo dobro, vendar je treba zaščito geografskih označb še uveljaviti, na primer z usklajenim nadzornim sistemom organov in skupno opredelitvijo goljufij s hrano. Trgovinski sporazumi bi se morali osredotočiti tudi na takšne posebne zaščitne ukrepe. EESO poudarja potencial dodatnega usklajenega sistema za zaščito geografskih označb nekmetijskih proizvodov, ki so pomemben del lokalne identitete. To bi lokalnim proizvajalcem pomagalo, da bi uspešneje predstavljali svoje kakovostne proizvode, poleg tega pa bi pozitivno vplivalo na manj razvite regije. Proizvajalcem bi koristila tudi poenostavitev postopka registracije.

    3.1.5

    		 Sistem žlahtniteljskih pravic v Skupnosti je še en pozitiven primer usklajenega pristopa k varstvu intelektualne lastnine, ki temelji na uredbi EU. Zagotavlja lahko tudi varno osnovo za male in srednje velike žlahtnitelje ter vsebuje pomembne izjeme za kmetijstvo in žlahtnitelje. Glede na zastavljene cilje je sistem dobra podlaga, na kateri lahko žlahtnitelji učinkovito prispevajo k ciljem zelenega prehoda.

    3.1.6

    		 EESO poudarja, da je varstvo avtorskih pravic, pravic do zasnove in sorodnih pravic bistveno za poklice v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, ki ustvarjajo veliko gospodarsko bogastvo in znatno prispevajo k evropski identiteti, kulturi in vrednotam, kot so arhitekturna in druga kulturna dela. Vendar osebe, dejavne v teh poklicih, pogosto nimajo dovolj strokovnega znanja ali finančnih sredstev za varstvo intelektualne lastnine in prenos inovacij v proizvode. Uskladitev okvira za avtorske pravice in upravljanja podatkov o avtorskih pravicah je pomembna, spremljati pa jo morajo dodatni podporni ukrepi.

    3.1.7

    		 Zaposleni, ki opravljajo ustvarjalno delo, zlasti pa ustvarjajo izume, so možni imetniki pravic. Ključno je vzpostaviti socialni dialog na evropski, nacionalni, sektorski ravni ali ravni podjetij, s katerim bi se poleg pravnih pravil na podlagi kolektivnih pogajanj pojasnile in opredelile poštene pravice intelektualne lastnine, da bi se avtorjem in proizvajalcem ponudile spodbude v obliki priznavanja njihovih stvaritev in pravično ekonomsko nadomestilo. Sporazumi o prenosu avtorskih pravic se ne bi smeli razumeti kot obveznost prenosa vseh pravic intelektualne lastnine na delodajalca brez ustreznega nadomestila.

    3.1.8

    		 Direktiva o biotehnologiji ponuja pomemben okvir za pravno varstvo biotehnoloških izumov. V njej so obravnavane politično in etično občutljive teme, zato je rezultat skrbnega tehtanja zelo spornih interesov. Vendar je hiter razvoj biotehnologije potreben tudi na področju zdravja ter boja proti večjim epidemijam in lakoti po svetu. Zato je pomembno, da se na teh področjih v veliki meri spodbujajo raziskave in inovacije, pa tudi, da se učinkovito razširjajo in licencirajo.

    3.1.9

    		 Poslovne skrivnosti so neopredmetena sredstva, ki dopolnjujejo pravice intelektualne lastnine. Pogosto se uporabljajo v ustvarjalnem procesu, ki vodi v inovacije in ustvarjanje pravic intelektualne lastnine, zato je zagotavljanje njihovega učinkovitega varstva izjemno pomembno. EESO zato meni, da je pojasnitev podlage iz Direktive (EU) 2016/943 (1) pomemben cilj.

    3.2   Uporaba in širjenje intelektualne lastnine s posebnim poudarkom na MSP

    3.2.1

    		 EESO meni, da so prizadevanja, da bi MSP bolje izkoristila potencial, ki ga ponuja varstvo intelektualne lastnine, eden glavnih ciljev akcijskega načrta, ki vpliva na vse različne sisteme varstva intelektualne lastnine. Čeprav imajo MSP in mikropodjetja EU velik potencial za inovacije, velika večina ne more povečati vrednosti svojih neopredmetenih sredstev.

    3.2.2

    		 Eden od razlogov, zakaj je zgolj 9 % MSP v EU registriralo pravice intelektualne lastnine, so stroški. Stroški pridobitve patenta v EU so trenutno precej višji kot na primer v ZDA ali na Japonskem ter so za MSP in mikropodjetja ogromno finančno breme. Zato je treba za izboljšanje dostopa MSP do varstva intelektualne lastnine te stroške znižati. Hitra uvedba enotnega patentnega sistema, ki bo znatno zmanjšala stroške registracije patentov, bo prelomnica za inovativna MSP in mikropodjetja, kot so inženirska podjetja v svobodnih poklicih. EESO poudarja tudi pomen vseh različnih pristopov k finančni podpori in podpori pri razvoju strokovnega znanja za MSP, bonov urada EUIPO za intelektualno lastnino, pristopa, s katerim se MSP pomaga izkoristiti njihovo intelektualno lastnino, da bi pridobila dostop do financiranja in programa IPA4SME, ki zagotavlja do 15 000 EUR za sofinanciranje diagnostike intelektualne lastnine, ukrepov za njeno varstvo itd. Prav tako izpostavlja pomembno vlogo patentnih odvetnikov v tem podpornem sistemu.

    3.2.3

    		 EESO meni, da je velika težava ogromno pomanjkanje znanja o strategijah za upravljanje pravic intelektualne lastnine v podjetjih EU, zlasti v MSP ter mikropodjetjih, pa tudi drugih. Zagotavljanje lahko dostopnih splošnih in prilagojenih informacij, podpore in svetovanja za MSP ter mikropodjetja prek različnih programov in pobud, kot je evropska služba za pomoč uporabnikom pravic intelektualne lastnine, ter prek različnih kanalov in mrež, je zato zelo pomembno za reševanje tega izziva in bi ga bilo treba še razširiti. Podjetnike je treba ozaveščati o potencialu pravic intelektualne lastnine, na primer z različnimi, lahko dostopnimi programi usposabljanja. EESO predlaga, da se preučijo načini za povečanje števila usposobljenih upravljavcev pravic intelektualne lastnine v podjetjih EU.

    3.2.4

    		 EESO želi tudi začeti razpravo o tem, kako izboljšati poznavanje pravic intelektualne lastnine in upravljanja pravic intelektualne lastnine v izobraževalnem sistemu EU: v srednješolsko in visokošolsko izobraževanje bi bilo treba vključiti osnovno znanje in ozaveščanje o upravljanju pravic intelektualne lastnine, učni načrti ekonomskih, tehničnih in številnih drugih študijskih smeri pa bi morali obsegati poglobljeno poznavanje pravic intelektualne lastnine. Upravljanje pravic intelektualne lastnine bi moralo biti na voljo tudi kot samostojen predmet visokošolskega izobraževanja. EESO je prepričan, da lahko spodbujanje razpoložljivega strokovnega znanja poveča uporabo varstva intelektualne lastnine.

    3.2.5

    		 Pomen spreminjanja rezultatov raziskav v inovacije je očiten, zato EESO pozdravlja vse dejavnosti, ki spodbujajo prenos znanja in boljše upravljanje intelektualne lastnine v skupnosti raziskav in inovacij. MSP in mikropodjetja so pogosto majhni partnerji v projektnih konzorcijih in v tej vlogi potrebujejo boljšo podporo, da bi pravice intelektualne lastnine pretvorili v proizvode in zavarovali svoje pravice znotraj takih konzorcijev. Na to bi se morali osredotočati podporni programi, ki nudijo prilagojeno svetovanje in podporo.

    3.3   Dostop do sredstev, zavarovanih z intelektualno lastnino, in njihova souporaba

    3.3.1

    		 Trenutna zdravstvena kriza je pokazala, kako nujen je dostop do sistemsko pomembne intelektualne lastnine v kritičnih razmerah. Pravice intelektualne lastnine ne smejo ovirati dostopnosti in razpoložljivosti pandemičnih cepiv ali zdravljenj. Učinek raziskav, ki se izvajajo z evropskimi javnimi sredstvi, bi bilo treba čim bolj povečati s souporabo pridobljenega znanja in intelektualne lastnine. Po drugi strani pa so učinkoviti sistemi za izdajanje prisilnih licenc varnostna mreža za družbo v izrednih razmerah. Postopki v okviru teh sistemov morajo temeljiti na skrbnem tehtanju različnih interesov, pri čemer je treba zagotoviti, da so hitri in usklajeni na evropski ravni, da bi se čim učinkoviteje odzvali na zahteve javnozdravstvenega varstva. V zvezi s tem želi EESO poudariti tudi pomen Uredbe (ES) št. 816/2006 o prisilnih licencah za patente, ki so povezani s proizvodnjo farmacevtskih izdelkov za izvoz v države s težavami v javnem zdravju (2).

    3.3.2

    		 Izboljšanje preglednosti lastništva in upravljanja intelektualne lastnine je osnovni pogoj za lažje licenciranje in distribucijo intelektualne lastnine. V zvezi s tem želi EESO opozoriti na potrebo po hitri uvedbi enotnega patentnega sistema in na nujno izboljšanje infrastrukture avtorskih pravic v smislu informacij o imetnikih pravic, pogojih in možnostih licenciranja, tudi v zvezi s tehnologijo blokovne verige.

    3.3.3

    		 Ker je standardizacija proces s številnimi interesi različnih deležnikov, so za standardne patente potrebni posebno visoka raven preglednosti in pravična pravila glede licenciranja. EESO zato podpira pristope za oblikovanje neodvisnega sistema preverjanja pomembnosti, ki ga bodo opravile tretje osebe, ter ukrepe za zmanjšanje števila kršitev in trenj.

    3.3.4

    		 EESO priznava gospodarski potencial spodbujanja izmenjave podatkov in pretoka podatkov po vsej EU v vseh sektorjih, vendar poudarja, da mora omogočanje pretoka in široke uporabe podatkov temeljiti na uravnoteženem pristopu, ki zagotavlja zasebnost, varnost, etične standarde in legitimne interese varstva intelektualne lastnine. Za to je treba poskrbeti pri reviziji direktive o bazah podatkov leta 2021 (3).

    3.4   Kršitve pravic intelektualne lastnine

    3.4.1

    		 Učinkovito izvrševanje in pravna sredstva so glavno merilo za uspešen sistem varstva intelektualne lastnine in jih je zato treba bistveno okrepiti. EESO poudarja, da bo uvedba Enotnega sodišča za patente zelo spodbudila uveljavljanje patentnih pravic in da je treba s praktičnimi in/ali pravnimi ukrepi znatno okrepiti tudi uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v drugih sistemih pravic intelektualne lastnine (npr. pri zavarovanjih). Zlasti MSP in mikropodjetja pogosto nimajo sredstev za uveljavljanje svojih pravic intelektualne lastnine.

    3.4.2

    		 Digitalizacija je privedla do novih oblik kršitev pravic intelektualne lastnine, kot so kibernetska kraja poslovnih skrivnosti, nezakonito pretakanje itd. EESO pozdravlja zavezujoče predpise, kot je akt o digitalnih storitvah (4), ki zagotavljajo boljši pravni okvir.

    3.4.3

    		 Ponarejanje in piratstvo povzročata ogromne izgube pri prodaji v EU, hkrati pa ogrožata zdravje, varnost in zaščito potrošnikov. EESO pozdravlja sodelovanje vseh deležnikov, uvedbo nabora orodij EU in krepitev vloge Evropskega urada za boj proti goljufijam v boju proti ponarejanju.

    3.5   Pošteno ravnanje na svetovni ravni

    3.5.1

    		 EU v svetovni konkurenci na področju pravic intelektualne lastnine ne zaseda vodilnega položaja. Pri patentnih prijavah je Azija leta 2019 povečala svoj delež vseh svetovnih prijav patentov na 65 %, medtem ko se je delež EU s 17,4 % v letu 2009 močno zmanjšal, in sicer na 11,3 %. Zato je izjemno pomembno, da se okrepi položaj EU.

    3.5.2

    		 Varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine je dodaten izziv za podjetja EU, ki poslujejo v državah, ki niso članice EU. Zato EESO spodbuja vse ukrepe Komisije za izboljšanje tega stanja. Pogajanja o poglavjih intelektualne lastnine z visoko ravnjo varstva v sporazumih o prosti trgovini in dialogih o vprašanjih intelektualne lastnine s trgovinskimi partnerji so pomembni dolgoročni pristopi, kar velja tudi za sodelovanje v svetovnih organizacijah, kot sta Svetovna organizacija za intelektualno lastnino in STO, ter sodelovanje v svetovnih sporazumih o intelektualni lastnini.

    3.5.3

    		 EESO poudarja pomen orodij neposredne podpore, ki podjetjem EU, ki poslujejo v državah, ki niso članice EU, zagotavljajo informacije, kot so pregled tujih naložb, seznam za ponarejanje in piratstvo ter poročilo o tretjih državah. Ukrepi, kot so službe za pomoč in svetovanje MSP glede intelektualne lastnine za podporo MSP in mikropodjetjem, so še posebej pomembni in bi jih bilo treba razvijati naprej.

    V Bruslju, 27. aprila 2021

    Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

    Christa SCHWENG

    (1)  UL L 157, 15.6.2016, str. 1.

    (2)  UL L 157, 9.6.2006, str. 1.

    (3)  UL L 77, 27.3.1996, str. 20.

    (4)  COM (2020) 825 final.

    Top