Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Napredek pri izvajanju strategije EU za gozdove – „Nova strategija EU za gozdove: za gozdove in gozdarski sektor“

(COM(2018) 811 final)

(2020/C 47/13)

Poročevalec: Andreas THURNER

Soporočevalec: Antonello PEZZINI

Zaprosilo	Evropska komisija, 18.2.2019
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Sklep plenarne skupščine	22.1.2019 (v pričakovanju zaprosila)
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	1.10.2019
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	30.10.2019
Št. plenarnega zasedanja	547
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	162/0/1

1.   Sklepi in politična priporočila

EESO

1.1

poziva k posodobitvi strategije EU za gozdove po letu 2020 v okviru evropskega zelenega dogovora. Nova strategija bi lahko zajemala obdobje do leta 2050, da bi zagotovili skladno izvajanje splošno priznanih političnih zavez, kot so strateški načrt ZN za gozdove, cilji trajnostnega razvoja ZN in Pariški sporazum. Pomen gozdov, gozdarstva in gozdarskih panog pri izpolnjevanju teh ciljev bi moral biti priznan v vseh sektorjih, da bi bilo medsektorsko sodelovanje kar najboljše;

1.2

poudarja, da so podnebne spremembe velik izziv za planet, ki ima neposredne, večinoma negativne posledice za gozdarski sektor. Hkrati ima ta sektor velike možnosti za blažitev podnebnih sprememb prek trajnostnega in krožnega biogospodarstva pod pogojem, da se pravočasno izvedejo učinkovite prilagoditvene strategije. Celoten potencial sekvestracije CO2 je treba še razviti s trajnostnim izboljšanjem mobilizacije lesa, večjim nadomeščanjem surovin in energije fosilnega izvora ter povečanjem shranjevanja ogljika v trajnih lesnih proizvodih. Gozdovi iz različnih vrst prinašajo večje podnebne koristi kot monokulture, ki lahko negativno vplivajo na dolgoročno trajnost;

1.3

poudarja pomen nadaljnjega razvijanja usklajenih informacijskih sistemov za gozdove, da se poveča obseg znanja in podatkov o razpoložljivosti ter stanju gozdnih virov in možnosti, da zagotovijo družbi številne storitve, vključno z obnovljivimi surovinami, energijo ter drugimi gozdnimi proizvodi;

1.4

poudarja pomen večnamenske vloge gozdov in ugotavlja, da podnebne spremembe ogrožajo ekosistemske storitve. V skladu z napovedmi se bo verjetnost naravnih motenj, kot so gozdni požari, poplave, suša in škoda, ki jo povzročijo škodljivci, kot so lubadarji, zaradi podnebnih sprememb povečala. Dobra kombinacija finančnih instrumentov je ključna za zagotovitev nadaljnjega vlaganja v sodobno tehnologijo ter podnebne in okoljske ukrepe za okrepitev večnamenske vloge gozdov. V zvezi z zasebnimi gozdarskimi podjetji je bistveno zagotoviti, da se spoštujejo lastninske pravice in da se odločitve v zvezi z gozdovi sprejemajo v partnerstvu z lastniki gozdov;

1.5

priporoča, naj se evidentira trenutno stanje delovne sile in predvidijo potrebe po delovni sili v evropskem gozdarskem sektorju, zlasti v zvezi z delovno silo v gozdovih. Potrebna je natančna slika privlačnosti sektorja in njegove usposobljene delovne sile, da bi lahko nadalje razvijali gozdarsko vrednostno verigo ter zagotovili vitalnost ekosistemov. Predpogoj za privabljanje ljudi v gozdarski sektor so dostojna delovna mesta in delovni pogoji;

1.6

v zvezi s politikami EU, povezanimi z gozdovi, podpira močno predhodno vključenost Stalnega odbora za gozdarstvo, skupine za civilni dialog za gozdarstvo in pluto ter strokovne skupine EU za gozdarske panoge in sektorsko povezana vprašanja, da se v celoti izkoristijo razpoložljivo strokovno znanje in izkušnje;

1.7

poudarja pomen zmanjšanja svetovnega krčenja gozdov in degradacije gozdov z okrepitvijo dejavnega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, na primer na podlagi vseevropskega sporazuma, z mobilizacijo lokalno proizvedene biomase v Evropi in s podporo prehodu k bolj trajnostnim vzorcem potrošnje;

2.   Splošne ugotovitve

EESO

2.1

pozdravlja poročilo Evropske komisije o napredku pri izvajanju strategije EU za gozdove in ugotavlja, da je bila večina ukrepov iz večletnega izvedbenega načrta za gozdove izvedena, kot je bilo predvideno;

2.2

pozdravlja sklepe Sveta o napredku pri izvajanju strategije EU za gozdove in priporočila v zvezi z novim strateškim okvirom za gozdove;

2.3

ponovno poudarja pomen subsidiarnosti držav članic pri gozdarski politiki ter ključno vlogo strategije EU za gozdove kot orodja za usklajevanje in skladnost različnih politik, povezanih z gozdovi, da se okrepi celosten pristop k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi in vrednostni verigi gozdarskega sektorja;

2.4

poudarja pomen gozdarskega sektorja pri prehodu z gospodarstva, ki temelji na fosilnih gorivih, na gospodarstvo, ki temelji na rabi biomase. Močna vloga gozdarskega sektorja v krožnem biogospodarstvu bo evropskemu gospodarstvu zagotovila odlične priložnosti, da doseže tehnološki vodilni položaj v tem sektorju v svetovnem merilu;

2.5

poudarja, da so podnebne spremembe velik izziv za človeštvo in naš planet, ki že resno vpliva na gozdove in gozdarski sektor (npr. vpliv na količino in kakovost zalog lesa ter ogromna količina poškodovanega lesa). Zato so blažitveni ukrepi in gospodarjenje z gozdovi ter njihovo prilagajanje na spreminjajoče se podnebne razmere ključnega pomena. Pri tem imajo odločilno vlogo zdravi in odporni gozdovi. Dejavno in trajnostno gospodarjenje, vključno z ohranjanjem biotske raznovrstnosti gozdov, je bistvenega pomena za zaščito njihove dolgoročne odpornosti ter vitalnosti. Nadaljnji razvoj mobilizacije lesa (npr. prek digitalizacije in novih tehnik) ter uporaba lesa in lesnih proizvodov sta ključna elementa pri doseganju podnebnih ciljev. Celoten potencial sekvestracije CO2 je treba še razviti s povečanim nadomeščanjem surovin in energije fosilnega izvora ter shranjevanjem ogljika v trajnih lesnih proizvodih;

2.6

poudarja pomen raziskav in inovacij pri iskanju rešitev za bolj trajnostne vrednostne verige, ki temeljijo na lesni biomasi. To bo spodbudilo napredek pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov z vidika predelovalnih tehnologij ter razvoj novih inovativnih tržnih rešitev, temelječih na lesni biomasi. Nadaljnji razvoj in uporaba digitalnih ter tehnoloških rešitev bosta pospešila tehnologije preciznega gozdarstva in nadgradila podporo trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi;

2.7

priznava pomen večnamenske vloge gozdov in nudenja številnih ekosistemskih storitev ter ugotavlja, da so podnebne spremembe velika grožnja za gozdove pri izpolnjevanju te vloge. Zato so potrebni ustrezni viri, da se zagotovijo različne ekosistemske storitve tudi v prihodnosti, vključno z varovalno funkcijo gozdov in trajnostno oskrbo družbe z lesom, hkrati pa ščiti biotska raznovrstnost ter zagotavlja prilagajanje podnebnim spremembam. Z dobro kombinacijo finančnih instrumentov (na primer EIB, EFSI, SKP, ESS, nacionalni skladi in zasebni skladi) se bo zagotovilo nadaljnje vlaganje v sodobno tehnologijo ter podnebne in okoljske ukrepe za okrepitev večnamenske vloge gozdov. V prihodnjem večletnem finančnem okviru bi bilo treba razmisliti o ustanovitvi posebnega sklada, namenjenega ukrepom za blažitev velikih izgub v gozdarstvu, ki so posledica podnebnih sprememb;

2.8

poudarja pomembno vlogo dejavnega gospodarjenja z gozdovi in gozdarske panoge pri ustvarjanju dodatnih zelenih delovnih mest in rasti na podeželskih in mestnih območjih, tudi v povezavi z ekoturizmom, rekreacijo in zdravstvenimi storitvami;

2.9

poudarja, da je za nove in sodobne tehnike v gozdarskem sektorju potrebna usposobljena delovna sila in dostojni delovni pogoji. Trenutno se zdi, da po vsej Evropi primanjkuje usposobljenih mladih delavcev. Zato je treba sprejeti ustrezne ukrepe za obravnavanje tega izziva in pritegnitev mladih v gozdarski sektor. V zvezi s tem bi bilo koristno opraviti evidentiranje delovne sile;

2.10

poudarja, da je treba spodbujati zgodnje načrtovanje, sodelovanje in vlaganje v zvezi s preprečevanjem in obravnavanjem naravnih motenj, kot so gozdni požari, poplave, suša in škoda, ki jo povzročijo škodljivci (na primer podlubniki) in bolezni;

2.11

poudarja, da imajo gozdovi pomembno vlogo pri varovanju pred erozijo, plazovi, skalnimi podori in poplavami, zlasti na gorskih območjih;

2.12

ugotavlja, da so gozdovi naravno biotsko raznovrstni ekosistemi, med njimi tudi gozdovi, s katerimi se gospodari. Vendar sta za industrijske monokulturne nasade, zlasti neavtohtonih vrst, pogosto značilna pomanjkanje biotske raznovrstnosti in povečano tveganje nesreč, v nekaterih primerih pa ti nasadi tudi ne delujejo kot neto ponori ogljika. Trajnostno gozdarstvo mora vključevati potrebno pokritost z gozdom mešanih vrst, ki se upravlja na podlagi modela za trajno pokritost z gozdom. Gozdovi iz različnih vrst prinašajo večje podnebne koristi kot monokulture, ki lahko negativno vplivajo na dolgoročno trajnost;

2.13

spodbuja večje predhodno vključevanje strokovnega znanja Stalnega odbora za gozdarstvo, skupine za civilni dialog za gozdarstvo in pluto ter strokovne skupine EU za gozdarske panoge in sektorsko povezana vprašanja v politike EU, povezane z gozdovi. S tem se bo okrepila baza znanja o gozdarski vrednostni verigi pri odločanju, v kampanjah ozaveščanja in obveščanja javnosti ter pri potrjevanju in izvajanju političnih odločitev;

2.14

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo pri krepitvi trajnostne rabe gozdov in vitalnosti gozdarskega sektorja ter imajo možnost to upoštevati v postopkih javnega naročanja;

2.15

meni, da so ustrezni ukrepi za komuniciranje in informiranje o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi pomembni za zagotovitev podpore družbe. V zvezi s tem imajo velik potencial mestni in primestni gozdovi zaradi trdnih povezav med družbo (lokalna rekreacija) in gozdarskim sektorjem;

2.16

poudarja, da je pomembno spodbujati oblikovanje pravno zavezujočega sporazuma o gozdovih, s katerim bi okrepili okvir gozdne politike po vsej Evropi.

3.   Posebne pripombe

3.1   Gozdovi imajo odločilno vlogo pri obravnavanju podnebnih sprememb

3.1.1

Prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo je velik izziv in hkrati priložnost, zanj pa je potrebno znatno zmanjšanje emisij fosilnih goriv ter veliko povečanje sekvestracije ogljika. Nadomestitev produktov in goriv iz surovin fosilnega izvora ima ogromen potencial za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050.

3.1.2

Za učinkovito absorpcijo CO2 so potrebni stalna in vse večja rast biomase ter zanesljive metode in časovno načrtovanje sečnje. Za dolgoročno shranjevanje biogenega ogljika je treba okrepiti (povečati, izboljšati, podaljšati) uporabo lesnih proizvodov. Ključna elementa za doseganje podnebnih ciljev sta dejavno in trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter z viri gospodarna uporaba lesa (kot je že bilo navedeno v prejšnjih mnenjih o vplivu podnebne in energetske politike (1) ter o porazdelitvi prizadevanj in rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF) (2)). Prizadevanja za okrepljeno uporabo lesnih proizvodov bi lahko bila uspešnejša, če bi se priznal širši nabor pridobljenih lesnih proizvodov v skladu z uredbo LULUCF (3), v vsakem primeru pa, če bi s pridobljenimi lesnimi proizvodi povečali vrednosti pri polovici življenjske dobe s pomočjo okoljsko ustreznih tehnologij za zaščito lesa.

3.1.3

En kubični meter lesa nase veže približno eno metrično tono CO2 (4). Rastoča biomasa lahko dokazano absorbira CO2, zato sta dejavno gospodarjenje z gozdovi v okviru trajnostnega gospodarjenja z njimi (5) in stalno obnavljanje gozdnega sestoja ključna za kar največjo trajnostno rast, s katero bi se lahko povečala razpoložljivost biomase.

3.2   Za večnamenske gozdove in ekosistemske storitve je potrebno primerno plačilo

3.2.1

Poleg lesnih in drugih proizvodov (na primer plute, gob, jagod) gozdovi zagotavljajo različne ekosistemske storitve, od katerih so odvisne podeželske, primestne in mestne skupnosti (na primer vodo, zrak, prostor za rekreacijo in zdravstvene storitve). Spremenjene razmere zaradi podnebnih sprememb povečujejo pritisk na gozdove in tveganje naravnih nesreč. Zato morajo ustrezni ukrepi za varstvo podnebja ter prizadevanja za blažitev in prilagajanje okrepiti odpornost in večnamensko vlogo gozdov.

3.2.2

Kljub težavnemu položaju na trgu zaradi katastrof, ki so zaradi podnebnih sprememb še hujše (kot so na primer podlubniki, vetrolom, gozdni požari, poplave in suša), je izjemno pomembno zagotoviti neprekinjenost ekosistemskih storitev, da bi ohranili večnamensko vlogo gozdov. Zato je ključno, da se z ustrezno tržno ureditvijo podpre oskrba gozdarskih panog z lesom in lesno biomaso.

3.2.3

Koristno bi bilo preučiti tudi trženje ogljičnih izravnav na prostovoljnih trgih ogljika (6). Na primer, pilotni projekt CARBOMARK (7) v okviru programa Life obravnava razvoj prostovoljnih lokalnih trgov ogljika za blažitev podnebnih sprememb. Cilj projekta je spodbujati prostovoljno trgovanje z dobropisi za ogljik na lokalnem trgu, s čimer se krepijo politike EU za boj proti podnebnim spremembam, namenjene: — blaženju učinkov toplogrednih plinov s spodbujanjem zajema ogljika, — ustvarjanju dohodka za prikrajšana območja z ocenjevanjem vrednosti storitev zajema ogljika, ki jih zagotavlja gozdni ekosistem, — spodbujanju sprejemanja strategij izravnave v lokalnih upravah, — povečanju odgovornosti malih in srednjih podjetij, s čimer se jih spodbuja k blaženju lastnega okoljskega učinka. Vendar pa je pomembno zagotoviti, da mehanizem nadomestil ni v nobenem primeru nesorazmeren ter ne ovira trajnostne mobilizacije lesa in trajnostnega gospodarjenja s tem virom.

3.3   Trajnostno in krožno biogospodarstvo zagotavlja gospodarske priložnosti za gozdarski sektor z velikim potencialom za blažitev podnebnih sprememb (kot je navedeno že v prejšnjem mnenju (8) )

3.3.1

Trajnostno biogospodarstvo prispeva k blažitvi podnebnih sprememb na različne načine, tj. s sekvestracijo CO2 iz ozračja v biomasi s fotosintezo, shranjevanjem ogljika v bioproizvodih ter nadomestitvijo surovin, materialov, proizvodov in goriv fosilnega izvora s tistimi, ki so biološkega izvora.

3.3.2

V lesnih proizvodih je lahko ogljik dolgo shranjen in tako ne vstopi v ozračje. Trajni lesni proizvodi, kot so gradbeni les in visokokakovostno pohištvo, so najučinkovitejši način za shranjevanje ogljika. Tudi ponovna uporaba in recikliranje bioproizvodov s krajšo življenjsko dobo bosta zagotovila nadaljnje shranjevanje ogljika. Vsi ti proizvodi, vključno z naprednimi biogorivi, tekstilom in zelenimi kemikalijami, imajo velik potencial za nadomestitev surovin in proizvodov fosilnega izvora, ki so glavni vzroki podnebnih sprememb. Poleg tega je mogoče bioproizvode po izteku življenjske dobe uporabiti za nove bioproizvode ali kot bioenergijo in tako nadomestiti fosilne vire energije. Seveda so koristni tudi tokovi stranskih proizvodov vzdolž vrednostne verige.

3.3.3

Spodbujanje vzpostavitve dobro delujočih vrednostnih verig, ki temeljijo na biomasi in na lesu, z medsektorskim sodelovanjem je lahko ključnega pomena pri razvoju novih poslovnih ekosistemov in priložnosti za sektor. Pri tem je treba dati prednost raziskavam, inovacijam in širjenju inovacij, pa tudi izobraževanju, usposabljanju ter razvoju spretnosti, da bi podprli vrednostne verige, ki temeljijo na lesu, in krožno biogospodarstvo na splošno.

3.4   Krepitev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in zaustavitev svetovnega krčenja gozdov morata ostati jasna cilja strategije EU za gozdove

3.4.1

Za trajnostno gospodarjenje z gozdovi so pristojne države članice EU, skupno sprejeta opredelitev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi pa je vključena v nacionalne in podnacionalne zakone, ki se izvajajo v celotni EU. Trajnostne gozdarske prakse temeljijo na sistemih gospodarjenja z gozdovi na nacionalni ravni. Eden od načinov za zagotavljanje trajnosti so lahko prostovoljna tržna orodja, kot je certificiranje.

3.4.2

Za doseganje ciljev trajnostnega razvoja so ključnega pomena zmanjšanje obsega svetovnega krčenja in degradacije gozdov s krepitvijo aktivnega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na podlagi vseevropskega sporazuma, dovolj trdna poglavja o trajnosti v trgovinskih sporazumih, mobilizacija lokalno proizvedene biomase v Evropi in podpiranje prehoda k bolj trajnostnim potrošniškim vzorcem. Poleg tega so potrebna skupna prizadevanja pri podpiranju dejavnosti pogozdovanja na svetovni ravni.

3.4.3

V zvezi s tem EESO pozdravlja sporočilo Komisije Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov (9).

4.   Ozadje mnenja

4.1

Evropska komisija je 7. decembra 2018 objavila poročilo o vmesnem pregledu (10) napredka pri izvajanju strategije EU za gozdove (v nadaljnjem besedilu: poročilo). V poročilu je predstavljen napredek pri izvajanju vsakega od osmih prednostnih področij, opredeljenih v strategiji EU za gozdove (11): (1) Podpora podeželskih in mestnih skupnosti (2) Spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti gozdarskih panog EU, energije iz biomase in širšega zelenega gospodarstva (3) Gozdovi v spreminjajočem se podnebju (4) Varstvo gozdov in izboljšanje ekosistemskih storitev (5) Kakšne gozdove imamo in kako se spreminjajo? (6) Novo in inovativno gozdarstvo ter proizvodi z dodano vrednostjo (7) Sodelovanje za skladno gospodarjenje in boljše razumevanje gozdov (8) Gozdovi z globalnega vidika

4.2

V večletnem izvedbenem načrtu za gozdove (12) so navedene prednostne naloge za Evropsko komisijo do leta 2017. Poročilo naj bi prispevalo tudi k določitvi prednostnih nalog za obdobje 2018–2020.

4.3

Zaključek poročila je, da izvajanje strategije EU za gozdove večinoma poteka v skladu z načrtom. Elementi, ki še niso izvedeni, so v postopku izvajanja ali bodo izvedeni do leta 2020. Poročilo pa ne obravnava obdobja po letu 2020.

4.4

Svet je 15. aprila 2019 sprejel sklepe (13) o napredku pri izvajanju strategije EU za gozdove in pozval Komisijo, „naj začne preučevati možnosti za oblikovanje nove strategije EU za gozdove po letu 2020“. Smiselno bi bilo, da bi bil takšen strateški okvir namenjen gozdovom in gozdarskemu sektorju kot celoti.

4.5

Evropski odbor regij je na svojem plenarnem zasedanju aprila 2019 sprejel mnenje (14) o izvajanju strategije EU za gozdove.

---

(1)  Mnenje EESO o vplivu podnebne in energetske politike na kmetijstvo in gozdarstvo (UL C 291, 4.9.2015, str. 1).

(2)  Mnenje EESO o porazdelitvi prizadevanj do leta 2030 in rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF) (UL C 75, 10.3.2017, str. 103).

(3)  Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).

(4)  Vir: BFW-Praxisinformation št. 28 (2012, stran 4).

(5)  Resolucija H1 – Splošne smernice za trajnostno upravljanje gozdov v Evropi.

(6)  Razumevanje prostovoljnega trga ogljika: Obeti za 2018 in trendi v prvem četrtletju.

(7)  CARBOMARK - Izboljšanje politike v zvezi s prostovoljnimi lokalnimi trgi ogljika za blažitev podnebnih sprememb.

(8)  Mnenje EESO o prispevku biogospodarstva k uresničevanju podnebnih in energetskih ciljev EU ter ciljev trajnostnega razvoja OZN (UL C 440, 6.12.2018, str. 45).

(9)  COM(2019) 352 final.

(10)  Strategija EU za gozdove na poti k uresničitvi ciljev do leta 2020.

(11)  COM(2013) 659 final.

(12)  SWD(2015) 164 final.

(13)  Sklepi Sveta o napredku pri izvajanju strategije EU za gozdove in o novem strateškem okviru za gozdove.

(14)  Mnenje OR: Izvajanje strategije EU za gozdove (UL C 275, 14.8.2019, str. 5).