EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 17.12.2018

COM(2018) 842 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Poročilo o delovanju evropskega trga ogljika

Kazalo

Seznam kratic in okrajšav    

POVZETEK    

1.    UVOD    

2.    OKVIR EU ETS V ČETRTI FAZI (2021–2030)    

2.1 Okrepljen EU ETS    

2.2 Boljša ciljna usmerjenost pravil o selitvi virov CO2    

2.3 Financiranje nizkoogljičnih inovacij in modernizacije energetskega sektorja    

3.1 Obseg vključenih dejavnosti, naprav in operaterjev zrakoplovov    

3.2 Register Unije in evidenca transakcij Evropske unije (EUTL)    

4. DELOVANJE TRGA OGLJIKA V LETU 2017    

4.1 Ponudba: pravice, ki so dane v obtok    

4.1.1 Zgornja meja    

4.1.2 Izdane pravice    

4.1.3 Mednarodni dobropisi    

4.2 Povpraševanje: pravice, vzete iz obtoka    

4.3 Uravnoteženje ponudbe in povpraševanja    

5. LETALSTVO    

6. NADZOR TRGA    

6.1 Pravna narava pravic do emisij in njihova fiskalna obravnava    

7. SPREMLJANJE IN PREVERJANJE EMISIJ TER POROČANJE O NJIH    

8. PREGLED UPRAVNIH UREDITEV    

9. SKLADNOST IN IZVRŠEVANJE    

10. ZAKLJUČKI IN OBETI    

PRILOGA    

Seznam kratic in okrajšav

AVR        Uredba o preverjanju in akreditaciji

PO        Pristojni organ

CCS        Zajemanje in shranjevanje CO2

CCU        Zajemanje in uporaba CO2

CDM        Mehanizem čistega razvoja

CER        Potrjena zmanjšanja emisij

CSCF        Medsektorski korekcijski faktor

EA        Evropsko združenje za akreditacijo

EGP        Evropski gospodarski prostor

EEX        European Energy Exchange

EIB        Evropska investicijska banka

ERU        Enote zmanjšanja emisij

EU ETS    Sistem EU za trgovanje z emisijami

EUTL        Evidenca transakcij Evropske unije

TGP        Toplogredni plin

ICAO        Mednarodna organizacija civilnega letalstva

ICE        ICE Future Europe

JI        Skupno izvajanje

MAR        Uredba o zlorabi trga

MiFID2    Direktiva o trgih finančnih instrumentov

MRR        Uredba o spremljanju in poročanju

MRVA    Spremljanje, poročanje, preverjanje in akreditacija

MSR        Rezerva za stabilnost trga

NAB        Nacionalni akreditacijski organ

NER        Rezerva za nove udeležence

PFC        Perfluorirani ogljikovodiki

OVE        Obnovljivi viri energije

TNAC        Skupno število pravic v obtoku

POVZETEK

1.UVOD

Sistem EU za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: EU ETS) je od leta 2005 temelj strategije EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (v nadaljnjem besedilu: TGP) iz industrije in elektroenergetskega sektorja. Znatno prispeva k doseganju cilja EU, da se emisije TGP do leta 2020 zmanjšajo za 20 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. EU je na dobri poti, da bo presegla ta cilj 1 , vendar je za zmanjšanje emisij TGP za najmanj 40 % do leta 2030 – v skladu z okvirom podnebne in energetske politike EU za leto 2030 – potreben nadaljnji napredek 2 . Dobro delujoč EU ETS je glavni mehanizem za dosego cilja EU za leto 2030 s spodbujanjem 43-odstotnega zmanjšanja emisij TGP v sektorjih, ki so vključeni v sistem, v primerjavi z letom 2005.

Da bi EU ETS lahko izpolnil ta cilj, je Komisija leta 2015 sprejela predlog 3 za revizijo EU ETS za njegovo četrto obdobje trgovanja (2021–2030). Po obsežnih pogajanjih sta Evropski parlament in Svet revizijo uradno podprla februarja 2018, revidirana direktiva o EU ETS 4 pa je začela veljati 8. aprila 2018.

Leta 2017 je bila direktiva o EU ETS dodatno revidirana 5 , da bi se upošteval razvoj globalnega ukrepa Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) za zmanjšanje emisij iz letalstva, pri čemer se je ohranila omejitev obsega vključenih dejavnosti sistema na lete znotraj Evropskega gospodarskega prostora (EGP). Poleg tega je bil leta 2017 podpisan sporazum 6 med EU in Švico o povezavi sistema Švice za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov z EU ETS, ki je prvi tovrstni sporazum v EU.

To poročilo o delovanju evropskega trga ogljika je predstavljeno v skladu z zahtevami iz člena 10(5) in člena 21(2) Direktive 2003/87/ES 7 (direktiva o EU ETS). Kot določa Direktiva, je cilj poročila zagotoviti redni letni pregled razvoja na evropskem trgu ogljika.

To poročilo zajema leto 2017, vendar so v njem predstavljene tudi pobude, predlagane ali dogovorjene v prvi polovici leta 2018. V primerjavi z lanskim poročilom 8 vsebuje novo poglavje o okviru EU ETS v četrti fazi in nov dodatek o napredku pri izvajanju, pa tudi informacije o kazalniku presežka v rezervi za stabilnost trga (MSR) za leto 2018 in o prispevkih držav članic za MSR v letu 2019. V skladu z zahtevami za večjo preglednost in izboljšano poročanje iz revidirane direktive o EU ETS letošnje poročilo prvič vsebuje pregled dejanskih zneskov državne pomoči, ki so jih države članice porabile za nadomestilo posrednih stroškov zmanjševanja emisij v letu 2017.

Če ni navedeno drugače, so bili za to poročilo uporabljeni javno razpoložljivi podatki, ki jih je imela Komisija na voljo do konca junija 2018 9 . Splošne in opisne informacije o EU ETS so vključene v okvirje v celotnem poročilu.

2.OKVIR EU ETS V ČETRTI FAZI (2021–2030)

Namen revidirane direktive o EU ETS za četrto fazo je olajšati uresničevanje trojnega cilja, tj. 43-odstotno zmanjšanje emisij TGP v sektorjih, vključenih v EU ETS, do leta 2030, zaščita konkurenčnosti industrije ter spodbujanje nizkoogljične modernizacije in inovacij z vrsto medsebojno povezanih ukrepov.

Slika 1: Razčlenitev zgornje meje za četrto fazo

2.1 Okrepljen EU ETS

Da bi se pospešilo zmanjševanje emisij, se bo skupno število pravic do emisij od leta 2021 vsako leto zmanjšalo za 2,2 % v primerjavi s sedanjo stopnjo zmanjševanja, ki znaša 1,74 %. To povečanje pomeni redno letno zmanjšanje števila pravic za približno 48 milijonov v primerjavi s sedanjimi 38 milijoni ter je skladno s 43-odstotnim zmanjšanjem emisij TGP v sektorjih, vključenih v ETS, do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 2005.

Poleg tega se bo znatno okrepila rezerva za stabilnost trga (MSR) kot mehanizem, vzpostavljen za zmanjšanje neravnovesja na trgu ogljika. Med letoma 2019 in 2023 se bo stopnja, po kateri se bodo pravice do emisij vključevale v MSR, podvojila na 24 %, da bi se hitreje znova vzpostavilo ravnovesje pravic do emisij na trgu ogljika.

Da bi se delovanje EU ETS od leta 2023 dodatno izboljšalo, bo število pravic do emisij, ki se hranijo v MSR, omejeno na količino pravic za prodajo na dražbi iz predhodnega leta. Imetja, ki presegajo navedeno količino, bodo postala neveljavna, če ne bo odločeno drugače pri prvem pregledu MSR leta 2021.

Države članice lahko v primeru zaprtja zmogljivosti za proizvodnjo električne energije zaradi dodatnih nacionalnih ukrepov prostovoljno ukinejo pravice iz skupne količine za prodajo na dražbi, ki jim je na voljo. Če se elektrarne zaprejo, ne da bi se zadevna država članica odločila za ukinitev pravic, se učinek zajame s pravili o MSR, pri čemer se dodajanje v rezervo poveča ali se pravice pozneje sprostijo iz rezerve.

Več informacij o izvajanju revidiranih določb o MSR je na voljo v poglavju 4.3 (Uravnoteženje ponudbe in povpraševanja).

2.2 Boljša ciljna usmerjenost pravil o selitvi virov CO2

Obstoječi okvir za brezplačno dodeljevanje se bo v četrti fazi večinoma ohranil, da se zagotovita predvidljivost in preglednost za evropsko industrijo, s čimer se bo obravnavalo vprašanje konkurenčnosti industrije v globaliziranem svetu. Brezplačno dodeljevanje bo še naprej predvidljivo in pregledno, temeljilo pa bo na referenčnih vrednostih, določenih s sklicevanjem na delovanje 10 % najučinkovitejših naprav v EU. Vendar so bile na podlagi izkušenj z izvajanjem v sedanjem obdobju trgovanja uvedene številne praktične izboljšave. 

V četrti fazi bo brezplačno dodeljevanje osredotočeno na sektorje, v katerih je tveganje za selitev proizvodnje izven EU največje. Raven izpostavljenosti selitvi virov CO2 v sektorjih bo ocenjena na podlagi kazalnika, ki izraža intenzivnost trgovanja in emisij. Sektorji z visoko ravnjo izpostavljenosti bodo uvrščeni na seznam sektorjev, izpostavljenih selitvi virov CO2, in bodo brezplačno prejeli pravice, enakovredne 100 % ustrezne referenčne vrednosti. Za sektorje z nizko ravnjo izpostavljenosti bo brezplačna dodelitev znašala največ 30 % do leta 2026, nato pa bo postopoma odpravljena do leta 2030. Komisija zdaj pripravlja seznam sektorjev, izpostavljenih selitvi virov CO2, za naslednje obdobje trgovanja (glej Dodatek 6 k Prilogi), ki bo veljal za celotno četrto fazo.

Da bi se preprečili nepričakovani dobički ter izrazil napredek tehnologije in inovacij po letu 2008, bo 54 referenčnih vrednosti za določitev stopnje brezplačne dodelitve posameznim napravam v četrti fazi dvakrat posodobljenih na podlagi dejanskih podatkov. Za vsako referenčno vrednost bo določena letna stopnja zmanjšanja. Ta se bo gibala med najnižjo letno stopnjo v višini 0,2 % za sektorje z manjšim obsegom uporabe inovacij in najvišjo letno stopnjo v višini 1,6 % za sektorje z večjim obsegom uporabe inovacij. Z najnižjo stopnjo se bo zagotovil prispevek sektorjev, v katerih je zmanjševanje emisij počasnejše, z najvišjo pa se bodo inovativni sektorji spodbudili k hitrejšemu zmanjševanju emisij. Zdaj se izvaja delo v zvezi z delegiranim aktom o reviziji pravil o brezplačni dodelitvi za obdobje 2021–2030, delo v zvezi s posodobitvijo referenčnih vrednosti za brezplačno dodelitev za obdobje 2021–2025 pa se bo predvidoma začelo proti koncu leta 2019 (glej Dodatek 6 k Prilogi).

Poleg tega je mogoče dodelitve posameznim napravam letno prilagoditi, da se upoštevajo znatna povečanja in zmanjšanja proizvodnje. Prag za prilagoditev je določen na 15 %, ocenil pa se bo na podlagi drsečega povprečja dveh let. Da bi se preprečili manipulacija in zloraba sistema za prilagoditev dodelitev, lahko Komisija sprejme izvedbene akte za opredelitev dodatnih ureditev za prilagoditve. Delo v zvezi z izvedbenim aktom se bo predvidoma začelo proti koncu leta 2018 (glej Dodatek 6 k Prilogi).

Da bi se preprečila uporaba medsektorskega korekcijskega faktorja (CSCF) v naslednjem obdobju trgovanja, je bil uveden pomemben nov zaščitni ukrep v obliki „rezerve za brezplačno dodelitev“. Če bi bilo treba uporabiti korekcijski faktor, se bo uporabila rezerva, pri čemer se bo delež pravic do emisij za prodajo na dražbi v četrti fazi zmanjšal za največ 3 % celotne količine pravic, s čimer se bo povečala količina, ki je na voljo za brezplačno dodelitev. Če se pravice, prihranjene za rezervo za brezplačno dodelitev, ne porabijo, bodo dane na voljo kot dodatek za na novo ustanovljena sklada za inovacije in modernizacijo (glej oddelek 2.3).

Države članice bodo v četrti fazi še naprej imele možnost, da zagotovijo državno pomoč sektorjem, izpostavljenim tveganju selitve virov CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov zmanjševanja emisij (tj. stroškov, nastalih zaradi višjih cen električne energije) (glej oddelek 4.1.2.1.2). Ta možnost bo dopolnjena še z določbami za večjo preglednost in izboljšano poročanje. Države članice bi si morale prizadevati, da za to ne porabijo več kot 25 % prihodkov od dražb, če pa ta znesek prekoračijo, bodo morale zaradi preglednosti to utemeljiti v poročilu. Poleg tega bodo morale redno objavljati znesek, izplačan upravičencem do nadomestila, in to po sektorjih in skupni znesek. Komisija je zaradi novih določb začela revizijo smernic za državno pomoč v okviru EU ETS 10 za naslednje obdobje trgovanja (glej Dodatek 6 k Prilogi).

2.3 Financiranje nizkoogljičnih inovacij in modernizacije energetskega sektorja

Številni mehanizmi financiranja nizkoogljičnega gospodarstva bodo industrijskim sektorjem in elektroenergetskemu sektorju pomagali pri spopadanju z inovacijskimi in naložbenimi izzivi prehoda na nizkoogljično gospodarstvo v četrti fazi. Ti vključujejo dva nova sklada:

·sklad za inovacije bo na konkurenčni podlagi podpiral predstavitev inovativnih tehnologij in prelomnih inovacij v sektorjih, vključenih v EU ETS, vključno z inovativnimi obnovljivimi viri energije, zajemanjem in uporabo CO2 (CCU) ter shranjevanjem energije. Razpoložljivi viri bodo ustrezali tržni vrednosti najmanj 450 milijonov pravic v trenutku njihove dražbe. Dopolnjeni bodo z neizplačanimi proračunskimi sredstvi iz programa NER300 in največ 50 milijoni pravic, ki se lahko dajo na voljo skladu, če niso potrebne za rezervo za brezplačno dodelitev, kot je pojasnjeno zgoraj. Do podpore iz sklada za inovacije bodo upravičeni projekti v vseh državah članicah, vključno z majhnimi projekti. Delo v zvezi z ustanovitvijo sklada za inovacije se je začelo z javnim posvetovanjem na začetku leta 2018 11 (glej Dodatek 6 k Prilogi);

·sklad za modernizacijo bo podpiral naložbe v modernizacijo elektroenergetskega sektorja in širših energijskih sistemov, povečanje energetske učinkovitosti in spodbujanje obnovljive energije ter olajševanje pravičnega prehoda v regijah, odvisnih od ogljika, v desetih državah članicah z najnižjimi prihodki 12 . Obrati za proizvodnjo električne energije, ki uporabljajo trdna fosilna goriva, ne bodo upravičeni do podpore 13 . Sredstva sklada se bodo zagotovila s pravicami, ki ustrezajo 2 % skupne količine v četrti fazi, prodanimi na dražbi v skladu s pravili in načini, določenimi za dražbe, ki se izvajajo na skupnem dražbenem sistemu. Količina pravic, ki so na voljo za sklad, se lahko poveča za največ 0,5 % skupne količine pravic, odvisno od obsega zmanjšanja deleža pravic za prodajo na dražbi zaradi rezerve za brezplačno dodelitev. Delo v zvezi z ustanovitvijo sklada za modernizacijo se je začelo s pripravljalnimi delavnicami v državah članicah upravičenkah, ki so se začele septembra 2018 (glej Dodatek 6 k Prilogi).

Poleg teh dveh novih skladov bo za modernizacijo energetskih sektorjev v navedenih državah članicah z nižjimi prihodki, ki so upravičene do sklada za modernizacijo, še naprej na voljo neobvezna prehodna brezplačna dodelitev na podlagi člena 10c direktive o EU ETS. Preglednost postopka dodeljevanja virov se je zelo okrepila. Projekti, katerih vrednost presega 12,5 milijona EUR, bodo izbrani na podlagi konkurenčnega razpisnega postopka, naložbe manjše vrednosti pa bo treba izbrati na podlagi jasnih in preglednih meril, pri čemer se v zvezi z rezultati izbire opravi javno posvetovanje (razen če se tudi taki projekti izberejo na podlagi konkurenčnega razpisnega postopka). V revidirani direktivi o EU ETS je določeno, da se lahko pravice, ki niso bile dodeljene v skladu s členom 10c v tretjem obdobju trgovanja (2013–2020), dodelijo v obdobju 2021–2030 za naložbe, izbrane s takim konkurenčnim razpisnim postopkom, razen če se zadevna država članica odloči, da ne bo dodelila dela ali vseh teh pravic, in o tem ustrezno obvesti Komisijo do 30. septembra 2019. Poleg tega lahko upravičene države članice v skladu z novimi določbami uporabijo celotno dodelitev na podlagi člena 10c ali njen del za podporo naložbam v okviru sklada za modernizacijo, če Komisiji do 30. septembra 2019 sporočijo zadevne količine pravic.

3. INFRASTRUKTURA EU ETS

3.1 Obseg vključenih dejavnosti, naprav in operaterjev zrakoplovov    

Glede na poročila iz člena 21, ki so jih sodelujoče države 14 predložile leta 2018, je bilo leta 2017 skupaj 10 688 dovoljenih naprav, leta 2016 10 790, leta 2015 pa približno 10 950.

Tako kot v prejšnjih letih so bila goriva, ki so izgorevala v okviru EU ETS, leta 2017 še vedno predvsem fosilna. Vendar je 28 držav poročalo tudi o uporabi biomase (v primerjavi z 29 v predhodnem letu) v povezavi z 2 181 napravami (20,4 % vseh naprav). Lani je to število znašalo 2 079 naprav oziroma 19 % vseh naprav. Tri države (Lihtenštajn, Latvija in Malta) o uporabi biomase sploh niso poročale 15 . Emisije iz biomase so leta 2017 znašale približno 145 milijonov ton CO2 (8 % sporočenih emisij v okviru ETS), kar je le malo več kot približno 141 milijonov ton CO2 leta 2016 (tudi takrat približno 8 % sporočenih emisij v okviru ETS). Za leto 2017 je samo Švedska poročala o uporabi biogoriva pri dveh operaterjih zrakoplovov (za leti 2016 in 2015 sta Nemčija in Švedska poročali o uporabi biogoriva pri treh oziroma štirih operaterjih zrakoplovov).

V okviru kategorij naprav na podlagi letnih emisij 16 je po podatkih za leto 2017 tako kot v prejšnjih letih približno 72 % naprav pripadalo kategoriji A, skoraj 21 % kategoriji B in malo več kot 7 % kategoriji C. Za 6 110 naprav je bilo sporočeno, da so „naprave z nizkimi emisijami“ (57 % vseh).

Naprave EU ETS, ki vključujejo dejavnosti izgorevanja, je mogoče najti v vseh sodelujočih državah, v večini držav pa je mogoče najti dejavnosti rafiniranja nafte in proizvodnje jekla, cementa, apna, stekla, keramike ter papirne kaše in papirja. Kar zadeva dejavnosti EU ETS, ki so dodatno navedene v zvezi z emisijami toplogrednih plinov razen CO2, je bilo sporočeno, da so dovoljenja za proizvodnjo primarnega aluminija in perfluoriranih ogljikovodikov izdana v 12 državah (v Nemčiji, Franciji, Grčiji, na Islandiji, v Italiji, na Nizozemskem, Norveškem, v Romuniji, na Švedskem, v Sloveniji, na Slovaškem in v Združenem kraljestvu), za proizvodnjo dušikove kisline in N2O pa v 20 državah (v vseh razen na Cipru, Danskem, v Estoniji, v Španiji, na Irskem, Islandiji, v Lihtenštajnu, Luksemburgu, Latviji, na Malti in v Sloveniji). O drugih sektorjih N2O, tj. proizvodnji adipinske kisline ter proizvodnji glioksala in glioksilne kisline, so poročale tri države (Nemčija, Francija, Italija) oziroma dve državi (Nemčija, Francija). O dejavnostih zajemanja in shranjevanja CO2 je poročala samo Norveška.

Sedem držav (Španija, Francija, Hrvaška, Islandija, Italija, Slovenija in Združeno kraljestvo) je uporabilo možnost izključitve malih onesnaževalcev iz EU ETS v skladu s členom 27 direktive o EU ETS. Količina izključenih emisij za leto 2017 je znašala 2,85 milijona ton CO2 (približno 0,16 % vseh preverjenih emisij).

Glede na informacije, ki so bile leta 2018 predložene v skladu s členom 21, je doslej osem držav (Belgija, Danska, Francija, Hrvaška, Madžarska, Lihtenštajn, Litva in Nizozemska) izkoristilo možnost iz določbe člena 13 uredbe o spremljanju in poročanju (MRR) 17 , da se za nepremične naprave v primerih z majhnim tveganjem dovoli uporaba poenostavljenih načrtov za spremljanje. Od leta 2016 se je pridružila le Nizozemska. V primeru operaterjev zrakoplovov z nizkimi emisijami so o uporabi te določbe za leto 2017 poročale tri države (Belgija, Islandija in Poljska).

Leta 2017 je bilo za 541 operaterjev zrakoplovov sporočeno, da imajo načrt za spremljanje (v primerjavi s 503 leta 2016 in 524 leta 2015). 58 % (316) operaterjev, o katerih se je poročalo, je bilo komercialnih, preostalih 42 % (225) pa je bilo nekomercialnih 18 . Skupno je 280 operaterjev zrakoplovov (skoraj 52 %) spadalo med male onesnaževalce (v primerjavi z 249 (50 %) leta 2016 in 274 (52 %) leta 2015).

3.2 Register Unije in evidenca transakcij Evropske unije (EUTL)

V letu 2017 sta register Unije in EUTL v celoti delovala 24 ur na dan 365 dni, pri čemer so le kratke prekinitve zaradi tehničnih nadgradenj skupaj obsegale približno 17 ur.

Komisija je leta 2017 začela prehod na sodobnejšo in varnejšo platformo za gostovanje registra Unije in EUTL. Prehod je dokončala junija 2018. Poleg tega je Komisija na podlagi dogovora z državami članicami začela izvajati številne spremembe, namenjene izboljšanju učinkovitosti dela z registrom Unije.

Februarja 2018 je bila uredba o registru Unije spremenjena 19 , da bi se izvedli ukrepi za zaščito okoljske celovitosti EU ETS v primerih, ko se pravo EU preneha uporabljati za državo članico, ki izstopi iz EU.

4. DELOVANJE TRGA OGLJIKA V LETU 2017

V tem poglavju so navedene informacije o vidikih, povezanih s ponudbo pravic in povpraševanjem po njih, v okviru EU ETS. Oddelek o ponudbi vključuje informacije o zgornji meji, brezplačni dodelitvi, programu NER300, prodaji na dražbi, odstopanju od prodaje vseh pravic na dražbi za elektroenergetski sektor (člen 10c), uporabi mednarodnih dobropisov ter poglavje o ureditvah nadomestil za posredne stroške zmanjševanja emisij.

V zvezi s povpraševanjem so zagotovljene informacije o številu preverjenih emisij ter metodah za uravnoteženje ponudbe in povpraševanja po pravicah, kot je rezerva za stabilnost trga (MSR).

4.1 Ponudba: pravice, ki so dane v obtok

4.1.1 Zgornja meja

V preglednici 1 so prikazani podatki o zgornji meji za nepremične naprave in število pravic za letalstvo, ki so letno dane v obtok 20 , za vsako leto tretje faze EU ETS.

Preglednica 1: Zgornja meja EU ETS v obdobju 2013–2020

4.1.2 Izdane pravice

4.1.2.1 Brezplačna dodelitev

V tretji fazi bo približno 43 % skupne količine razpoložljivih pravic brezplačno dodeljenih industrijskim napravam in obratom za proizvodnjo električne energije, delež pravic, ki jih bodo države članice prodale na dražbi, pa znaša 57 %.

Začetna rezerva za nove udeležence, zmanjšana za 300 milijonov pravic za program NER300, je zajemala 480,2 milijona pravic. Do junija 2018 je bilo za celo tretjo fazo rezerviranega 153,1 milijona pravic za 780 naprav. Ostanek rezerve za nove udeležence, ki znaša 327,1 milijona pravic, se lahko razdeli v prihodnje. Vendar se pričakuje, da bo precej teh pravic ostalo nedodeljenih.

Do junija 2018 se je zaradi zaprtja naprav ali zmanjšanja njihove proizvodnje ali proizvodne zmogljivosti število brezplačno dodeljenih pravic zmanjšalo za približno 376 milijonov v primerjavi s številom, ki se je na začetku uporabilo za izračun dodelitve v tretji fazi.

Preglednica 2: Število brezplačnih pravic, dodeljenih industriji med letoma 2013 in 2018 (v milijonih) 23

Ker je povpraševanje po brezplačni dodelitvi preseglo razpoložljivo količino, so se dodelitve za vse naprave, vključene v EU ETS, zmanjšale za enak delež z uporabo „medsektorskega korekcijskega faktorja“ (v nadaljnjem besedilu: CSCF) 25 . Komisija je januarja 2017 revidirala 26 prvotne vrednosti CSCF po sodbi 27 Sodišča.

4.1.2.1.1 Program NER300

Na podlagi razpisov so bila v 20 državah članicah EU dodeljena sredstva v vrednosti 2,1 milijarde EUR, ki jih je prejelo 38 projektov OVE in en projekt CCS. Od tega se jih izvaja šest: bioenergijska projekta BEST v Italiji in Verbiostraw v Nemčiji, projekta s poljem vetrnic na kopnem Windpark Blaiken na Švedskem in Windpark Handalm v Avstriji ter projekta s poljem vetrnic na morju Veja Mate in Nordsee One v Nemčiji.

Doslej je bila pri dodatnih 13 projektih sprejeta končna odločitev o naložbah, 14 projektov pa je bilo preklicanih. Enajst projektov je v različnih fazah priprave. Sklep o NER300 je bil spremenjen 20. novembra 2017 28 , da bi se lahko sproščena sredstva iz preklicanih projektov iz prvega razpisa za zbiranje predlogov (doslej 487 milijonov EUR) ponovno vložila v obstoječe finančne instrumente, tj. v predstavitvene projekte na področju energije InnovFin in dolžniški instrument v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, ki ju upravlja Evropska investicijska banka (EIB).

Sproščena sredstva iz preklicanih projektov iz drugega razpisa za zbiranje predlogov (doslej 515 milijonov EUR) se bodo dodala razpoložljivim virom za sklad za inovacije (glej poglavje 2.3 in Dodatek 6).

Preglednica 3: Projekti programa NER300, ki so jim bila sredstva dodeljena v okviru prvega in drugega razpisa za zbiranje predlogov 29

4.1.2.1.2 Nadomestilo za posredne stroške zmanjševanja emisij

Doslej je Komisija odobrila 12 30 ureditev nadomestil za posredne stroške zmanjševanja emisij v enajstih državah članicah. Nazadnje sta bili dodani ureditev Valonije, ki je začela veljati 16. marca 2018, in ureditev Luksemburga, v zvezi s katero je bila državna pomoč odobrena 6. julija 2018.

Kot je predstavljeno v oddelku 2.2, so nove zahteve za preglednost in poročanje začele veljati leta 2018 kot del revidirane direktive o EU ETS. Zato bi morale države članice, ki so sprejele takšne finančne ukrepe, v treh mesecih po koncu vsakega leta v preprosto dostopni obliki javno objaviti skupni znesek zagotovljenih nadomestil ter razčlenitev po upravičenih sektorjih in podsektorjih.

Preglednica 4 vsebuje povzetek podatkov, ki so jih države članice objavile za nadomestila, izplačana v letu 2017.

Preglednica 4: Nadomestila za posredne stroške zmanjševanja emisij, ki so jih države članice izplačale v letu 2017

Nadomestila za posredne stroške zmanjševanja emisij, ki jih je navedenih deset držav članic izplačalo v letu 2017, so skupaj znašala približno 694 milijonov EUR. Države članice z vzpostavljenimi ureditvami nadomestil obsegajo približno 70 % BDP EU. Največji prejemniki nadomestila so bili sektor kemičnih proizvodov, sektor neželeznih kovin ter sektor železa in jekla.

V skladu z eno od odločb o preglednosti iz revidirane direktive o EU ETS morajo države članice, ki so v posameznem letu porabile več kot 25 % svojih prihodkov od dražb za nadomestilo za posredne stroške, objaviti poročilo in v njem navesti razloge za prekoračitev zneska. Zato so zadevne države članice primerjale svoja izplačila za posredne stroške v letu 2017 s prihodki od dražb v koledarskem letu 2016 42 . Leta 2017 so 25-odstotni prag presegle Belgija (Flandrija), Finska, Francija, Nemčija in Nizozemska, ki so pripravile ustrezna poročila.

4.1.2.2 Prodaja pravic na dražbi

Leta 2017 je bila uredba o prodaji na dražbi spremenjena, pri čemer je bila ICE Future Europe (v nadaljnjem besedilu: sistem ICE) ponovno imenovana za dražbeni sistem Združenega kraljestva od 10. novembra 2017. Sprememba je vključevala tudi določbe, potrebne zaradi prihodnjega izvajanja rezerve za stabilnost trga (MSR). Uredba o prodaji na dražbi se zdaj dodatno spreminja, da bi se sistem EEX znova uvrstil na seznam kot dražbeni sistem Nemčije in da bi se lahko leta 2020 izvedla dražba prvih 50 milijonov pravic, pridobljenih iz rezerve za stabilnost trga, za sklad za inovacije.

V obdobju poročanja so se dražbe izvajale prek naslednjih dražbenih sistemov:

·European Energy Exchange AG (v nadaljnjem besedilu: sistem EEX), ki se uporablja kot skupni dražbeni sistem za 25 držav članic, ki sodelujejo v skupnem postopku oddaje javnega naročila, in za Poljsko, ki se je odločila, da ne bo sodelovala v skupnem postopku oddaje javnega naročila, vendar še ni imenovala ločenega dražbenega sistema. Sistem EEX od 5. septembra 2016 izvaja dražbe kot drugi skupni dražbeni sistem, imenovan 13. julija 2016;

·sistem EEX, ki izvaja dražbe za Nemčijo kot samostojni dražbeni sistem;

·sistem ICE, ki izvaja dražbe za Združeno kraljestvo kot samostojni dražbeni sistem.

Islandija, Lihtenštajn in Norveška še niso začeli prodajati pravic na dražbi. Zdaj se izvaja delo, da bi se lahko izvajala dražba teh pravic na skupnem dražbenem sistemu.

Leta 2017 je bilo v okviru dražbenega sistema EEX, ki prodaja pravice v imenu 27 držav članic, prodanih 89 % vseh pravic, prodanih na dražbi, v okviru dražbenega sistema ICE pa je bilo v imenu Združenega kraljestva prodanih 11 % vseh pravic, prodanih na dražbi. Do 30. junija 2018 je bilo opravljenih več kot 1 270 dražb.

V preglednici 5 je prikazan pregled količin pravic 43 , prodanih v okviru dražbenih sistemov EEX in ICE do 30. junija 2018, vključno z zgodnjimi dražbami 44 splošnih pravic.

Preglednica 5: Skupna količina pravic iz tretje faze, prodanih na dražbi v obdobju 2012–2018

Dražbe so praviloma potekale nemoteno, končne cene na dražbi pa so bile na splošno tesno usklajene s cenami na sekundarnem trgu.

Med januarjem 2017 in junijem 2018 so bile štiri dražbe preklicane bodisi zaradi neizpolnjevanja pridržane cene bodisi zato, ker skupna količina ponudb ni dosegla količine pravic za prodajo na dražbi. Skupaj s temi štirimi dražbami je bilo skupno preklicanih devet od več kot 1 270 dražb, opravljenih od konca leta 2012. V Dodatku 2 je prikazan pregled končnih cen na dražbi, števila udeležencev in deleža pokritosti za dražbe splošnih pravic od leta 2013 do 30. junija 2018. Dražbeni sistemi podrobne izide posameznih dražb pravočasno objavijo na posebnih spletnih mestih. Dodatne informacije o uspešnosti dražb, vključno z informacijami o udeležbi, deležih pokritosti in cenah, so navedene v poročilih držav članic, objavljenih na spletišču Komisije 45 .

Skupni prihodki, ki so jih države članice ustvarile na dražbah med letom 2012 in 30. junijem 2018, so presegli 26 milijard EUR (samo v letu 2017 so skupni ustvarjeni prihodki znašali 5,6 milijarde EUR). V skladu z direktivo o EU ETS bi morale države članice najmanj 50 % prihodkov od dražb, vključno z vsemi prihodki, ustvarjenimi s pravicami, razdeljenimi zaradi solidarnosti in rasti, nameniti podnebnim in energetskim ukrepom. Po informacijah, predloženih Komisiji, so države članice leta 2017 približno 80 % teh prihodkov porabile ali nameravale porabiti za posebne podnebne in energetske ukrepe 46 .

4.1.2.3 Odstopanje od prodaje vseh pravic na dražbi za elektroenergetski sektor

Število brezplačnih pravic, ki so bile proizvajalcem električne energije dodeljene leta 2017, je navedeno v preglednici 1 v Dodatku 1 k Prilogi, največje število pravic na leto pa je navedeno v preglednici 2 v Dodatku 1.

Skupna vrednost podpore za naložbe iz poročil za obdobje 2009–2017 znaša približno 11,3 milijarde EUR. Približno 80 % tega zneska je bilo namenjenih nadgradnji in dodatnemu opremljanju infrastrukture, ostalo pa naložbam v čiste tehnologije ali diverzifikacijo oskrbe.

Nedodeljene pravice se lahko prodajo na dražbi ali dodelijo v obdobju 2021–2030 za naložbe iz člena 10c, izbrane na podlagi konkurenčnega razpisnega postopka (glej oddelek 2.3), v skladu z določbami revidirane direktive o EU ETS. Na sliki 2 je prikazano število pravic, dodeljenih v obdobju 2013–2017.

Slika 2: Brezplačne pravice, ki so bile dodeljene v skladu s členom 10c

Na sliki 3 je v zvezi s pravicami iz člena 10c prikazan obseg, v katerem so bile dodeljene, dodane dražbam ali ostale neuporabljene (niti dodeljene niti dodane dražbam). Na primer od pravic, odštetih od deleža pravic Poljske za prodajo na dražbah med letoma 2013 in 2017 za potrebe člena 10c, jih 113 milijonov še ni bilo dodeljenih ali dodanih dražbam.

Slika 3: Porazdelitev pravic (dodeljene, prodane na dražbi, preostale neuporabljene)

V preglednici 6 je prikazano število pravic iz člena 10c za leta do leta 2017, ki so bile prodane na dražbi v obdobju 2013–2017, in število preostalih neuporabljenih pravic. V zadnjem stolpcu preglednice je navedeno, koliko pravic je doslej mogoče prenesti in dodeliti v obdobju 2021–2030 za naložbe, izbrane na podlagi konkurenčnega razpisnega postopka.

Preglednica 6: Ravnanje z neuporabljenimi pravicami iz člena 10c v obdobju 2013–2017

4.1.3 Mednarodni dobropisi

Čeprav bo natančna količina upravičenosti do mednarodnih dobropisov v drugi in tretji fazi (2008–2020) deloma odvisna od količine prihodnjih preverjenih emisij, tržni analitiki ocenjujejo, da bo znašala približno 1,6 milijarde dobropisov. 30. junija 2018 je skupno število uporabljenih ali zamenjanih mednarodnih dobropisov znašalo 1,49 milijarde, kar je več kot 90 % ocenjene največje dovoljene vrednosti.

Za celoten pregled nad zamenjavo mednarodnih dobropisov glej Dodatek 3 k Prilogi.

4.2 Povpraševanje: pravice, vzete iz obtoka

Po podatkih iz registra Unije so se emisije iz naprav, ki sodelujejo v EU ETS, leta 2017 v primerjavi z letom 2016 po ocenah nekoliko povečale, in sicer za 0,18 %. S tem se je prekinil trend zmanjševanja emisij od začetka tretje faze leta 2013, kar je mogoče pojasniti z 2,4-odstotno realno rastjo BDP, ki je bila večja kot v katerem koli drugem letu od začetka sedanjega obdobja trgovanja.

Preglednica 7: Preverjene emisije (v milijonih ton ekvivalenta CO2 )

Podatki o BDP, kot so navedeni na spletnem naslovu http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&plugin=1&language=en&pcode=tec00115.  

(dostop julija 2018). Preverjene emisije iz letalstva so sporočene ločeno v oddelku 5.

Kot je razvidno iz preglednice, je do povečanja emisij prišlo predvsem zaradi industrije, medtem ko so se emisije iz elektroenergetskega sektorja nekoliko zmanjšale.

Leta 2017 je bilo prostovoljno ukinjenih 84 827 pravic. Skupno je bilo do konca junija 2018 evidentiranih 300 181 prostovoljnih ukinitev pravic.

4.3 Uravnoteženje ponudbe in povpraševanja

Za EU ETS je bilo na začetku tretje faze leta 2013 značilno veliko strukturno neravnotežje med ponudbo pravic in povpraševanjem po njih, enakovredno 2,1 milijarde pravic. V sedanjem obdobju trgovanja se je presežek nenehno zmanjševal, pri čemer je leta 2014 ostal nespremenjen ter se leta 2015 znatno zmanjšal na 1,78 milijarde pravic, leta 2016 na 1,69 milijarde pravic, leta 2017 pa na 1,65 milijarde pravic. Skupno se je zmanjšal za skoraj polovico milijarde v treh letih. Zmanjšanje izraža vpliv ukrepa odložitve 49 , izvedenega v obdobju 2014–2016, ki ga je deloma uravnotežilo zmanjšanje emisij v obdobju 2013–2016.

Slika 4 prikazuje razvoj presežka na evropskem trgu ogljika do konca leta 2017.

Slika 4: Razvoj presežka na evropskem trgu ogljika v obdobju 2013–2017

Za odpravo strukturnega neravnotežja med ponudbo pravic in povpraševanjem po njih je bila leta 2015 vzpostavljena rezerva za stabilnost trga (MSR) 50 , da bi bila ponudba pravic do emisij za prodajo na dražbi bolj prilagodljiva. Rezerva za stabilnost trga se bo začela izvajati leta 2019.

Poročilo o trgu ogljika dopušča konsolidacijo številčnih podatkov za ponudbo in povpraševanje, ki so objavljeni v skladu s časovnim razporedom obveznosti poročanja iz direktive o EU ETS in njenih izvedbenih določb. Ta časovni razpored, ustrezni podatki in obseg so navedeni v preglednici 2 v Dodatku 4 k Prilogi. Na sliki 5 je prikazana sestava ponudbe in povpraševanja v letu 2017. Ustrezni podatki so bili objavljeni tudi v sporočilu o skupnem številu pravic v obtoku za namene rezerve za stabilnost trga 51 .

Slika 5: Sestava kumulativne ponudbe in povpraševanja do konca leta 2017

Ponudba (kumulativno, v milijonih)     Povpraševanje (kumulativno, v milijonih)

Komisija je med pripravami na začetek izvajanja rezerve za stabilnost trga leta 2019 od sredine maja 2017 52 redno objavljala skupno število pravic v obtoku za predhodno leto. Maja 2018 je to storila drugič, skupno število pravic v obtoku pa je znašalo 1 654 574 598 pravic 53 . Dokument, objavljen leta 2018, bo sploh prvič povzročil vključitev pravic v rezervo za stabilnost trga, s čimer se bo zmanjšala količina za prodajo na dražbi v prvih osmih mesecih leta 2019.

Z revidirano direktivo o EU ETS sta bili uvedeni dve pomembni spremembi delovanja rezerve za stabilnost trga (glej tudi oddelek 2.1). Prvič, delež skupnega števila pravic v obtoku, ki bodo vključene v rezervo med letoma 2019 in 2023, se podvoji z 12 % na 24 %. S tem se precej poveča hitrost zmanjševanja presežka. Drugič, od leta 2023 pravice, ki se hranijo v rezervi za stabilnost trga in presegajo količino pravic, ki se prodajo na dražbi v predhodnem letu, ne bodo več veljavne.

Zato se bodo količine pravic za prodajo na dražbi za leto 2019 na podlagi skupnega števila pravic v obtoku leta 2018 in revidirane zakonodaje zmanjšale za skoraj 265 milijonov pravic v prvih osmih mesecih leta 2019, kar bo ustrezalo 16 % presežka. Tako bo v prvih osmih mesecih leta 2019 na dražbi prodanih približno 40 % manj pravic kot v ustreznem obdobju leta 2018. Dodatek 7 vsebuje informacije o prispevkih držav članic v rezervo za stabilnost trga v obdobju od januarja do avgusta 2019, ki temeljijo na količini pravic za prodajo na dražbi za leto 2019.

5. LETALSTVO

V pričakovanju sprejetja ustreznih instrumentov CORSIA s strani ICAO in naknadnih sklepov o morebitnem izvajanju CORSIA v EU s strani EU ter da bi se zagotovilo nenehno spodbujanje mednarodnega procesa, je EU leta 2017 sklenila podaljšati sedanje odstopanje od obveznosti EU ETS za lete v tretje države in iz njih do 31. decembra 2023, s pridržkom nadaljnjega pregleda 54 . Zato bo sedanja omejitev področja uporabe na lete znotraj EGP veljala do leta 2023. Zatem naj bi znova začelo veljati prvotno „celotno področje uporabe“, če se pregled ne bi opravil.

Poleg tega je v revidirani direktivi o EU ETS določeno, da bi morala Evropska komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o načinih izvajanja CORSIA v pravu EU na podlagi revizije direktive. Določeno je tudi, da se za pravice za letalstvo od leta 2021 uporablja 2,2-odstotni linearni faktor zmanjšanja.

Leta 2017 so bile pravice izdane skladno s področjem uporabe, ki je EGP. Brezplačna dodelitev je znašala malo več kot 33,1 milijona pravic. Ta podatek zajema brezplačno dodelitev (malo več kot 32,0 milijona pravic) in skoraj 1,1 milijona brezplačnih pravic, dodeljenega iz posebne rezerve za nove udeležence in hitro rastoče operaterje. Dodelitve iz te rezerve se v obdobju 2017–2020 podvojijo, saj se nanašajo na celotno obdobje 2013–2020.

Kar zadeva razvoj emisij iz letalstva, so se preverjene emisije še naprej povečevale in so leta 2017 znašale 64,2 milijona ton CO2, kar je 4,5-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2016.

Na dražbi je bilo med januarjem in decembrom 2017 prodanih približno 4,7 milijona pravic.

V preglednici 8 je prikazan pregled preverjenih emisij, brezplačne dodelitve in količin za prodajo na dražbi za letalski sektor od začetka tretje faze.

Preglednica 8: Preverjene emisije in dodelitve letalskemu sektorju

Količine pravic za letalstvo, ki so bile prodane na dražbi v obdobju 2013–2015, odražajo sklep sozakonodajalca iz leta 2013 o „ustavitvi ure“ 57 in omejitvi podnebnih obveznosti le na lete znotraj EGP. Izpolnjevanje zahtev za letalski sektor je bilo odloženo za leti 2012 in 2013. Odložene količine za leto 2012 so se zato na dražbi prodajale leta 2014, med januarjem in aprilom 2015 pa so se izpolnjevale zahteve za emisije iz letalstva iz let 2013 in 2014.

6. NADZOR TRGA

V svežnju MiFID2 in uredbi o zlorabi trga, ki sta bila sprejeta leta 2014, so predvidene nekatere prilagoditve splošne ureditve posebnostim trga ogljika (glej poročilo o trgu ogljika za leto 2015) 58 .

V obdobju 2016–2018 je bilo sprejetih več ukrepov, ki urejajo podrobne vidike določb iz svežnja MiFID2 59 in uredbe o zlorabi trga 60 .

6.1 Pravna narava pravic do emisij in njihova fiskalna obravnava

Pravna narava pravic v posameznih državah sega od finančnih instrumentov in neopredmetenih sredstev do lastninskih pravic in blaga. Glede na informacije ki so bile leta 2018 predložene v skladu s členom 21, je najmanj pet sodelujočih držav (Nemčija, Irska, Italija, Norveška in Švedska) poročalo o tem, da so izvedle ali predvidele spremembe nacionalne zakonodaje, predvsem v zvezi z izvajanjem MiFID2 61 .

Kar zadeva fiskalno obravnavo pravic, le tri države poročajo, da se ob izdaji pravic do emisij obračuna davek na dodano vrednost (DDV). Nasprotno pa obveznost za DDV v večini sodelujočih držav (razen na Cipru, v Estoniji, na Islandiji in v Lihtenštajnu) nastane pri transakciji pravic do emisij na sekundarnem trgu.

Večina držav poroča o uporabi mehanizma obrnjene davčne obveznosti za domače transakcije, ki vključujejo pravice do emisij. Pri odstopanju z obrnjeno davčno obveznostjo se odgovornost za plačilo DDV s prodajalca prenese na kupca blaga ali storitve, kar pomeni učinkovito zaščito pred goljufijami na področju DDV. Svet je novembra 2018 sprejel spremembo 62 Direktive 2006/112/ES (direktive o DDV), da bi podaljšal uporabo odstopanja na obdobje po letu 2018, tj. do 30. junija 2022. Države članice se spodbuja, naj še naprej uporabljajo mehanizem obrnjene davčne obveznosti, da bi zagotovile nenehno ustrezno zaščito za trg ogljika.

Pravice do emisij za podjetja so lahko dodatno obdavčene (npr. na podlagi davka od dohodkov pravnih oseb). Šestnajst držav je poročalo, da take obdavčitve nimajo.

7. SPREMLJANJE IN PREVERJANJE EMISIJ TER POROČANJE O NJIH

7.1 Splošni razvoj

Komisija še naprej spodbuja države k izboljšanju izvajanja uredbe o spremljanju in poročanju ter uredbe o preverjanju in akreditaciji na podlagi zagotovljenih smernic in predlog 63 .

Izkušnje z izvajanjem teh uredb kažejo, da je treba pravila o spremljanju, poročanju, preverjanju in akreditaciji dodatno izboljšati, pojasniti in poenostaviti, da bi se dodatno spodbujala uskladitev, zmanjšalo upravno breme za upravljavce in sodelujoče države ter dodatno izboljšala učinkovitost sistema.

Od februarja 2017 so bila s sodelujočimi državami opravljena posvetovanja, da bi se uredbi posodobili v okviru priprav na četrto fazo EU ETS ter izboljšal in poenostavil postopek spremljanja, poročanja, preverjanja in akreditacije.

Splošno je priznano, da je bila izboljšana tudi učinkovitost sistema za zagotavljanje skladnosti, saj uredba o spremljanju in poročanju državam omogoča uvedbo obveznega elektronskega poročanja. Leta 2018 je 16 sodelujočih držav poročalo o uporabi elektronskih predlog ali posebnih oblik datotek za načrte za spremljanje, poročila o emisijah, poročila o preverjanju in/ali poročila o izboljšavah na podlagi minimalnih zahtev, ki jih je določila Komisija. Dvanajst sodelujočih držav je poročalo, da uporabljajo neko obliko avtomatiziranega informacijskega sistema za poročanje v okviru EU ETS.

7.2 Uporabljena metodologija spremljanja

Glede na poročila iz člena 21, predložena leta 2018, večina naprav uporablja metodologijo na podlagi izračuna 64 . Le za 179 naprav (1,7 %) v 23 državah je bilo sporočeno, da uporabljajo sisteme za neprekinjeno merjenje emisij, pri čemer jih je največ v Nemčiji, Franciji in na Češkem. Medtem ko je število držav enako kot lani, se je skupno število naprav, ki uporabljajo ta pristop, povečalo za 29.

O uporabi nadomestnega pristopa je poročalo le 11 držav za 36 naprav in približno 3,4 milijona ton ekvivalenta CO2 (leto prej pa 5,1 milijona ton ekvivalenta CO2). Ena naprava na Nizozemskem obsega 35 % skupnih emisij, sporočenih v zvezi z metodologijo nadomestnega pristopa.

Privzete minimalne stopnje 65 iz uredbe o spremljanju in poročanju upošteva velika večina naprav. V skladu s poročili je le 106 naprav kategorije C (ena več kot leto pred tem), tj. 13,7 % vseh naprav (v primerjavi s 13 % lani), pri najmanj enem parametru odstopalo od zahteve po uporabi najvišjih stopenj za glavne tokove vira. Ta odstopanja so dovoljena le, če upravljavec dokaže, da najvišja stopnja tehnično ni izvedljiva ali če mu povzroči nerazumno visoke stroške. Ko ti pogoji ne veljajo več, mora upravljavec ustrezno izboljšati sistem za spremljanje. Po poročilih iz obdobja poročanja 2013 16 % vseh naprav kategorije C tako ali drugače ni dosegalo najvišjih stopenj. Zato je od začetka tretje faze mogoče opaziti izboljšanje skladnosti naprav kategorije C z najvišjimi stopnjami.

Podobno je v poročilih iz 23 sodelujočih držav navedeno, da je na splošno za 21 % naprav kategorije B dovoljeno kakšno odstopanje od privzetih zahtev iz uredbe o spremljanju in poročanju (v primerjavi z 22 % v predhodnem letu in 26 % v letu pred tem), kar dokazuje, da se skladnost z najvišjimi stopnjami stalno izboljšuje.

7.3 Preverjanje, ki ga izvajajo akreditirani preveritelji

V poročilih iz člena 21 skupno število preveriteljev ni navedeno, vendar je bilo po smiselni oceni, ki temelji na številu preveriteljev, akreditiranih za izgorevanje (primarni obseg akreditacije), v zvezi s preverjanji v letu 2017 skupno akreditiranih najmanj 124 različnih preveriteljev. Kar zadeva letalstvo, je bilo glede na informacije, ki so bile leta 2018 predložene v skladu s členom 21, v letu 2017 akreditiranih 46 posameznih preveriteljev. Evropsko združenje za akreditacijo (v nadaljnjem besedilu: EA) zagotavlja centralno povezavo z zadevnimi nacionalnimi akreditacijskimi organi in njihovimi seznami akreditiranih preveriteljev v okviru sistema EU ETS 66 .

Vzajemno priznavanje preveriteljev med sodelujočimi državami uspešno deluje; 26 držav je poročalo, da na njihovem ozemlju deluje vsaj en tuj preveritelj.

Ugotovljeno je bilo, da je stopnja skladnosti preveriteljev z uredbo o preverjanju in akreditaciji visoka. Poljska je poročala o začasnem odvzemu akreditacije enega preveritelja, dve državi (Poljska in Češka) pa sta za leto 2017 poročali o preklicu akreditacije enega oziroma dveh preveriteljev. Leta 2016 sta bila sporočena en začasni odvzem in en preklic, leta 2015 pa o začasnih odvzemih ali preklicih akreditacije ni poročala nobena država. Leta 2017 je le Poljska poročala o zmanjšanju obsega akreditacije dveh preveriteljev, medtem ko je bil leta 2016 sporočen en primer zmanjšanja obsega v zvezi z enim preveriteljem, leta 2015 pa so o takem zmanjšanju poročale štiri države v zvezi s petimi preveritelji.

To leto je o prejetih pritožbah v zvezi s preveritelji poročalo devet držav (ena več kot lani). Vendar je skupno število pritožb manjše za 12 %. Sporočeno je bilo, da je bilo 95 % prejetih pritožb rešenih (podobno kot lani, ko je bil ta delež 96-odstoten). O ugotovljenih neskladnostih preveriteljev je v okviru izmenjave informacij med nacionalnimi akreditacijskimi organi in pristojnimi organi poročalo 12 držav (v primerjavi z devetimi lani).

8. PREGLED UPRAVNIH UREDITEV

Od zadnjega obdobja poročanja niso bile opažene pomembnejše spremembe upravnih ureditev sodelujočih držav. Glede na informacije, ki so bile leta 2018 predložene v skladu s členom 21, je pri izvajanju EU ETS v posamezni državi v povprečju sodelovalo pet pristojnih organov 67 . V zvezi z usklajevanjem med organi so države poročale o različnih orodjih in metodah, med drugim o zakonodajnih instrumentih za centralno upravljanje načrtov za spremljanje ali poročil o emisijah (13 držav), zavezujočih navodilih in smernicah, ki jih osrednji pristojni organ zagotavlja lokalnim organom (9 držav), rednih delovnih skupinah ali srečanjih organov (15 držav) ter uporabi skupnega informacijskega sistema (11 držav). Osem držav (Ciper, Estonija, Irska, Islandija, Italija, Lihtenštajn, Luksemburg in Malta) ni poročalo o izvajanju nobenega od navedenih orodij ali metod.

Kar zadeva upravne pristojbine, zaračunane v zvezi z izdajo dovoljenj in odobritvijo načrtov za spremljanje, je leta 2018 14 držav (enako kot lani) poročalo, da jih upravljavcem naprav ne zaračunavajo (Ciper, Nemčija, Estonija, Francija, Grčija, Irska, Lihtenštajn, Litva, Luksemburg, Latvija, Malta, Nizozemska, Švedska in Slovaška). Tako kot lani operaterji zrakoplovov ne plačujejo pristojbin v 15 državah (Belgija, Ciper, Češka, Nemčija, Estonija, Španija, Grčija, Lihtenštajn, Litva, Luksemburg, Latvija, Malta, Nizozemska, Švedska in Slovaška). Pristojbine se zelo razlikujejo glede na državo in zadevno storitev. Pristojbine za odobritev dovoljenja in načrta za spremljanje v zvezi z napravami na primer znašajo od 5 EUR do 7 690 EUR, v zvezi z letalstvom pa pristojbine za odobritev načrta za spremljanje znašajo od 5 EUR do 2 400 EUR.

Na splošno so sistemi v sodelujočih državah večinoma učinkoviti, saj so usklajeni z upravno organizacijo. Še naprej bi bilo treba krepiti in spodbujati komunikacijo med lokalnimi organi ter izmenjavo dobrih praks med pristojnimi organi, tudi v okviru dejavnosti foruma za skladnost EU ETS in letne konference o skladnosti EU ETS.

9. SKLADNOST IN IZVRŠEVANJE

Stopnja skladnosti z EU ETS je zelo visoka: vsako leto je približno 99 % emisij pravočasno pokritih s potrebnim številom pravic. Leta 2017 približno 1 % naprav, ki so poročale o emisijah, do roka 30. aprila 2018 ni predalo pravic, ki pokrivajo vse njihove emisije. Te naprave so obsegale približno 0,4 % emisij, vključenih v EU ETS. Tudi v letalskem sektorju je bila stopnja skladnosti zelo visoka: zahteve so izpolnjevali operaterji zrakoplovov, ki povzročajo 98 % emisij iz letalstva, vključenih v EU ETS.

Pristojni organi še naprej izvajajo različne preglede skladnosti v zvezi z letnimi poročili o emisijah. Glede na informacije ki so bile leta 2018 predložene v skladu s členom 21, so vse sodelujoče države preverile popolnost letnih poročil o emisijah (100 % poročil razen Španije, ki jih je preverila 95 %, Francije, ki jih je preverila 99 %, Švedske, ki jih je preverila 3 %, in Združenega kraljestva, ki jih je preverilo 59 %). V poročilih je tudi navedeno, da države v povprečju preverijo skoraj 80 % poročil v zvezi s skladnostjo z načrti za spremljanje (vse države) in približno 74 % poročil v zvezi s podatki o dodelitvi (vse države razen Finske, Italije, Malte, Norveške in Švedske). Štiriindvajset držav je poročalo, da izvedejo tudi navzkrižne preglede glede na druge podatke.

Glede na informacije, ki so bile leta 2018 predložene v skladu s členom 21, so pristojni organi v 15 državah izvedli previdne ocene v zvezi z manjkajočimi podatki v primeru 131 naprav. Od tega je o 79 napravah poročalo Združeno kraljestvo v zvezi z emisijami za leta pred letom 2017, in sicer na podlagi novoodkritih starih napak. Če v seštevku za leto 2017 ne upoštevamo podatkov Združenega kraljestva, so bile previdne ocene sporočene za 52 naprav (približno 0,5 % vseh naprav), medtem ko je bilo leta 2016 naprav s takimi ocenami 57 (0,5 %), leta 2015 pa 45 (0,4 %). Sporočena količina zadevnih emisij za leto 2017 je znašala 2,8 milijona ton CO2 (lani 1,9 milijona ton, leto pred tem 8,3 milijona ton), kar je približno 0,2 % vseh emisij (v primerjavi z 0,1 % in 0,5 % za leto 2016 oziroma leto 2015). Najpogostejši razlog za previdne ocene je bil, da poročilo o emisijah ni bilo predloženo do 31. marca ali da poročila o emisijah niso bila popolnoma v skladu z zahtevami iz uredbe o spremljanju in poročanju ali uredbe o preverjanju in akreditaciji.

Previdne ocene v zvezi z manjkajočimi podatki za letalstvo je sporočilo 8 držav v zvezi s 33 operaterji zrakoplovov (6,1 % vseh) in 0,8 % emisij iz letalstva. Lani so štiri države poročale o 18 operaterjih zrakoplovov (3,5 %).

Pomembni ostajajo tudi pregledi pristojnih organov, ker dopolnjujejo delo preveritelja. Leta 2017 so vse države potrdile, da v zvezi z napravami izvajajo nadaljnje preglede. Večina držav je poročala o podobnem pristopu v zvezi z operaterji zrakoplovov (vse razen Cipra, Grčije, Italije, Lihtenštajna in Romunije). Večina držav (vse razen Grčije, Italije, Luksemburga, Malte in Švedske) je poročala, da so leta 2017 izvajale preglede naprav na kraju samem.

Za leto 2017 je o naložitvi kazni za presežne emisije poročalo devet držav v zvezi s 30 napravami (Belgija 1, Bolgarija 3, Češka 1, Francija 1, Italija 8, Poljska 1, Portugalska 1, Romunija 6 in Združeno kraljestvo 8). V zvezi z letalstvom so države o kaznih za presežne emisije poročale za 61 operaterjev zrakoplovov (Nemčija 7, Španija 3, Francija 1, Italija 6, Litva 1, Nizozemska 1, Poljska 1, Portugalska 6 in Združeno kraljestvo 35).

Devet držav je potrdilo naložitev kazni (poleg kazni za presežne emisije) v obdobju poročanja 2017. Poročil o zapornih kaznih ni bilo, izrečene pa so bile denarne kazni, uradni opomini ali zadnja opozorilna pisma za 73 upravljavcev naprav in 27 operaterjev zrakoplovov v skupnem znesku 37,8 milijona EUR 68 .

Najpogosteje sporočene kršitve za leto 2017 so bile neporočanje o spremembah zmogljivosti (24 primerov), nepredložitev preverjenih letnih poročil o emisijah do roka (23 primerov), delovanje brez dovoljenja (17 primerov) in neobstoj ustrezno odobrenega načrta za spremljanje (11 primerov).

Na začetku leta 2018 se je začelo peto ocenjevanje ciklusa skladnosti z EU ETS. Namen tega ocenjevanja je opredeliti težave pri skladnosti z EU ETS na ravni sodelujočih držav ter države podpreti pri izboljšanju izvajanja EU ETS z opredelitvijo možnosti za izboljšave, dobrih praks in potreb po usposabljanju. Nova ocena bo temeljila na prejšnji oceni iz leta 2014 ter dodatnem delu za pregledovanje skladnosti, opravljenem v obdobju 2015–2016 v okviru projekta za podporo spremljanju, poročanju, preverjanju in akreditaciji v zvezi z EU ETS, pri katerem so bili oblikovani akcijski načrti, ki naj bi sodelujočim državam pomagali pri izvajanju EU ETS.

Ključna novost novega ocenjevanja je preskus usposobljenosti, pri katerem morajo predstavniki pristojnih organov vsake države pregledati vzorčni načrt za spremljanje, letno poročilo o emisijah in dodatna poročila posamezne naprave. Poleg tega bo za določeno napravo vsake države opravljena analiza nabora dokumentov o spremljanju, poročanju, preverjanju in akreditaciji v zvezi z EU ETS, zasnovane pa bodo tudi raziskave po posameznih državah, da bi se dopolnilo razumevanje izdajanja dovoljenj, izvajanja inšpekcijskih pregledov, izvrševanja ter spremljanja, poročanja, preverjanja in akreditacije v okviru EU ETS.

10. ZAKLJUČKI IN OBETI

Najpomembnejši dogodek v zadnjem letu je bilo sprejetje ambiciozne reforme EU ETS za naslednje obdobje trgovanja. EU ETS bo lahko na podlagi reforme prispeval k doseganju podnebnih ciljev EU za leto 2030 in izpolnjevanju njenih zavez na podlagi Pariškega sporazuma. Z reformiranim ETS se bo do leta 2030 zagotovilo 43-odstotno zmanjšanje emisij, hkrati pa se bo obvarovala konkurenčnost evropske industrije. Poleg tega bo industriji in elektroenergetskemu sektorju pomagal pri spopadanju z inovacijskimi in naložbenimi izzivi prehoda na nizkoogljično gospodarstvo. Po sprejetju revidirane zakonodaje se je poudarek zdaj preusmeril na izvajanje novih določb pred začetkom četrte faze. Delo v zvezi z izvajanjem, zlasti v zvezi s selitvijo virov CO2 in brezplačno dodelitvijo, pa tudi skladom za inovacije, je v polnem zagonu (glej Dodatek 6).

Tudi zakonodajne spremembe, dogovorjene v zadnjih letih za obravnavo presežka pravic, so začele prinašati rezultate. Predvsem zaradi odložitve se je presežek pravic že znatno zmanjšal in je leta 2017 dosegel najnižjo raven od začetka tretje faze. Druga letošnja objava kazalnika presežka v rezervi za stabilnost trga je sploh prvič povzročila prenos pravic v rezervo. S tem in z ukrepi za okrepitev reformiranega ETS se bo količina pravic za prodajo na dražbi v prvih osmih mesecih leta 2019 zmanjšala za približno 40 % v primerjavi z ustrezno količino leta 2018. Zaradi podvojitve količine pravic, ki bodo vključene v rezervo za prvih pet let njenega izvajanja, se na splošno pričakuje, da se bo znatno zmanjševanje presežka v prihodnjih letih nadaljevalo. Napredek, dosežen na teh področjih, je povzročil okrepitev zaupanja udeležencev na trgu, kar kaže okrepitev signala glede cene ogljika v zadnjem letu.

Pomemben napredek je bil dosežen tudi na področju letalstva. Da bi se nenehno spodbujal mednarodni proces vzpostavitve svetovnega sistema za zmanjšanje emisij iz letalstva ter olajšalo njegovo izvajanje v EU v prihodnosti, je bila omejitev področja uporabe za letalstvo le na lete znotraj EGP podaljšana do leta 2023. Povečala se je tudi ambicioznost – od leta 2021 se bo za letalski sektor sploh prvič uporabil enak linearni faktor zmanjšanja kot za naprave, zato se bo zgornja meja za emisije iz letalstva letno znižala za 2,2 %.

Poleg tega je bila arhitektura EU ETS tudi v petem letu tretje faze zanesljiva, upravna organizacija po vseh državah članicah pa se je izkazala za učinkovito. Z uvrstitvijo pravic do emisij med finančne instrumente v skladu z novimi pravili o finančnih trgih se je povišala stopnja preglednosti, zaščite vlagateljev in celovitosti trga ogljika. S sprejetjem spremembe direktive o DDV za podaljšanje uporabe odstopanja z mehanizmom obrnjene davčne obveznosti na obdobje po letu 2018 je bil narejen pomemben korak proti nenehni zaščiti evropskega trga ogljika pred goljufijami na področju DDV.

Pri okrepljenem ETS se poudarja tudi dejavno sodelovanje z drugimi regulatorji in partnerji zunaj Evrope, ki razvijajo ali izvajajo trge ogljika.

Komisija bo še naprej spremljala evropski trg ogljika in naslednje poročilo pripravila proti koncu leta 2019.

PRILOGA 

Dodatek 1

Preglednica 1: Število brezplačnih pravic, dodeljenih za posodobitev elektroenergetskega sektorja

Preglednica 2: Največje letno število brezplačnih pravic v okviru odstopanja od prodaje vseh pravic na dražbi za elektroenergetski sektor

Dodatek 2

Slika 1: Pregled dražb splošnih pravic od leta 2013 do 30. junija 2018

___ Končna cena na dražbi

. Delež pokritosti

Dodatek 3

Preglednica 1: Povzetek zamenjave mednarodnih dobropisov do konca junija 2018

Dodatek 4

Preglednica 1: Elementi ponudbe in povpraševanja v okviru ETS

Preglednica 2: Časovni razpored za objavo podatkov

Dodatek 5

Preglednica 1: Odločbe Sodišča EU, pomembne za delovanje EU ETS v obdobju od julija 2017 do junija 2018

Dodatek 6

Preglednica 1: Stanje izvajanja četrte faze EU ETS

Dodatek 7

Preglednica 1: Prispevki držav članic v rezervo za stabilnost trga v obdobju od januarja do avgusta 2019

(1)

Emisije TGP so bile leta 2015 že 22 % pod ravnmi iz leta 1990.

(2)

Glede na nacionalne projekcije se bodo emisije do leta 2020 še dodatno zmanjšale, vendar bo za dosego cilja za leto 2030 treba izvesti dodatne politike.

(3)

COM(2015) 337, http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52015PC0337 .

(4)

Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (UL L 76, 19.3.2018, str. 3).

(5)

Uredba (EU) 2017/2392 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi ohranitve obstoječih omejitev področja uporabe za letalske dejavnosti in priprave na izvajanje globalnega tržnega ukrepa po letu 2021 (UL L 350, 29.12.2017, str. 7).

(6)

Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov (UL L 322, 7.12.2017, str. 3).

(7)

Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(8)

Poročila, objavljena v prejšnjih letih, so na voljo na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/clima/policies/ets_en#tab-0-1.

(9)

Skrajni rok, ki se uporablja, je 29. junij 2018.

(10)

Smernice za nekatere ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2012 (UL C 158, 5.6.2012, str. 4).

(11)

Informacije o javnem posvetovanju so na voljo na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/clima/consultations/public-consultation-establishment-innovation-fund_sl.

(12)

Bolgarija, Češka, Hrvaška, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Romunija in Slovaška.

(13)

Izjema velja za učinkovito in trajnostno daljinsko ogrevanje v državah članicah, katerih BDP na prebivalca po tržnih cenah je bil leta 2013 nižji od 30 % povprečja Unije (Bolgarija in Romunija). Ta izjema se nanaša samo na 30 % razpoložljivih sredstev za ti državi članici.

(14)

Pri sklicevanju na poročila iz člena 21 izraz „sodelujoče države“ ali preprosto „države“ vključuje 28 držav članic EU in države EGP (Islandijo, Norveško in Lihtenštajn).

(15)

Emisije biomase se v EU ETS štejejo za stopnjo nič, tj. o emisijah je treba poročati, a zanje ni treba predati pravic.

(16)

Naprave kategorije C v ozračje letno izpustijo več kot 500 000 ton ekvivalenta CO2, naprave kategorije B med 500 000 in 50 000 tonami ekvivalenta CO2, naprave kategorije A pa manj kot 50 000 ton ekvivalenta CO2. Poleg tega so „naprave z nizkimi emisijami“ podsklop naprav kategorije A, ki letno v ozračje izpustijo manj kot 25 000 ton ekvivalenta CO2. Glej Uredbo Komisije (EU) št. 601/2012 z dne 21. junija 2012 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 181, 12.7.2012, str. 30).

(17)

Uredba Komisije (EU) št. 601/2012 z dne 21. junija 2012 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 181, 12.7.2012, str. 30).

(18)

Primer komercialnega operaterja zrakoplova je potniški letalski prevoznik, ki opravlja storitve za splošno javnost. Primer nekomercialnega operaterja zrakoplova je zrakoplov v zasebni lasti.

(19)

Uredba Komisije (EU) 2018/208 z dne 12. februarja 2018 o spremembi Uredbe (EU) št. 389/2013 o določitvi registra Unije (UL L 39, 13.2.2018, str. 3).

(20)

Število pravic za letalstvo, ki so bile dane v obtok od leta 2013, je rezultat pristopa od spodaj navzgor, ki se začne z brezplačno dodelitvijo (določeno z referenčnimi merili na podlagi dejavnosti za dejavnost operaterjev v EGP). Število pravic, prodanih na dražbi, se nato določi na podlagi dejstva, da bi morala brezplačna dodelitev (vključno s posebno rezervo za poznejšo razdelitev hitro rastočim operaterjem zrakoplovov in novim udeležencem) znašati 85 % vseh pravic, prodaja na dražbi pa 15 %.

(21)

Posodobljeni podatki poleg brezplačne dodelitve in količin, prodanih na dražbi, vključujejo tudi zamenjave mednarodnih dobropisov.

(22)

Vključuje informacije iz časovnega razporeda dražb pravic za letalstvo za leto 2018.

(23)

Podatki vključujejo priglasitve držav članic, prejete do junija 2018, in se lahko zelo spremenijo zaradi poznejših priglasitev.

(24)

Začetna količina pred uporabo zmanjšanj, navedenih v nadaljevanju v preglednici.

(25)

Sklep Komisije 2013/448/EU (UL L 240, 7.9.2013, str. 27).

(26)

Sklep Komisije (EU) 2017/126 (UL L 19, 25.1.2017, str. 93).

(27)

Sodba Sodišča z dne 28. aprila 2016 v združenih zadevah C-191/14, C-192/14, C-295/14, C-389/14 in od C-391/14 do C-393/14, Borealis Polyolefine GmbH in drugi / Bundesminister für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft in drugi, EU:C:2016:311.

(28)

Sklep Komisije (EU) 2017/2172 z dne 20. novembra 2017 o spremembi Sklepa 2010/670/EU v zvezi z razporeditvijo neizplačanih prihodkov iz prvega kroga razpisov za oddajo predlogov.

(29)

V skladu s Sklepom Komisije 2010/670/EU je bilo treba pri projektih, ki so jim bila sredstva dodeljena v okviru prvega razpisa, končno odločitev o naložbi sprejeti do konca leta 2016, pri projektih, ki so jim bila sredstva dodeljena v okviru drugega razpisa, pa do konca junija 2018.

(30)

Poleg tega so bile sprejete spremembe francoske in španske ureditve.

(31)

https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/723181/Indirect_Cost_Compensation_EU_ETS_UK_Publication_2017_Revised.pdf.

(32)

Na podlagi povprečnega deviznega tečaja EUR/GBP v letu 2017, ki znaša 0,88723.

(33)

  https://www.strompreiskompensation.de/SPK/SharedDocs/news/SPK-Auswertungsbericht.html?__site=SPK.  

(34)

https://www.cnc-nkc.be/sites/default/files/report/file/2018-08-13_rapportering_icl_2017_goedgekeurd_door_nkc_fr_en_nl.pdf.

(35)

https://www.rvo.nl/subsidies-regelingen/subsidieregeling-indirecte-emissiekosten-ets.

(36)

  http://www.lagie.gr/anakoinoseis/anakoinoseis/anakoinosi/article/1605/.  

(37)

  http://ukmin.lrv.lt/lt/veiklos-sritvs/versloaplinka/pramone/valstybes-pagalba.  

(38)

  http://www.envirofond.sk/_img/Prehlady/Dotacie/Dotacie_2017.pdf.  

(39)

  https://www.ecologique-solidaire.gouv.fr/sites/default/files/Informations%20sur%20la%20compensation%20des%20coûts%20indirects%20en%20France.pdf.  

(40)

https://tem.fi/documents/1410877/2414868/Päästökauppadirektiivin+mukaiset+tiedot+2017+maksetusta+kompensaatiotuesta/86ca7fc7-04f7-446b-843d-c4c6fb861386/Päästökauppadirektiivin+mukaiset+tiedot+2017+maksetusta+kompensaatiotuesta.pdf.

(41)

  http://www.mincotur.gob.es/PortalAyudas/emisionesCO2/concesion/2017/Paginas/Resolucion.aspx in http://www.mincotur.gob.es/PortalAyudas/emisionesCO2/concesion/2017/Paginas/PropComplementaria.aspx.

(42)

Izplačila v letu 2017 se primerjajo s prihodki od dražb leta 2016, ker izplačila v letu 2017 pomenijo nadomestilo za posredne stroške, ki so jih imeli odjemalci zaradi nakupov energije v koledarskem letu 2016.

(43)

Količina splošnih pravic je bila določena ob upoštevanju Sklepa št. 1359/2013/EU. Količina pravic za letalstvo je bila določena ob upoštevanju Sklepa št. 377/2013/EU in Uredbe (EU) št. 421/2014.

(44)

 V letu 2012 so se zaradi komercialne prakse vnaprejšnje prodaje električne energije in kupovanja potrebnih surovin (vključno s pravicami) po prodaji proizvedene energije, ki je razširjena v elektroenergetskem sektorju, izvajale zgodnje dražbe pravic iz tretje faze.

(45)

  https://ec.europa.eu/clima/policies/ets/auctioning_sl.

(46)

Več informacij o porabi prihodkov od dražb v državah članicah je na voljo v poročilu o napredku podnebnih ukrepov za leto 2018: COM(2018) 716 final, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=COM%3A2018%3A716%3AFIN.

(47)

Podatki o BDP, kot so navedeni na spletnem naslovu http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&plugin=1&language=en&pcode=tec00115.  

(dostop julija 2018).

(48)

Sklep št. 1359/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi pojasnitve določb glede časovnega načrta za prodajo pravic do emisije toplogrednih plinov na dražbah (UL L 343, 19.12.2013, str. 1).

(49)

Sklep (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in spremembi Direktive 2003/87/ES (UL L 264, 9.10.2015, str. 1).

(50)

C(2018) 2801 final, https://ec.europa.eu/clima/sites/clima/files/ets/reform/docs/c_2018_2801_en.pdf.

(51)

C(2017) 3228 final, https://ec.europa.eu/clima/sites/clima/files/ets/reform/docs/c_2017_3228_en.pdf.

(52)

C(2018) 2801 final, https://ec.europa.eu/clima/sites/clima/files/ets/reform/docs/c_2018_2801_en.pdf.

(53)

Uredba (EU) 2017/2392 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi Direktive 2003/87/ES zaradi ohranitve obstoječih omejitev področja uporabe za letalske dejavnosti in priprave na izvajanje globalnega tržnega ukrepa po letu 2021 (UL L 350, 29.12.2017, str. 7).

(54)

Pri teh podatkih se ne upoštevajo zaprtja operaterjev zrakoplovov.

(55)

Do konca junija 2018.

(56)

Sklep št. 377/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. aprila 2013 o začasnem odstopanju od Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (Besedilo velja za EGP) (UL L 113, 25.4.2013, str. 1).

(57)

COM(2015) 576 final, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN-SL/TXT/?uri=CELEX:52015DC0576&fromTab=ALL&from=en.

(58)

https://ec.europa.eu/info/law/markets-financial-instruments-mifid-ii-directive-2014-65-eu/amending-and-supplementary-acts/implementing-and-delegated-acts_sl.

(59)

https://ec.europa.eu/info/law/market-abuse-regulation-eu-no-596-2014/amending-and-supplementary-acts/implementing-and-delegated-acts_sl.

(60)

To, da so v skladu z MiFID2 pravice do emisij uvrščene med finančne instrumente na ravni EU, ne pomeni samodejno, da je potrebna njihova (ponovna) pravna razvrstitev v nacionalnem pravu, saj je bila uvrstitev izvedena zaradi uporabe predpisa o finančnih trgih EU in ne za obravnavo pravne narave pravic do emisij (na podlagi zasebnega prava) ali njihove računovodske obravnave.

(61)

Direktiva Sveta (EU) 2018/1695 z dne 6. novembra 2018 o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede obdobja uporabe neobveznega mehanizma obrnjene davčne obveznosti za dobave določenega blaga in opravljanje določenih storitev, dovzetnih za goljufije, ter mehanizma za hiter odziv v primerih goljufij na področju DDV (UL L 282, 12.11.2018, str. 5–7).

(62)

Predloge in smernice v zvezi z uredbo o spremljanju in poročanju ter uredbo o preverjanju in akreditaciji so na voljo na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/clima/policies/ets/monitoring_sl#tab-0-1.

(63)

Glavni razlog za to je, da metodologija na podlagi merjenja zahteva uporabo znatnih virov ter znanja in izkušenj za neprekinjeno merjenje koncentracije ustreznih TGP, tega pa veliko manjših upravljavcev nima.

(64)

V skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 601/2012 morajo vsi upravljavci dosegati določene najnižje stopnje, pri čemer morajo večji viri emisij dosegati višje stopnje (stopnje, ki vključujejo zanesljivejšo kakovost podatkov), za manjše vire pa so zahteve zaradi stroškovne učinkovitosti manj stroge.

(65)

Seznam EA s točkami dostopa do nacionalnih akreditacijskih organov, ki akreditirajo preveritelje za EU ETS: http://www.european-accreditation.org/information/national-accreditation-bodies-having-been-successfully-peer-evaluated-by-ea.  

(66)

V nekaterih primerih lahko države poročajo o več regionalnih/lokalnih organih kot o enem pristojnem organu.

(67)

Ta znesek ne vključuje denarnih kazni, ki jih je Portugalska naložila za letalski sektor, saj postopek sankcije še poteka, končni zneski pa še niso bili določeni.

(68)

Madžarska je odstopanje iz člena 10c izkoristila le leta 2013.

(69)

Podatki o skladnosti za pretekla leta se lahko popravijo za nazaj, na primer zaradi pozne predložitve.

(70)

Sporočilo Komisije C(2018) 2801 final z dne 15. maja 2018, na voljo na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/clima/sites/clima/files/ets/reform/docs/c_2018_2801_en.pdf , objavljeno v skladu s Sklepom (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 (sklep o rezervi za stabilnost trga).