EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 16.8.2018

COM(2018) 594 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju Uredbe (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti

1.Uvod

Glavni cilj Uredbe (ES) št. 862/2007 1  (v nadaljnjem besedilu: Uredba) je zbiranje in urejanje evropskih statistik o migracijah in mednarodni zaščiti.

Člen 12 Uredbe določa, da „[d]o 20. avgusta 2012 in nato vsaka tri leta Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje poročilo o statistikah, zbranih v skladu s to uredbo, in o njihovi kakovosti“.

To poročilo sledi prvima poročiloma, ki ju je Komisija sprejela septembra 2012 2 oziroma julija 2015 3 .

V tem poročilu je dokumentiran napredek, ki so ga države članice skupaj s Komisijo (Eurostatom) dosegle pri izvajanju Uredbe od objave drugega poročila, ter opisani naslednji koraki za nadaljnje izboljšanje kakovosti statistik o migracijah in mednarodni zaščiti.

2.Statistike, zajete v Uredbi

Uredba (ES) št. 862/2007 zadeva urejanje evropskih statistik o migracijah in mednarodni zaščiti (azilu). Glavna področja, ki jih zajema, so:

·mednarodni migracijski tokovi, razčlenjeni v skupine glede na državljanstvo, državo rojstva, državo prejšnjega/prihodnjega prebivališča ter starost in spol (člen 3);

·stanje prebivalstva, razčlenjenega v skupine glede na državljanstvo, državo rojstva ter starost in spol (člen 3);

·pridobitev državljanstva glede na državo prejšnjega državljanstva (člen 3);

·prošnje za azil, odločbe prve stopnje in odločbe o pritožbah za priznanje ali odvzem različnih oblik statusa mednarodne zaščite, razčlenjene po državljanstvu (člen 4);

·prošnje za azil mladoletnikov brez spremstva, razčlenjene po državljanstvu (člen 4);

·statistika o izvajanju dublinske uredbe III 4 s strani držav članic (člen 4);

·državljani tretjih držav, ki jim je zavrnjen vstop v državo članico na zunanji meji ali za katere je ugotovljeno, da se v skladu z nacionalno zakonodajo o priseljevanju nezakonito zadržujejo na ozemlju, razčlenjeni po državljanstvu (člen 5);

·dovoljenja za prebivanje, izdana državljanom tretjih držav, razčlenjena po državljanstvu, trajanju veljavnosti dovoljenja in razlogu (kategoriji priseljevanja) za izdajo dovoljenja (člen 6), ter

·državljani tretjih držav, ki jim je odrejeno, da morajo v skladu z zakonodajo o priseljevanju zapustiti ozemlje države članice, ali ki so ga po izdaji take odredbe dejansko zapustili, razčlenjeni po državljanstvu (člen 7).

Komisija v sklopu izvajanja še naprej tesno sodeluje z nacionalnimi organi, vključenimi v pripravo in zagotavljanje podatkov za Uredbo. Statistike o migracijskih tokovih, pridobitvi državljanstva in stanju prebivalstva Komisiji (Eurostatu) običajno predložijo nacionalni statistični uradi. Statistike o dovoljenjih za prebivanje in azilu Komisija običajno prejme neposredno od ministrstev za notranje zadeve ali uradov za priseljevanje. Statistike o mejnem nadzoru in odstranitvi migrantov brez urejenega statusa prav tako predložijo ministrstva za notranje zadeve ali uradi za priseljevanje, lahko pa tudi policijski organi.

Preglednica 1 spodaj vsebuje pregled teh statistik, katerih prvo referenčno leto zbiranja podatkov je bilo leto 2008.

Preglednica 1: Glavne značilnosti statistik, zagotovljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 862/2007

3.Druga ustrezna zakonodaja

Leta 2016 je začela veljati nova pravna podlaga za zakonite migracije. Pomembna je za statistike o dovoljenjih za prebivanje, ki se urejajo v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 862/2007, v bližnji prihodnosti pa se bo uporabljala za zbiranje teh podatkov. Zadevni pravni akt je:

Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair 6 . 

Zbiranje podatkov v skladu s to direktivo se bo začelo leta 2020, referenčno leto pa bo leto 2019. Poleg tega se statistike, pripravljene v skladu z Direktivo, ocenjujejo ločeno. Zato niso vključene v ocenjevanje kakovosti v tem poročilu. Enako velja za nedavno vzpostavljeni podatkovni zbirki v zvezi z direktivo o sezonskih delavcih 7 in direktivo o premestitvah znotraj podjetja 8 , za kateri se je zbiranje podatkov začelo leta 2018 z referenčnim letom 2017.

4.Splošni napredek od objave poročila iz leta 2015

Po objavi poročila iz leta 2015 sta se razpoložljivost in popolnost vseh zbranih podatkov nadalje izboljšali. Vsesplošno boljša kakovost podatkov je prispevala k točnejšim podatkom, ki so na splošno skladnejši in primerljivejši. Države članice so izboljšale osnovne vire podatkov in statistična orodja, ki se uporabljajo za pripravo podatkov, kar zagotavlja izboljšanje na področju natančnosti, zajetja in pravočasnosti podatkov, predloženih Komisiji.

Večja kakovost in vse večja točnost držav članic pri zagotavljanju podatkov Komisiji omogočata, da Komisija skrajša čas, ki je potreben za razširjanje podatkov. To je omogočilo pravočasnejše objave podatkov in boljši dostop uporabnikov do njih.

Komisija (Eurostat) je po objavi poročila iz leta 2015 izvedla več metodoloških izboljšav. Osredotočila se je na (i) napačno razvrščanje demografskih dogodkov; (ii) vključitev/izključitev prosilcev za azil in beguncev; (iii) usklajenost s podatki o azilu in dovoljenih za prebivanje ter (iv) zagotavljanje doslednega demografskega ravnovesja. Posledica teh tehničnih izboljšav sta učinkovitejša validacija in obdelava podatkov, hkrati pa zbiranje obsežnih kakovostnih metapodatkov omogoča boljšo oceno kakovosti vhodnih podatkov. Po potrebi so bili za zagotovitev skladnosti s pravnimi obveznostmi poslani upravni dopisi.

Poleg tega so se nove potrebe politike po dodatnih podatkih, ki v okviru veljavne zakonodaje niso načrtovani, na področjih statistik, ki se zbirajo v skladu s členi od 4 do 7 Uredbe (ES) št. 862/2007, obravnavale izključno prostovoljno. Vendar ta pristop ni vedno učinkovit. Na tem področju mednarodne zaščite in upravljanih migracij so bile rezultat statističnega sodelovanja s Komisijo, drugimi organi EU (npr. Evropskim azilnim podpornim uradom, Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo – Frontex ali Agencijo Evropske unije za temeljne pravice) in državami članicami revidirane smernice za podatke, zbrane v skladu z Uredbo 9 . Zgoraj omenjene metodološke izboljšave so prispevale k večji jasnosti statističnih opredelitev pojmov in konceptov. Tri nedavne direktive na področju zakonite migracije (tj. direktiva o sezonskih delavcih, direktiva o premestitvah znotraj podjetja ter direktiva o študentih in raziskovalcih) in vse večje potrebe politike po dodatnih statistikah o migracijah in azilu so bile vključene v metodološke smernice za zbiranje podatkov o azilu, izvrševanju zakonodaje o priseljevanju in dovoljenjih za prebivanje. Pregledana je bila tudi ustreznost podatkov. Posledično se nacionalne informacije o metapodatkih, ki jih sporočijo države članice, na spletišču Eurostata razširjajo skupaj s podatki, ko se opravi validacija metapodatkov in podatkov.

Da bi bila Uredba bolj odzivna na novo in bolj dinamično okolje politike, je Komisija sprejela zakonodajni predlog za spremembo Uredbe (ES) št. 862/2007 10 . Cilj predlagane spremembe je zagotoviti večjo popolnost, natančnost, pravočasnost, zanesljivost in gotovost, kot jih omogoča sedanja ureditev na podlagi neformalnih dogovorov. Podobno je treba razviti prilagodljivost za nadaljnje izboljšanje statistike o migracijah, da bi se tako povečala odzivnost in ustreznost evropskega statističnega sistema, kar zadeva nadaljnje spremembe zahtev glede podatkov o migracijah. Sprememba določa zlasti pravno podlago za sedanje prostovoljno zbiranje podatkov in zagotavlja prilagodljivost za prihodnje specifikacije podatkov.

S spremembo Uredbe se bo zagotovila razpoložljivost statistik na področjih, na katerih so zainteresirane strani jasno izrazile potrebe, in sicer na področju: azila, vračanja (večja pogostost in obvezne razčlenitve), preselitev in dovoljenj za prebivanje z dodatnimi razčlenitvami po merilih, kot sta starost in spol. S to prilagodljivostjo bodo zagotovljeni zbirni podatki EU, ki zdaj niso na voljo, vendar bi lahko bili potrebni v prihodnosti.

5.Kakovost pripravljene statistike

5.1Ustreznost

Glavni uporabnik statistike o mednarodni zaščiti pri Komisiji je Generalni direktorat za migracije in notranje zadeve. Te statistike pogosto uporabljajo tudi drugi generalni direktorati Komisije, na primer Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje ter Generalni direktorat za pravosodje in potrošnike.

Eden od pomembnih namenov uporabe teh statistik je njihova uporaba v sklopu letnega dodeljevanja proračunskih sredstev posameznim državam članicam za sklade programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov. Tako kot prejšnja leta ta sredstva temeljijo na Skladu za azil, migracije in vključevanje, ustanovljenem v skladu z Uredbo (EU) št. 516/2014 11 , ter Skladu za notranjo varnost, ustanovljenem v skladu z Uredbo (EU) št. 515/2014 12 za obdobje 2014–2020. Zaradi ureditev večletnega financiranja v skladu z novima skladoma se podatki ne posredujejo več na letni ravni. Dodelitve sredstev so bile izračunane na podlagi predhodno predloženih statistik, z izjemno Sklada za notranjo varnost, za katerega je potreben vmesni pregled.

Komisija uporablja statistike o migracijah in mednarodni zaščiti za pripravo rednih poročil, predlogov politik, izvedbenih poročil, ki so potrebna v skladu z evropsko zakonodajo, in analize politik. Evropska migracijska mreža 13 na primer ostaja pomembna uporabnica statistike Eurostata o migracijah in mednarodni zaščiti za namene njenega letnega poročila o migracijah in azilu 14 . Poročilo zagotavlja objektivni pregled glavnih sprememb na področju zakonitih migracij, mednarodne zaščite, nedovoljenih migracij in vračanja na ravni EU in nacionalni ravni.

Še naprej se povečuje uporaba evropskih statistik o mednarodni zaščiti za podporo delu agencij Evropske unije, povezanih z migracijami, kot sta Frontex in Evropski azilni podporni urad. Eurostat z njimi tesno sodeluje pri zbiranju podatkov in s tem povezani statistični metodologiji.

Center znanja za migracije in demografijo Evropske komisije od leta 2016 pogosto uporablja statistike o migracijah in mednarodni zaščiti za vključevanje znanja, pomembnega za politiko, in analiz na podlagi dokazov v oblikovanje politik EU. Center je poleg podpore evropski agendi o migracijah osredotočen na globalne spremembe na področju migracij ter njihov srednje- in dolgoročni demografski učinek na EU. Skupno raziskovalno središče opravlja svoje vsakodnevne dejavnosti. K njim največ prispeva Eurostat s svojimi evropskimi statistikami o stanju migrantov in migracijskih tokovih, stanju prebivalstva po državljanstvu in državi rojstva, zakonitih migracijah, azilu in nedovoljenih migracijah.

Poleg tega statistike, pripravljene v skladu z Uredbo, redno uporabljajo nacionalne uprave, mednarodne organizacije, akademski raziskovalci in skupine civilne družbe, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi temami, vključno z vključevanjem priseljencev, razvojem in spremljanjem nacionalnih postopkov na področju azila in priseljevanja ter projekcijo prebivalstva in delovne sile.

Statistika o migracijah je ena od najpogosteje uporabljenih evropskih statistik. Na Eurostatovem spletišču so v razdelku o prebivalstvu 15 predstavljeni razpoložljivi kazalniki, regulativni okvir in metode zbiranja podatkov. Od leta 2016 je to najbolj obiskan razdelek na spletišču. Zanimanje uporabnikov za podatke o migracijah, prebivalstvu po državljanstvu in državi rojstva ter pridobivanju državljanstva se je med letoma 2015 in 2017 stalno povečevalo. V navedenem obdobju se je uporaba teh podatkov povečala za 47 %. Obisk strani Statistika migracij in migrantskih prebivalcev 16 se je relativno skoraj enako povečal (46 %). Od leta 2016 je ta stran postala najbolj obiskana stran razdelka Eurostatovega spletišča Statistics Explained, ki deluje po načelu wiki. To potrjuje, da so ti podatki pomembni za uporabnike.

5.2Točnost

Od objave poročila iz leta 2015 se je točnost podatkov, ki jih predložijo države članice, nadalje povečala. Za to obstaja več razlogov. Države članice nadaljujejo uvajanje bolj povezanih in celovitejših upravnih sistemov, ki uporabljajo sodobne informacijske in komunikacijske metode. Novi sistemi se bolje odzivajo na metodološke in tehnične zahteve podatkovnih zbirk Eurostata. Države članice Eurostat stalno obveščajo o tekočih spremembah v upravnih sistemih ter prosijo za nasvet in potrditev, da bodo podatki ustrezali zahtevam Uredbe.

Eurostat zbira metapodatke in zlasti informacije o točnosti podatkov, ki med drugim pojasnjujejo vire podatkov in postopke, vse postopke ocenjevanja ali modeliranja, ki se uporabljajo za podatke, ter njihove morebitne učinke na stopnjo skladnosti z opredelitvami pojmov iz Uredbe. Poleg tega se s posebnimi vprašalniki o kakovosti zberejo podrobnejše informacije o kakovosti podatkov.

Od objave poročila iz leta 2015 se je količina manjkajočih in nepopolnih podatkov še zmanjšala. Več nacionalnih organov je izboljšalo prakse, da bi zagotovili zbiranje potrebnih informacij med upravnimi postopki v zvezi s priseljevanjem in mednarodno zaščito, ter računalniške sisteme, ki omogočajo lažje pridobivanje tovrstnih podatkov v statistične namene.

Nazadnje, Eurostat sodeluje tudi v skupini strokovnjakov za statistiko o beguncih in notranje razseljenih osebah 17 . Zaradi dela te skupine so Združeni narodi odobrili mednarodna priporočila za statistiko o beguncih 18 . Ta priporočila določajo svetovne standarde za pripravo statistike o mednarodni zaščiti. Pozivajo na primer k zapolnitvi vrzeli in ustreznim standardom v zvezi s statistiko o razseljenih otrocih in mladoletnikih brez spremstva.

Kljub izboljšavam še vedno obstajajo posamezne težave glede točnosti podatkov, zbranih v skladu s členom 3. Nanašajo se na podpokritje (tj. osebe ne prijavijo svojega prebivališča) in nadpokritje (tj. osebe ne odjavijo svojega prebivališča, saj to pogosto ni zahtevano oziroma tega nihče ne spodbuja). Izmenjava podatkov o migracijah, ki jo spodbuja Eurostat, prispeva k blažitvi takih težav (glej razdelek 5.5.1).

5.3Pravočasnost in točnost

Glede na vrsto zadevnih podatkov je rok za zagotavljanje podatkov med 2 in 12 meseci po referenčnem datumu ali koncu referenčnega obdobja.

Od objave poročila iz leta 2015 se je točnost pri predložitvi podatkov izboljšala. K pravočasni predložitvi podatkov sta prispevala uvedba samodejnih postopkov ekstrakcije na nacionalni ravni in redno spremljanje, ki ga izvaja Eurostat. Nekatere preostale težave s pravočasnostjo so osamljeni, neponovljivi primeri, ki nastanejo zaradi kadrovskega primanjkljaja ali napak v računalniških sistemih.

Dovolj zgodnje in popolno zagotavljanje podatkov v skladu z Uredbo je Eurostatu pomagalo izboljšati pravočasnost in točnost obdelave in razširjanja podatkov. Od objave poročila iz leta 2015 se je časovni zamik med prejemom podatkov in objavo potrjenih podatkov na spletišču Eurostata še zmanjšal. Poleg tega se je čas obdelave še dodatno skrajšal z uvedbo samodejnih postopkov notranje validacije s posredovanjem povratnih informacij o napakah nacionalnim organom, ki zagotovijo podatke.

5.4Dostopnost

Podatki (in metapodatki) o migracijah za vsa štiri področja (migracije, stanje prebivalstva, pridobitev državljanstva; azil; izvrševanje zakonodaje o priseljevanju; dovoljenja za prebivanje) so brezplačno na voljo na spletišču Eurostata pod tematskima zavihkoma Prebivalstvo (demografija, migracije in projekcije) 19  ter Azil in upravljane migracijee 20 . Poleg tega so ti podatki vključeni v zbirke publikacij, kot sta Eurostatovo spletišče Statistics Explained 21 in publikacija Key figures on Europe 22 . Od objave poročila iz leta 2015 Eurostat spodbuja večjo uporabo člankov na spletišču Statistics Explained, saj zagotavlja več informacij o statistikah in trendih ter njihovo razlago. Ti članki se pripravljajo in redno posodabljajo za vse podatke, zbrane v skladu z Uredbo 23 .

5.5Primerljivost in skladnost

5.5.1Opredelitev pojmov

Težave, povezane z dosledno uporabo v državah članicah opredelitev pojmov za statistike o migracijah in pridobivanju državljanstva iz člena 3 Uredbe, je še vedno najtežje odpraviti. Prav pri teh podatkih obstajajo največje razlike med nacionalnimi sistemi, saj države članice uporabljajo različne vire podatkov. Potekajo prizadevanja za odpravo preostalih težav. Dve državi članici na primer nista mogli uporabiti merila 12 mesecev pri opredelitvi tokov izseljevanja, ker se je za nekatere države članice naslednjega prebivališča uporabilo merilo 6 mesecev pri opredelitvi tokov priseljevanja , ena država članica pa za pridobitev državljanstva še vedno ne more uporabiti merila prebivanja v državi, saj ta država članica vključuje dodelitev državljanstva osebam, ki ne prebivajo v državi članici.

Statistike v okviru člena 3 Uredbe so še naprej zelo dosledne in primerljive z zbranimi demografskimi podatki, zajetimi v Uredbi (EU) št. 1260/2013 24 , saj je bil z državami članicami sklenjen dogovor o uporabi enakih opredelitev starosti in razčlenitev ter o opredelitvi zbirnih podatkov EU. Opredelitve pojmov, metode in viri podatkov so se izboljšali zaradi popisa prebivalstva EU in stanovanj iz leta 2011 ter uporabe prezrcaljenih statističnih podatkov: Eurostat namreč državam članicam zagotavlja instrument za izmenjavo podatkov o migracijah (izseljevanju in priseljevanju). Take izmenjave precej prispevajo tudi k zmanjšanju težav, povezanih s prijavo in odjavo (glej tudi razdelek 5.2).

Za zbiranje podatkov v skladu s členi 4 do 7 še naprej veljajo metodološke smernice iz razdelka 4. Smernice se nenehno izboljšujejo, da bi zagotavljale natančnejša in jasnejša navodila za opredelitve pojmov in konceptov v zvezi z zbiranjem podatkov o azilu, dovoljenjih za prebivanje in izvrševanju zakonodaje o priseljevanju. Vključujejo tudi najnovejše spremembe evropske zakonodaje (glej razdelek 3 tega poročila in poročilo iz leta 2015). Še ena dejavnost na mednarodni ravni je priprava mednarodnih priporočil za statistiko o beguncih (glej razdelek 5.2).

5.5.2Viri podatkov

Od objave poročila iz leta 2015 glede člena 3 so države članice izboljšale kakovost statistik, predloženih Eurostatu, tako da so izboljšale nacionalne metodologije za ocenjevanje in v svojih ocenah uporabile dodatne upravne vire podatkov. Nekatere države članice uporabljajo zlasti prezrcaljene migracijske tokove, ki jih sporočijo partnerske države, da bi odpravile napake glede zajetja podatkov, ki izhajajo iz odpora do prijave in odjave. To je prispevalo k zajezitvi podcenjevanja tokov izseljevanja in dvojnega štetja dela stanja prebivalstva. Eurostat to delo spremlja s poglobljenimi razpravami z nacionalnimi statističnimi uradi in drugimi nacionalnimi organi ter pomočjo državam članicam pri izmenjavi podatkov. Vprašanja varstva osebnih podatkov in razlike med nacionalnimi zakonodajami so omogočili napredek na tem zelo zahtevnem področju. Poleg tega so nadaljnje izboljšave kakovosti statistike o migracijah, zlasti v zvezi z državljani EU, strogo omejene zaradi prostega pretoka v EU in vprašanj varstva osebnih podatkov.

Nacionalni organi, ki zagotovijo podatke, so Komisijo (Eurostat) obvestili o nadaljnjih izboljšavah in prenovah upravnih evidenc, ki se nanašajo na statistiko o azilu, dovoljenjih za prebivanje in izvrševanju zakonodaje. Cilj teh izboljšav je bila zlasti posodobitev evidenc, vključno z boljšo skladnostjo z metodološkimi in tehničnimi zahtevami zbiranja podatkov v skladu z Uredbo. V nekaterih državah članicah se je zaradi takih tehničnih sprememb začasno prekinilo zagotavljanje podatkov. O takih prekinitvah države Eurostat predhodno obvestijo, prekinitve pa posledično vodijo k izboljšanju kakovosti podatkov.

Prihodnji centralni register za poročanje in statistike, ki ga bo vodila Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), bo vseboval anonimizirane podatke, pridobljene iz podatkovne zbirke prstnih odtisov European Dactyloscopy (Eurodac), schengenskega informacijskega sistema (SIS) in vizumskega informacijskega sistema (VIS) ter prihodnjega evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter sistema vstopa/izstopa (SVI). Komisija (Eurostat) je brez poseganja v zadevne pravne instrumente in ob popolnem spoštovanju namena omejitev iz njih začela razprave, da bi preučila možnost uporabe teh podatkov pri pripravi evropske statistike o migracijah, s katero bi postopno nadomestila dele sedanjih nacionalnih podatkovnih zbirk.

5.5.3Skladnost

Kjer so možne primerjave, je opazna visoka stopnja skladnosti s podatki, ki so zbrani in objavljeni v drugih postopkih zbiranja in ki jih zberejo in objavijo nacionalne in mednarodne organizacije. Eurostat tesno sodeluje z Evropskim azilnim podpornim uradom in agencijo Frontex, s čimer zagotavlja popolno skladnost podatkov, ki jih zbereta ti agenciji. Morebitna odstopanja med podatki, predloženimi Eurostatu, in statistikami, ki jih objavijo nacionalni organi, je mogoče pojasniti z razlikami v opredelitvah pojmov: države članice se namreč lahko odločijo, da v nacionalnih statistikah ohranijo različne opredelitve pojmov. Ker podatke, predložene v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 862/2007 in Uredbo (EU) št. 1260/2013, sistematično uporabljajo statistiki in demografi, Uredba (EU) št. 1260/2013 od držav članic zahteva, da morajo zagotoviti skladnost podatkov o prebivalstvu s podatki, ki jih določa člen 3 Uredbe (ES) št. 862/2007.

5.6Ukrepi za izboljšanje kakovosti

Komisija kot odziv na neskladnost z Uredbo še naprej uporablja nadaljnje ukrepe. V nekaj primerih so bili podatki, ki so jih posredovale države članice, nepopolni, slabe kakovosti ali pa niso bili posredovani v skladu z zakonskimi roki. Ti ukrepi (npr. upravni dopisi) so del Eurostatovega rednega spremljanja skladnosti.

Trend teh ukrepov po objavi poročila iz leta 2015 kaže nadaljnji napredek, ki so ga države članice dosegle na področju popolnosti, kakovosti in pravočasnosti podatkov. Število upravnih dopisov, poslanih nacionalnih statističnim uradom, se stalno zmanjšuje.

Kot odziv na potrebo po učinkovitejšem in celovitejšem ocenjevanju kakovosti podatkov je bila v obdelavo podatkov vpeljana programska oprema za samodejno validacijo podatkov. To samodejno orodje je na voljo tudi nacionalnim organom, ki zagotovijo podatke, pri čemer preverjanja temeljijo na sklopih validacijskih pravil, o katerih so se dogovorili Eurostat in države članice.

Eurostat je za nadaljnje ocenjevanje kakovosti vhodnih podatkov začel zbirati še obsežnejše metapodatke in informacije o kakovosti. V skladu s standardi kakovosti Evropskega statističnega sistema so se od leta 2014 razvijali vprašalniki glede kakovosti statistik na posameznih področjih, ki zajemajo azil, dovoljenja za prebivanje in izvrševanje zakonodaje. Razpoložljiva nacionalna poročila o kakovosti omogočajo preverjanje, ocenjevanje in izboljšave kakovosti ter so na voljo splošni javnosti 25 .

V skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 1260/2013 so morale države članice izvesti študije izvedljivosti uporabe opredelitve pojma „običajno prebivališče“ za populacijo, rezultate teh študij pa do konca leta 2016 predložiti Eurostatu. Študije so vključevale analizo trenutnih in potencialnih virov podatkov, obdelavo podatkov in metode ocenjevanja potrebnih statistik. Njihov namen je bil zlasti izboljšati primerljivost konceptov in opredelitev pojmov ter posledično zagotoviti večjo kakovost in primerljivost podatkov. Rezultati teh študij bodo Evropskemu parlamentu in Svetu predstavljeni v poročilu o Uredbi (EU) št. 1260/2013, ki ga bo Komisija sprejela do konca leta 2018. Rezultati študij izvedljivosti bi lahko vplivali na evropske statistike o prebivalstvu in posledično na skladnost s podatki, predloženimi v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 862/2007.

6.Sklepi

Z Uredbo (ES) št. 862/2007 so se precej izboljšale evropske statistike o migracijah in mednarodni zaščiti. Poleg tega so se po objavi poročila iz leta 2015 nadalje izboljšale razpoložljivost, popolnost, kakovost in pravočasnost podatkov. Za zbiranje podatkov v skladu z Uredbo so bile uvedene dodatne metodološke in tehnične spremembe, kar je omogočilo boljše smernice za države članice. Na kakovost podatkov, prejetih v skladu z Uredbo, je prav tako pozitivno vplival začetek veljavnosti Uredbe (EU) št. 1260/2013 in povezanih izvedbenih ukrepov. Kakovost bi se morala izboljševati tudi v prihodnosti, zlasti da bi se povečala pravočasnost podatkov, izboljšala točnost, odpravilo podpokritje in nadpokritje ter zapolnile podatkovne vrzeli.

Uporaba vseh teh statistik s strani uradnih organov na evropski in nacionalni ravni, nevladnih organov in splošne javnosti se je ustrezno povečala.

Vendar se Uredba zaradi svoje strukture ne more več primerno odzivati na nove zahteve uporabnikov. Zato so se nove podatkovne vrzeli, ki jih je opredelila Komisija, obravnavale z drugimi pristopi k zbiranju podatkov, kot je prostovoljno zbiranje podatkov. Primeri vključujejo podatke o prosilcih, ki prvič prosijo za azil, podatke o vrsti vračanja migrantov brez urejenega statusa ter podatke o dovoljenjih za prebivanje, razčlenjene po starosti in spolu ter navzkrižno razvrščen z drugimi razčlenitvami. Ti prostovoljni prenosi podatkov so se v vseh ali skoraj vseh državah članicah izkazali za precej uspešne. Drugih opredeljenih podatkovnih vrzeli, kot je razčlenitev podatkov o prebivalstvu v skladu s členom 3 po posamezni državi državljanstva in podatkov o priseljevanju/izseljevanju po prejšnji/naslednji državi prebivanja, pa ni mogoče obravnavati na prostovoljni podlagi. Poleg tega so iz stalnega dialoga z uporabniki politike razvidne nekatere druge potrebe politike, ki jih bo treba obravnavati v prihodnosti, zlasti v zvezi s podatki o dovoljenjih za prebivanje: (preveliko) število/delež veljavnih dovoljenj za prebivanje z opombo „drugi razlogi“, kar onemogoča popolno razumevanje vrste migracij in smiselno primerjavo med državami članicami; pomanjkanje podatkov o mobilnosti zakonito prebivajočih državljanov tretjih držav znotraj EU; nepopolno ujemanje med podatki o azilu (pozitivni sklep) in dovoljenji za prebivanje, povezanimi z azilom (stanje in tokovi); potreba po povečanju dodane vrednosti nedavno začetega prostovoljnega zbiranja podatkov (npr. o novih dodeljenih dovoljenjih za stalno/dolgotrajno prebivanje in o združitvi družin z upravičenci do zaščite) z obveznostjo poročanja o teh podatkih za več držav članic. Za to je potrebna prilagodljivost za pripravo zbirnih podatkov EU, ki zdaj niso na voljo, na primer o glavnem državljanstvu državljanov EU, ki živijo v drugih državah članicah.

Glede na to, da:

·bi morali podatki, ki jih določa Uredba, izražati razvijajoče se potrebe uporabnikov ter

·bi bilo treba upoštevati zmogljivost in sredstva organov, ki zagotovijo podatke,

se izvajajo naslednji sklopi ukrepov:

1.Sprememba členov 4 do 7 (mednarodna zaščita in upravljane migracije) Uredbe, da bi se podprla evropska agenda o migracijah. Med drugim se bodo oblikovalcem politike in nosilcem odločanja EU zagotovile boljše in bolj pravočasne statistike, pomembne za politiko, da se bodo lahko ti prepričljiveje odzvali na izzive, ki jih prinašajo migracije. S pobudo se bo zlasti izboljšala kakovost, tako da se bo statistiki, ki se trenutno zbira prostovoljno, zagotovila pravna podlaga. S spremembo Uredbe (ES) št. 862/2007 se bodo zagotovile večja popolnost, pravočasnost, zanesljivost in gotovost kot pri sedanjih prostovoljnih prenosih podatkov držav članic. Zlasti se bo zagotovila statistika na tistih področjih, na katerih so zainteresirane strani izrazile jasne potrebe: na področju vračanja (večja pogostost in okrepitev obvezne razčlenitve), preselitev, dovoljenj za prebivanje in priseljevanja otrok. Zagotovila se bo tudi prilagodljivost, ki je potrebna za odziv na nove in nastajajoče potrebe po podatkih. Komisija je predlog sprejela 16. maja 2018 26 .

2.Spodbujanje izmenjave znanja in dobrih praks za olajšanje dostopa do nacionalnih upravnih podatkov v nekaterih državah članicah, da bi se izboljšala kakovost podatkov o migracijah.

3.Izkoriščanje možnosti, ki jih bo nudil prihodnji centralni register za poročanje in statistike, ki ga bo vodila agencija eu-LISA, in sicer brez poseganja v zadevne pravne instrumente in ob popolnem spoštovanju namena omejitev iz njih. Ta register bo vseboval anonimizirane podatke, pridobljene iz sistemov Eurodac, SIS, VIS ter prihodnjih sistemov ETIAS in SVI, ki se bodo lahko uporabljali pri pripravi evropskih statistik o migracijah, s katerim naj bi se postopno nadomestili deli sedanjih nacionalnih podatkovnih zbirk.

(1)      Uredba (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti (UL L 199, 31.7.2007, str. 23).

(2)      COM(2012) 528 final.

(3)      COM(2015) 374 final.

(4)      UL L 180, 29.6.2013, str. 31.

(5) Norveška, Islandija, Lihtenštajn in Švica.

(6) UL L 132, 21.5.2016, str. 21.

(7) Direktiva 2014/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev (UL L 94, 28.3.2014, str. 375).

(8) Direktiva 2014/66/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v okviru premestitev znotraj podjetja (UL L 157, 27.5.2014, str. 1).

(9) Revizija Tehničnih smernic za zbiranje podatkov v skladu s členom 4(1) do (3) Uredbe (ES) št. 862/2007 – statistike o azilu in Tehničnih smernic za zbiranje podatkov v skladu s členoma 5 in 7 Uredbe (ES) št. 862/2007 – statistike o izvrševanju zakonodaje o priseljevanju iz leta 2018. Revizija Tehničnih smernic za zbiranje podatkov v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 862/2007 – statistike o dovoljenjih za prebivanje in Tehničnih smernic za zbiranje podatkov v skladu s členom 4(4) Uredbe (ES) št. 862/2007 – dublinske statistike iz leta 2017.

(10) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti (COM(2018) 307 final).

(11)

Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 168).

(12)

Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 143).

(13)   http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/networks/european_migration_network/index_en.htm (na voljo le v angleščini).

(14)

Evropska migracijska mreža, Letno poročilo o migracijah in azilu za leto 2017 (na voljo le v angleščini).

(15)   http://ec.europa.eu/eurostat/web/population-demography-migration-projections ( na voljo v angleščini, francoščini in nemščini).

(16)   http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Migration_and_migrant_population_statistics/sl

(17)   http://ec.europa.eu/eurostat/web/expert-group-on-refugee-statistics/home (na voljo le v angleščini).

(18)   https://unstats.un.org/unsd/statcom/49th-session/documents/BG-Item3m-RefugeeStat-E.pdf (na voljo le v angleščini).

(19)   http://ec.europa.eu/eurostat/web/population-demography-migration-projections ( na voljo v angleščini, francoščini in nemščini).

(20)   http://ec.europa.eu/eurostat/web/asylum-and-managed-migration/statistics-illustrated ( na voljo v angleščini, francoščini in nemščini).

(21)   http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Main_Page/sl  

(22)   http://ec.europa.eu/eurostat/web/products-statistical-books/-/KS-EI-17-001 ( na voljo v angleščini, francoščini in nemščini).

(23)   http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Population (na voljo le v angleščini).

(24) Uredba (EU) št. 1260/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o evropski demografski statistiki (UL L 330, 10.12.2013, str. 39).

(25)   http://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/EN/migr_eil_esqrs.htm (na voljo le v angleščini); http://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/migr_res_esms.htm (na voljo le v angleščini).

(26) COM(2018) 307 final.