EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52018AR3764
Opinion of the European Committee of the Regions — The Reform Support Programme and European Investment Stabilisation Function
Mnenje Evropskega odbora regij – Program za podporo reformam in Evropska stabilizacijska funkcija za naložbe
Mnenje Evropskega odbora regij – Program za podporo reformam in Evropska stabilizacijska funkcija za naložbe
COR 2018/03764
UL C 86, 7.3.2019, p. 335–352
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
- Date of document:
- 05/12/2018; datum glasovanja
- Date of vote:
- 05/12/2018
- Date lodged:
- 22/06/2018
- Author:
- Evropski odbor regij, Komisija za ekonomsko politiko
- Responsible body:
- COR_ECON
- Rapporteur:
- Olga ZRIHEN
- Form:
- Mnenje
- Term of office:
- VI (2015-2020)
- Internal reference:
- ECON-VI/037
- Session:
- 132
- Procedure number:
- Link
- European Parliament - Legislative observatory
- Link
- European Parliament - Legislative observatory
- Treaty:
- Pogodba o delovanju Evropske unije
- Legal basis:
- Link
- Link
- Link
- Select all documents mentioning this document
- Earlier related instruments:
-
- 52018PC0387 COR Opinion predlog spremembe
- 52018PC0391 COR Opinion predlog spremembe
- Instruments cited:
- Link
- EUROVOC descriptor:
- Subject matter:
- Directory code:
|
7.3.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 86/335 |
Mnenje Evropskega odbora regij – Program za podporo reformam in Evropska stabilizacijska funkcija za naložbe
(2019/C 86/18)
|
I. PREDLOGI SPREMEMB K PROGRAMU ZA PODPORO REFORMAM
Predlog spremembe 1
Uvodna izjava 5
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Strukturne reforme lahko prispevajo k doseganju visoke stopnje odpornosti nacionalnih gospodarstev in trajnostne konvergence med državami članicami, kar je ključnega pomena za uspešno in nemoteno sodelovanje v ekonomski in monetarni uniji. Ta visoka stopnja trajnostne konvergence je še zlasti pomembna za države članice, katerih valuta ni euro in ki se pripravljajo na pridružitev euroobmočju. |
Strukturne reforme , ki so pomembne za EU in so opredeljene v evropskem semestru, lahko prispevajo k izboljšanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter doseganju visoke stopnje odpornosti nacionalnih gospodarstev in trajnostne konvergence med državami članicami, kar je ključnega pomena za uspešno in nemoteno sodelovanje v ekonomski in monetarni uniji. Ta visoka stopnja trajnostne konvergence je še zlasti pomembna za države članice, katerih valuta ni euro in ki se pripravljajo na pridružitev euroobmočju. |
Predlog spremembe 2
Uvodna izjava 6
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Stopnja izvajanja strukturnih reform v državah članicah še vedno ni zadostna po vsej Uniji. Izkušnje z izvajanjem mehanizma za usklajevanje ekonomskih politik v okviru evropskega semestra kažejo, da je izvajanje strukturnih reform na splošno počasno in neenakomerno ter da bi bilo nacionalna reformna prizadevanja treba okrepiti in spodbujati. |
Stopnja izvajanja strukturnih reform , ki so pomembne za EU, v državah članicah še vedno ni zadostna po vsej Uniji. Izkušnje z izvajanjem mehanizma za usklajevanje ekonomskih politik v okviru evropskega semestra kažejo, da je izvajanje strukturnih reform na splošno počasno in neenakomerno ter da bi bilo nacionalna reformna prizadevanja treba okrepiti in spodbujati , in sicer z večjim vključevanjem lokalnih in regionalnih oblasti, ki so odgovorne za uresničevanje večine opredeljenih potreb po reformah . |
Predlog spremembe 3
Uvodna izjava 15
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Da bi zagotovili, da so reforme, ki jih podpira program, usmerjene v vsa ključna ekonomska in socialna področja, bi morala Komisija na prošnjo države članice zagotoviti finančno in tehnično podporo v okviru programa, in sicer na široki paleti področij politike, ki vključujejo področja, povezana z upravljanjem javnih financ in premoženja, institucionalnimi in upravnimi reformami, poslovnim okoljem, finančnim sektorjem, proizvodnimi in storitvenimi trgi ter trgom dela, izobraževanjem in usposabljanjem, trajnostnim razvojem, javnim zdravjem in socialno varnostjo. |
Da bi zagotovili, da so reforme, ki jih podpira program, usmerjene v ustrezna področja politike , bi morala Komisija na prošnjo države članice zagotoviti finančno in tehnično podporo v okviru programa, in sicer na široki paleti področij , povezanih s cilji politik EU , ki vključujejo področja, povezana z upravljanjem javnih financ in premoženja, institucionalnimi in upravnimi reformami, poslovnim okoljem, finančnim sektorjem, proizvodnimi in storitvenimi trgi ter trgom dela, izobraževanjem in usposabljanjem, trajnostnim razvojem, javnim zdravjem in socialno varnostjo. |
Predlog spremembe 4
Uvodna izjava 17
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Za kritje dodatnih potreb v okviru programa bi morale države članice imeti možnost, da v proračun programa prerazporedijo sredstva, načrtovana v okviru deljenega upravljanja v okviru skladov Unije, in sicer v skladu z ustreznim postopkom . Prerazporejena sredstva bi bilo treba izvrševati v skladu s pravili tega programa in uporabiti v korist zadevne države članice. |
Če sredstva, dodeljena v skladu s členom 26, ne bi bila porabljena, bi morala država članica ali Komisija imeti možnost, da zaprosi za njihovo prerazporeditev v evropske strukturne in investicijske sklade v korist zadevne države članice. |
Obrazložitev
S predlogom spremembe se zagotavlja skladnost s predlogom spremembe člena 21 uredbe o skupnih določbah, ki ga vsebuje mnenje na to temo (COTER-VI-038). Prerazporeditev bi bila dosledna tudi zato, ker tako program za podporo reformam kot uredba o skupnih določbah temeljita na členu 175 PDEU.
Predlog spremembe 5
Uvodna izjava 19
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
V zvezi z orodjem za izvajanje reform je treba opredeliti vrste reform, ki bi bile upravičene do finančne podpore. Da bi zagotovili njihov prispevek k ciljem programa, bi morale biti upravičene tiste reforme, ki obravnavajo izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik, vključno s tistimi, ki so predlagane v priporočilih za posamezne države. |
V zvezi z orodjem za izvajanje reform je treba opredeliti vrste reform, ki bi bile upravičene do finančne podpore. Da bi zagotovili njihov prispevek k ciljem programa, bi morale biti upravičene tiste reforme, ki obravnavajo izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik, vključno s tistimi, ki so predlagane v priporočilih za posamezne države , in ob upoštevanju posameznih regionalnih vidikov . |
Obrazložitev
Komisija vzpostavlja jasno povezavo med programi za porabo sredstev ter evropskim semestrom, ki lahko svojemu namenu služi le, če so vanj vključeni okrepljeni regionalni vidiki.
Predlog spremembe 6
Uvodna izjava 20
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Da bi zagotovili smiselno spodbudo za države članice za dokončanje strukturnih reform, je primerno, da se določi najvišji finančni prispevek, ki jim je v okviru instrumenta na razpolago za vsako fazo dodelitve in v vsakem razpisu. Ta najvišji prispevek se izračuna na podlagi števila prebivalcev države članice . Za zagotovitev, da so finančne spodbude razporejene čez celotno obdobje uporabe programa, bi bilo treba sredstva državam članicam dodeljevati postopno. V prvi fazi, ki traja dvajset mesecev, bi bila državam članicam na razpolago dana polovica (11 000 000 000 EUR) od skupnih finančnih sredstev za orodje za izvajanje reform, v tem času pa bi lahko prejele sredstva do svoje najvišje dodelitve na podlagi predložitve predlogov reformnih zavez. |
Da bi zagotovili smiselno spodbudo za države članice za dokončanje strukturnih reform , ki so pomembne za EU , je primerno, da se določi najvišji finančni prispevek, ki jim je v okviru instrumenta na razpolago za vsako fazo dodelitve in v vsakem razpisu. Ta najvišji prispevek se izračuna na podlagi kazalnikov, ki bodo sprejeti za kohezijsko politiko v obdobju 2021–2027 (BDP na prebivalca, brezposelnost mladih, nizka izobrazbena stopnja, podnebne spremembe ter sprejem in vključevanje migrantov) . Za zagotovitev, da so finančne spodbude razporejene čez celotno obdobje uporabe programa, bi bilo treba sredstva državam članicam dodeljevati postopno. V prvi fazi, ki traja dvajset mesecev, bi bila državam članicam na razpolago dana polovica (11 000 000 000 EUR) od skupnih finančnih sredstev za orodje za izvajanje reform, v tem času pa bi lahko prejele sredstva do svoje najvišje dodelitve na podlagi predložitve predlogov reformnih zavez. |
Predlog spremembe 7
Uvodna izjava 23
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Da bi zagotovili prevzemanje odgovornosti za ustrezne reforme in osredotočenost nanje, bi morale države članice opredeliti reformne zaveze kot odziv na izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra (vključno z izzivi, opredeljenimi v priporočilih za posamezne države), ter predlagati podroben sklop ukrepov za njihovo izvajanje, ki bi moral vsebovati ustrezne mejnike in cilje ter časovni razpored za izvedbo v obdobju največ treh let. V celotnem postopku bi si bilo treba prizadevati za tesno sodelovanje med Komisijo in državami članicami ter ga doseči. |
Da bi zagotovili prevzemanje odgovornosti za ustrezne reforme in osredotočenost nanje, bi morale države članice ob vključitvi vseh ravni upravljanja opredeliti reformne zaveze kot odziv na izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra (vključno z izzivi, opredeljenimi v priporočilih za posamezne države , ter ob upoštevanju posameznih regionalnih vidikov ), ter predlagati podroben sklop ukrepov za njihovo izvajanje, ki bi moral vsebovati ustrezne mejnike in cilje ter časovni razpored za izvedbo v obdobju največ treh let. Države članice bi morale poleg tega navesti, kako se usklajujejo ustrezni obstoječi ukrepi politike EU za podpiranje predlaganih reform. V celotnem postopku bi si bilo treba prizadevati za tesno sodelovanje med Komisijo in državami članicami ter ga doseči. |
Predlog spremembe 8
Nova uvodna izjava za uvodno izjavo 23
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
Države članice bi morale navesti, kako so bile lokalne in regionalne oblasti vključene v presojo potreb po reformah ter oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje reformnih zavez. V okviru evropskega semestra bo ta vključenost strukturirana in stalna, da bodo lahko lokalne in regionalne oblasti kot polnopravni partnerji in od začetka sodelovale v dialogu z Evropsko komisijo, ki bo privedel do objave poročil po državah in priporočil za posamezne države. Države članice se odločijo, kako bodo organizirale takšno vključenost v skladu s svojo ustavno ureditvijo ter sedanjo razdelitvijo pristojnosti in pooblastil med ravnmi upravljanja. |
Predlog spremembe 9
Uvodna izjava 31
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Za dobro finančno poslovodenje bi bilo treba določiti posebna pravila za proračunske obveznosti, plačila, začasno prekinitev, razveljavitev in izterjavo sredstev. Plačila bi morala temeljiti na pozitivni oceni Komisije v zvezi z izvajanjem reformnih zavez države članice. Začasna prekinitev in razveljavitev finančnega prispevka bi morala biti mogoča, kadar država članica reformnih zavez ne izvaja zadovoljivo. Da bi zagotovili trajni učinek reform po njihovi izvedbi, bi bilo treba določiti razumno obdobje, ki opredeljuje trajnost reform, po plačilu finančnega prispevka. Kot razumno najkrajše obdobje, ki se uporabi, bi bilo treba šteti obdobje petih let. Vzpostaviti bi bilo treba ustrezne kontradiktorne postopke za zagotavljanje, da sklep Komisije v zvezi z začasno prekinitvijo, razveljavitvijo in izterjavo plačanih zneskov spoštuje pravico držav članic, da predložijo pripombe. |
Za dobro finančno poslovodenje bi bilo treba določiti posebna pravila za proračunske obveznosti, plačila, začasno prekinitev, razveljavitev in izterjavo sredstev. Plačila bi morala biti opravljena v letnih obrokih, in sicer na podlagi pozitivne ocene Komisije v zvezi z napredkom pri izvajanju reformnih zavez države članice. Začasna prekinitev in razveljavitev finančnega prispevka bi morala biti mogoča, kadar država članica reformnih zavez ne izvaja zadovoljivo. Da bi zagotovili trajni učinek reform po njihovi izvedbi, bi bilo treba določiti razumno obdobje, ki opredeljuje trajnost reform, po plačilu finančnega prispevka. Kot razumno najkrajše obdobje, ki se uporabi, bi bilo treba šteti obdobje petih let. Vzpostaviti bi bilo treba ustrezne kontradiktorne postopke za zagotavljanje, da sklep Komisije v zvezi z začasno prekinitvijo, razveljavitvijo in izterjavo plačanih zneskov spoštuje pravico držav članic, da predložijo pripombe. |
Predlog spremembe 10
Uvodna izjava 32
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
V zvezi z instrumentom za tehnično podporo države članice vse bolj uporabljajo tehnično podporo v okviru programa za podporo strukturnim reformam in so presegle prvotna pričakovanja. Zahtevke za podporo v okviru programa za podporo strukturnim reformam so predložile skoraj vse države članice, porazdeljeni pa so po vseh področjih politike, ki jih zajema program. Zato bi bilo treba ohraniti glavne značilnosti programa za podporo strukturnim reformam, vključno z ukrepi, ki so upravičeni do financiranja v okviru instrumenta za tehnično podporo. |
V zvezi z instrumentom za tehnično podporo države članice vse bolj uporabljajo tehnično podporo v okviru programa za podporo strukturnim reformam in so presegle prvotna pričakovanja. Zahtevke za podporo v okviru programa za podporo strukturnim reformam so predložile skoraj vse države članice, porazdeljeni pa so po vseh področjih politike, ki jih zajema program. Zato bi bilo treba ohraniti glavne značilnosti programa za podporo strukturnim reformam, vključno z ukrepi, ki so upravičeni do financiranja v okviru instrumenta za tehnično podporo. Komisija in nacionalne vlade bi morale spodbujati uporabo instrumentov za tehnično podporo na ravni lokalnih in regionalnih oblasti, in sicer bi morale takšne instrumente v celoti dati na voljo vsem ravnem upravljanja in dejavno spodbujati njihovo uporabo. |
Predlog spremembe 11
Člen 4
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
|
Splošni cilji |
Splošni cilji |
||||
|
Program podpira naslednje splošne cilje v vseh državah članicah: |
Program podpira naslednje splošne cilje v vseh državah članicah: |
||||
|
|
||||
|
|
Predlog spremembe 12
Člen 6
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Področje uporabe Splošni in specifični cilji iz členov 4 in 5 se nanašajo na področja politike, ki so povezana s kohezijo, konkurenčnostjo, produktivnostjo, raziskavami in inovacijami , pametno, trajnostno in vključujočo rastjo, delovnimi mesti in naložbami ter zlasti na eno ali več od naslednjega: |
Področje uporabe Splošni in specifični cilji iz členov 4 in 5 se nanašajo na področja politike, ki so pomembna za izvajanje ciljev iz Pogodbe EU, so povezana s pristojnostmi EU ter se nanašajo na kohezijo, konkurenčnost , produktivnost , raziskave in inovacije , pametno, trajnostno in vključujočo rast , delovna mesta in naložbe ter zlasti na eno ali več od naslednjega: |
Predlog spremembe 13
Člen 7
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||||||
|
Proračun |
Proračun |
||||||||||||
|
1. Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 25 000 000 000 EUR v tekočih cenah. |
1. Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 25 000 000 000 EUR v tekočih cenah. |
||||||||||||
|
2. Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 1 je: |
2. Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 1 je: |
||||||||||||
|
do 22 000 000 000 EUR za orodje za izvajanje reform; |
do 22 000 000 000 EUR za orodje za izvajanje reform; |
||||||||||||
|
do 840 000 000 EUR za instrument za tehnično podporo; |
do 840 000 000 EUR za instrument za tehnično podporo; |
||||||||||||
|
do 2 160 000 000 EUR za konvergenčni instrument, od tega: |
do 2 160 000 000 EUR za konvergenčni instrument, od tega: |
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
Če upravičena država članica do 31. decembra 2023 v okviru konvergenčnega instrumenta ni sprejela dokazljivih ukrepov za sprejetje enotne valute v določenem časovnem okviru, se najvišji znesek, ki je na razpolago za to državo članico v okviru komponente za finančno podporo konvergenčnega instrumenta v skladu s členom 26 prerazporedi v orodje za izvajane reform iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka. Komisija o tem sprejme sklep, potem ko je zadevni državi članici dala možnost, da predloži svoje pripombe v dveh mesecih po prejemu obvestila o ugotovitvah Komisije. |
Če upravičena država članica do 31. decembra 2023 v okviru konvergenčnega instrumenta ni sprejela dokazljivih ukrepov za sprejetje enotne valute v določenem časovnem okviru, se najvišji znesek, ki je na razpolago za to državo članico v okviru komponente za finančno podporo konvergenčnega instrumenta v skladu s členom 26 prerazporedi v orodje za izvajane reform iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka. Komisija o tem sprejme sklep, potem ko je zadevni državi članici dala možnost, da predloži svoje pripombe v dveh mesecih po prejemu obvestila o ugotovitvah Komisije. |
||||||||||||
|
3. Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke, povezane z dejavnostmi pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje programa in doseganje njegovih ciljev, zlasti za študije, sestanke strokovnjakov in ukrepe informiranja in komuniciranja, vključno z institucionalnim komuniciranjem glede političnih prioritet Unije, kolikor so povezane s cilji te uredbe, ter odhodke, povezane z informacijskotehnološkimi omrežji, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi orodji, ter vse druge odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju programa. Odhodki lahko v okviru vsakega od treh instrumentov iz člena 3 zajemajo tudi stroške drugih podpornih dejavnosti, kot sta nadzor kakovosti in spremljanje projektov tehnične podpore na terenu, in stroške medsebojnega svetovanja in strokovnjakov za ocenjevanje in izvajanje strukturnih reform. |
3. Če sredstva, dodeljena v skladu s členom 26 tega predloga, ne bi bila porabljena, bi morala biti sredstva, dodeljena posamezni državi članici, na njeno prošnjo ali na predlog Komisije prerazporejena v evropske strukturne in investicijske sklade v korist zadevne države članice. |
||||||||||||
|
4 . Sredstva, ki se državam članicam dodelijo v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo prošnjo prerazporedijo v program. Komisija navedena sredstva izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Kadar je mogoče, se navedena sredstva uporabijo v korist zadevne države članice. |
4. Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke, povezane z dejavnostmi pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje programa in doseganje njegovih ciljev, zlasti za študije, sestanke strokovnjakov in ukrepe informiranja in komuniciranja, vključno z institucionalnim komuniciranjem glede političnih prioritet Unije, kolikor so povezane s cilji te uredbe, ter odhodke, povezane z informacijskotehnološkimi omrežji, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi orodji, ter vse druge odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju programa. Odhodki lahko v okviru vsakega od treh instrumentov iz člena 3 zajemajo tudi stroške drugih podpornih dejavnosti, kot sta nadzor kakovosti in spremljanje projektov tehnične podpore na terenu, in stroške medsebojnega svetovanja in strokovnjakov za ocenjevanje in izvajanje strukturnih reform. |
||||||||||||
|
|
5 . Sredstva, ki se državam članicam dodelijo v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo prošnjo prerazporedijo v program. Komisija navedena sredstva izvršuje neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Kadar je mogoče, se navedena sredstva uporabijo v korist zadevne države članice. |
Obrazložitev
S predlogom spremembe se zagotavlja skladnost s predlogom spremembe člena 21 uredbe o skupnih določbah, ki ga vsebuje mnenje na to temo (COTER-VI-038). Prerazporeditev bi bila dosledna tudi zato, ker tako program za podporo reformam kot uredba o skupnih določbah temeljita na členu 175 PDEU.
Predlog spremembe 14
Člen 9
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
V Prilogi I je določen najvišji finančni prispevek, ki je na razpolago za vsako državo članico iz skupnih sredstev orodja za izvajanje reform iz točke (a) člena 7(2). Takšen največji finančni prispevek se izračuna za vsako državo članico na podlagi meril in metodologije iz navedene priloge, in sicer na podlagi števila prebivalcev vsake države članice . Takšen največji finančni prispevek je vsaki državi članici delno ali v celoti na razpolago za dodelitev v vsaki fazi in razpisu postopka za dodelitev sredstev iz člena 10. |
V Prilogi I je določen najvišji finančni prispevek, ki je na razpolago za vsako državo članico iz skupnih sredstev orodja za izvajanje reform iz točke (a) člena 7(2). Takšen največji finančni prispevek se izračuna za vsako državo članico na podlagi meril in metodologije iz navedene priloge, in sicer na podlagi kazalnikov, ki bodo sprejeti za kohezijsko politiko v obdobju 2021–2027 (BDP na prebivalca, brezposelnost mladih, nizka izobrazbena stopnja, podnebne spremembe ter sprejem in vključevanje migrantov) . Takšen največji finančni prispevek je vsaki državi članici delno ali v celoti na razpolago za dodelitev v vsaki fazi in razpisu postopka za dodelitev sredstev iz člena 10. |
Predlog spremembe 15
Člen 11(3), točka (e)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
notranje ureditve za učinkovito izvajanje reformnih zavez v zadevni državi članici, vključno s predlaganimi mejniki in cilji ter z njimi povezanimi kazalniki; in |
notranje ureditve za učinkovito izvajanje reformnih zavez v zadevni državi članici, vključno s predlaganimi mejniki in cilji ter z njimi povezanimi kazalniki; način, kako so bile lokalne in regionalne oblasti vključene v opredelitev reformnih zavez v okviru evropskega semestra ter v njihovo izvajanje, spremljanje in ocenjevanje; in |
Predlog spremembe 16
Člen 11(3), nova točka za točko (e)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
v okviru notranje ureditve za izvajanje reformnih zavez posebne ukrepe, s katerimi se zagotavljata doslednost in usklajevanje med programom, evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter drugimi programi, ki jih financira EU, kot je ustrezno; ti ukrepi bi morali zajemati posebni časovni načrt krepitve zmogljivosti za lokalne in regionalne oblasti; |
Predlog spremembe 17
Člen 11(9)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Odbor za ekonomsko politiko, ustanovljen s Sklepom Sveta 2000/604/ES o sestavi in statutu Odbora za ekonomsko politiko (1), lahko poda mnenje o predlogih reformnih zavez, ki so jih predložile države članice. |
Odbor za ekonomsko politiko, ustanovljen s Sklepom Sveta 2000/604/ES o sestavi in statutu Odbora za ekonomsko politiko1, poda mnenje o predlogih reformnih zavez, ki so jih predložile države članice. |
Predlog spremembe 18
Člen 12(3)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
V sklepu iz odstavka 1 se določi finančni prispevek, ki ga je treba izplačati v enem obroku , ko država članica zadovoljivo izvede vse mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem posameznih reformnih zavez. |
V sklepu iz odstavka 1 se določi finančni prispevek, ki ga je treba izplačati v letnih obrokih , ko država članica zadovoljivo izvede vse mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem posameznih reformnih zavez za vsako leto . |
|
V sklepu se določi obdobje za izvedbo reformnih zavez, ki ne sme biti daljše od treh let po sprejetju sklepa. Določijo se tudi: podrobna ureditev in časovni razpored za izvedbo reformnih zavez in poročanje o tem v okviru evropskega semestra s strani zadevne države članice; zadevni kazalniki v zvezi z izpolnjevanjem mejnikov in ciljev ter način za zagotavljanje dostopa Komisije do ustreznih osnovnih podatkov. |
V sklepu se določi obdobje za izvedbo reformnih zavez, ki ne sme biti daljše od treh let po sprejetju sklepa. Določijo se tudi: podrobna ureditev in časovni razpored za izvedbo reformnih zavez in poročanje o tem v okviru evropskega semestra s strani zadevne države članice; zadevni kazalniki v zvezi z izpolnjevanjem mejnikov in ciljev ter način za zagotavljanje dostopa Komisije do ustreznih osnovnih podatkov. |
Predlog spremembe 19
Člen 14
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Poročanje države članice v okviru evropskega semestra |
Poročanje države članice v okviru evropskega semestra |
|
Brez poseganja v drugi pododstavek člena 12(3) zadevna država članica v okviru evropskega semestra redno poroča o napredku pri izpolnjevanju reformnih zavez. V ta namen so države članice pozvane, da vsebino nacionalnih programov reform uporabijo kot orodje za poročanje o napredku pri dokončanju reform. Podrobne ureditve in časovni razpored za poročanje, vključno z načinom zagotavljanja dostopa Komisije do ustreznih osnovnih podatkov, se določijo v sklepu iz člena 12(1). |
Brez poseganja v drugi pododstavek člena 12(3) zadevna država članica v okviru evropskega semestra redno poroča o napredku pri izpolnjevanju reformnih zavez. V ta namen so države članice pozvane, da vsebino nacionalnih programov reform uporabijo kot orodje za poročanje o napredku pri dokončanju reform , med drugim o ukrepih, sprejetih za zagotavljanje usklajenosti programa z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter drugimi programi, ki jih financira EU, kot je ustrezno. Podrobne ureditve in časovni razpored za poročanje, vključno z načinom zagotavljanja dostopa Komisije do ustreznih osnovnih podatkov, se določijo v sklepu iz člena 12(1). Komisija ustrezno revidira svoje smernice o vsebini nacionalnih programov reform. |
Predlog spremembe 20
Člen 19(2), nova točka za točko (e)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
|
dejavnostmi krepitve zmogljivosti, ki jih v okviru nacionalnih programov reform izvajajo lokalne in regionalne oblasti. Lokalne in regionalne oblasti lahko predložijo zahtevke v okviru posebnega sklopa programa in so neposredne upravičenke tehnične podpore, ki se zagotavlja. |
Predlog spremembe 21
Člen 26
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
V Prilogi X je določen najvišji finančni prispevek, ki je na razpolago za vsako državo članico iz skupnih finančnih sredstev iz točke (c)(i) člena 7(2). Tak najvišji finančni prispevek se izračuna za vsako upravičeno državo članico z uporabo meril in metodologije, določenih v navedeni prilogi, na podlagi števila prebivalcev posamezne države članice in se uporablja za vse faze dodeljevanja in za razpise iz člena 10. |
V Prilogi X je določen najvišji finančni prispevek, ki je na razpolago za vsako državo članico iz skupnih finančnih sredstev iz točke (c)(i) člena 7(2). Tak najvišji finančni prispevek se izračuna za vsako upravičeno državo članico z uporabo meril in metodologije, določenih v navedeni prilogi, na podlagi kazalnikov, ki bodo sprejeti za kohezijsko politiko v obdobju 2021–2027 (BDP na prebivalca, brezposelnost mladih, nizka izobrazbena stopnja, podnebne spremembe ter sprejem in vključevanje migrantov), in se uporablja za vse faze dodeljevanja in za razpise iz člena 10. |
|
Brez poseganja v drugi pododstavek člena 7(2) je tak največji finančni prispevek na razpolago za dodelitev vsaki upravičeni državi članici, in sicer delno ali v celoti v vsaki fazi postopka dodeljevanja v skladu s postopkom iz člena 10, ter predstavlja dodatni prispevek, ki presega finančni prispevek iz člena 9, ki se odobri v zameno za dodatne reforme, ki jih zadevna država članica izvede v skladu s členom 25. |
Brez poseganja v drugi pododstavek člena 7(2) je tak največji finančni prispevek na razpolago za dodelitev vsaki upravičeni državi članici, in sicer delno ali v celoti v vsaki fazi postopka dodeljevanja v skladu s postopkom iz člena 10, ter predstavlja dodatni prispevek, ki presega finančni prispevek iz člena 9, ki se odobri v zameno za dodatne reforme, ki jih zadevna država članica izvede v skladu s členom 25. |
II. PREDLOGI SPREMEMB K EVROPSKI STABILIZACIJSKI FUNKCIJI ZA NALOŽBE
Predlog spremembe 22
Uvodna izjava 8
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Zlasti, da bi se države članice, katerih valuta je euro, podprlo pri boljšem odzivanju na hitro spreminjajoče se gospodarske razmere in stabilizaciji njihovih gospodarstev z ohranitvijo ravni javnih naložb v primeru obsežnih asimetričnih šokov, bi bilo treba vzpostaviti Evropsko stabilizacijsko funkcijo za naložbe (ESFN). |
Zlasti, da bi se države članice, katerih valuta je euro, podprlo pri boljšem odzivanju na hitro spreminjajoče se gospodarske razmere in stabilizaciji njihovih gospodarstev z ohranitvijo ravni javnih naložb v primeru obsežnih asimetričnih šokov, bi bilo treba vzpostaviti Evropsko stabilizacijsko funkcijo za naložbe (ESFN). Instrument ESFN bi moral prispevati k stabilizaciji javnih naložb, ki jih izvajajo vse ravni upravljanja, saj so lokalne in regionalne oblasti odgovorne za 66 % naložb in njihove naložbe še niso dosegle ravni pred krizo. Če bi se lokalnim in regionalnim organom omogočilo, da ohranijo svojo raven naložb, bi to preprečilo nadaljnje poslabšanje asimetričnih šokov. |
Obrazložitev
Poudariti bi bilo treba pomen lokalne in regionalne ravni za naložbe.
Predlog spremembe 23
Uvodna izjava 15
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Država članica, ki zaprosi za podporo ESFN, bi morala izpolnjevati stroga merila za upravičenost na podlagi upoštevanja sklepov in priporočil okvira Unije za fiskalni in ekonomski nadzor v obdobju dveh let pred vložitvijo prošnje za podporo ESFN, da se ne bi zmanjšala spodbuda za to državo članico, da si prizadeva za preudarne proračunske politike. |
Država članica, ki zaprosi za podporo ESFN, bi morala izpolnjevati stroga merila za upravičenost na podlagi upoštevanja sklepov in priporočil okvira Unije za fiskalni in ekonomski nadzor , vključno s sporočilom Komisije z naslovom Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast (1a) , v obdobju dveh let pred vložitvijo prošnje za podporo ESFN ter spoštovanja konvergenčnega kodeksa z merili za prevzemanje večje odgovornosti , da se ne bi zmanjšala spodbuda za to državo članico, da si prizadeva za preudarne in vzdržne proračunske politike. |
Obrazložitev
Obrazložitev je razvidna iz besedila.
Predlog spremembe 24
Uvodna izjava 21
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Države članice bi morale podporo, prejeto v okviru ESFN, vložiti v upravičene javne naložbe in tudi na splošno raven javnih naložb ohraniti na ravni, enaki povprečni ravni javnih naložb v zadnjih petih letih, da se zagotovi, da bo cilj te uredbe dosežen. V zvezi s tem se od držav članic pričakuje, da bodo dale prednost ohranjanju upravičenih naložb v programe, ki jih podpira Unija v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. |
Države članice bi morale podporo, prejeto v okviru ESFN, vložiti v upravičene javne naložbe in tudi na splošno raven javnih naložb ohraniti na ravni, enaki povprečni ravni javnih naložb v zadnjih petih letih, da se zagotovi, da bo cilj te uredbe dosežen. V zvezi s tem se od držav članic pričakuje, da bodo dale prednost ohranjanju upravičenih naložb v programe, ki jih podpira Unija v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Če pa je kriza tako huda, da država članica ne more ohraniti ravni javnih naložb, h kateri se je zavezala ob prejetju podpore, bi morala Komisija določiti nižjo raven javnih naložb, ki bi jih morala država članica zagotoviti. |
Obrazložitev
Kriza bi lahko bila tako huda, da države članice ne bi mogle ohraniti ravni javnih naložb, h kateri so se zavezale ob prejetju podpore. V tem primeru bi morala Komisija imeti možnost, da določi nižjo raven javnih naložb, ki bi jih morale izvesti države članice.
Predlog spremembe 25
Uvodna izjava 33
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
ESFN bi bilo treba šteti kot prvi korak v postopnem razvoju popolnoma delujočega mehanizma zavarovanja, ki bi bil namenjen makroekonomski stabilizaciji. Trenutno bi ESFN temeljila na posojilih in subvencijah obrestne mere. Hkrati ni izključeno, da bo v prihodnosti vključen EMS ali njegov pravni naslednik z zagotavljanjem finančne pomoči državam članicam, katerih valuta je euro, ki se soočajo z neugodnimi gospodarskimi razmerami, v podporo javnim naložbam. Poleg tega bi se lahko v prihodnosti vzpostavil prostovoljen mehanizem zavarovanja z zmožnostjo zadolževanja, ki bi temeljil na prostovoljnih prispevkih držav članic in bi bil močan instrument za makroekonomsko stabilizacijo v primeru asimetričnih šokov. |
ESFN bi bilo treba šteti kot prvi korak v postopnem razvoju popolnoma delujočega mehanizma zavarovanja, ki bi bil namenjen makroekonomski stabilizaciji. V prvi fazi bi ESFN temeljila na posojilih in subvencijah obrestne mere. Hkrati bi bil lahko EMS ali njegov pravni naslednik uporabljen za zagotavljanje finančne pomoči državam članicam, katerih valuta je euro, ki se soočajo z neugodnimi gospodarskimi razmerami, v podporo javnim naložbam. Poleg tega je treba vzpostaviti mehanizem zavarovanja z zmožnostjo zadolževanja, ki bi temeljil na prispevkih držav članic in bi bil močan instrument za makroekonomsko stabilizacijo v primeru asimetričnih šokov. |
Obrazložitev
Razjasnitev besedila pod uvodno izjavo 33 ob upoštevanju enakih predlogov sprememb iz osnutka poročila Reimerja Bögeja (EPP/DE) in Pervenche Berès (S&D/FR), ki je bil predstavljen na seji odbora ECON Evropskega parlamenta.
Predlog spremembe 26
Člen 3(1)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
sklepa Sveta, s katerim ta ugotovi, da ni sprejela učinkovitih ukrepov za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 126(8) ali členom 126(11) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v dveh letih pred vložitvijo prošnje za podporo ESFN; |
sklepa Sveta, s katerim ta ugotovi, da ni sprejela učinkovitih ukrepov za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 126(8) ali členom 126(11) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v dveh letih pred vložitvijo prošnje za podporo ESFN , ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast (1); |
Obrazložitev
Obrazložitev je razvidna iz besedila.
Predlog spremembe 27
Člen 5(2)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||
|
Komisija v letu po izplačilu posojila ESFN preveri, ali zadevna država članica upošteva merila iz odstavka 1. Komisija zlasti preveri tudi obseg, v katerem zadevna država članica ohrani upravičene javne naložbe v programe, ki jih podpira Unija v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. |
Komisija v letu po izplačilu posojila ESFN preveri, ali zadevna država članica upošteva merila iz odstavka 1. Komisija zlasti preveri tudi obseg, v katerem zadevna država članica ohrani upravičene javne naložbe v programe, ki jih podpira Unija v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. |
||||||||
|
Če Komisija po tem, ko je zadevna država članica podala izjavo v zvezi s tem, meni, da pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, sprejme sklep, v katerem: |
Če Komisija po tem, ko je zadevna država članica podala izjavo v zvezi s tem, meni, da pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, sprejme sklep, v katerem: |
||||||||
|
|
||||||||
|
|
Vendar bi lahko Komisija tudi sklenila, da zadevna država članica zaradi posledic krize ni mogla ohraniti ravni naložb iz odstavka 1. |
||||||||
|
Komisija brez nepotrebnega odlašanja sprejme sklep in ga objavi. |
Komisija brez nepotrebnega odlašanja sprejme sklep in ga objavi. |
Obrazložitev
Kriza bi lahko bila tako huda, da država članica ne bi mogla ohraniti ravni javnih naložb, h kateri se je zavezala ob prejetju podpore. V tem primeru bi morala Komisija imeti možnost, da določi nižjo raven javnih naložb, ki bi jih morala izvesti država članica.
Predlog spremembe 28
Člen 22(5)
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
ustreznost vzpostavitve prostovoljnega mehanizma zavarovanja, namenjenega makroekonomski stabilizaciji. |
možnost razvoja popolnoma delujočega mehanizma zavarovanja, namenjenega makroekonomski stabilizaciji. |
Obrazložitev
Obrazložitev je razvidna iz besedila.
III. POLITIČNA PRIPOROČILA
EVROPSKI ODBOR REGIJ
O programu za podporo reformam
|
1. |
poudarja, da so strukturne reforme, ki so pomembne za EU in imajo dodano vrednost EU, ključne za zagotavljanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, odpornosti in konvergence v Uniji in EMU; ugotavlja, da je izvajanje priporočil za posamezne države o strukturnih reformah, ki zadevajo EU, na splošno nezadovoljivo, kar je posledica nezadostnega prevzemanja odgovornosti in nezadostnih upravnih zmogljivosti na vseh ravneh upravljanja; |
|
2. |
obžaluje, da Evropska komisija še vedno ni zagotovila opredelitve pojma „strukturne reforme“ v okviru ekonomskega upravljanja EU in morebitne podpore prek programov EU, kot je program za podporo reformam. V zvezi s tem ponovno poudarja, da bi moral biti v skladu z načelom subsidiarnosti obseg strukturnih reform, upravičenih do podpore EU, omejen na področja politike, ki so pomembna za doseganje ciljev iz Pogodbe EU in so neposredno povezana s pristojnostmi EU. OR zavrača vsakršne predloge za financiranje EU za podpiranje neopredeljenih strukturnih reform v državah članicah, za katere ni bila predhodno pripravljena pregledna ocena evropske dodane vrednosti in ki se ne nanašajo neposredno na pristojnosti EU, določene v Pogodbah. Pri tem želi opozoriti na svojo resolucijo z dne 1. februarja 2018, v kateri zavrača predlog uredbe Evropske komisije z dne 6. decembra 2017 o spremembi Uredbe o skupnih določbah (EU) št. 1303/2013 (2); |
|
3. |
odobrava zamisel o tem, da bi se države članice, ki so pripravljene sprejeti daljnosežne reformne zaveze, opredeljene v evropskem semestru, podpirale s finančnimi prispevki in tehnično pomočjo; poudarja, da bi moral evropski semester čim prej vključevati cilje trajnostnega razvoja in biti v skladu z dolgoročnimi naložbenimi cilji kohezijske politike EU za obdobje 2021–2027; |
|
4. |
odobrava zamisel o konvergenčnem instrumentu za države članice, ki so sprejele otipljive ukrepe za prevzem eura, pri čemer bi se zagotavljali tudi finančni prispevki in tehnična pomoč; |
|
5. |
meni, da bi bilo dodeljevanje skupnih sredstev programa na podlagi števila prebivalcev v nasprotju s ciljem kohezije iz Pogodbe, ki je pravna podlaga programa (člen 175 PDEU); poudarja, da bi moral ustrezni razdelitveni ključ temeljiti na kazalnikih, ki bodo sprejeti v zvezi s kohezijsko politiko v obdobju 2021–2027 (BDP na prebivalca, brezposelnost mladih, nizka izobrazbena stopnja, podnebne spremembe ter sprejem in vključevanje migrantov); poudarja, da bi se s tem pristopom dosledno upoštevalo dejstvo, da nekatere države članice, ki so sprejele otipljive ukrepe za prevzem eura, reform morda ne potrebujejo tako zelo kot nekatere sedanje članice euroobmočja; |
|
6. |
je zaskrbljen, da pavšalni znesek, ki se državi članici izplača ob izvedbi velikega svežnja reform, morda ne bo zadostna spodbuda za sprejetje odločitve o izvedbi takšne reforme; je zaskrbljen, da bo spodbudo še dodatno oslabilo dejstvo, da je izplačilo opravljeno v enem obroku in šele po izvedbi reform; |
|
7. |
odločno podpira zamisel, da bi bilo treba v priporočilih za posamezne države poleg regulativnih reform spodbujati tudi naložbe; poudarja, da bi bilo treba priporočila v zvezi z naložbami uskladiti s perspektivo dolgoročnih naložb, sprejeto v zvezi z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi; ugotavlja, da je iz nedavne študije GD EMPL razvidno, da je med letoma 2012 in 2015 62 % vseh potreb po reformah, opredeljenih v okviru evropskega semestra, sodilo na področje ukrepanja strukturnih skladov in da se je z operativnimi programi dejansko obravnavalo 42 % takšnih potreb; poudarja, da bi bilo treba v okviru programa usklajevati vse ustrezne programe porabe EU; priporoča, naj se omogoči tudi prenos sredstev iz programa v evropske strukturne in investicijske sklade; |
|
8. |
ugotavlja, da bi se s programom še povečal pomen evropskega semestra, saj bi se z njim podpirale le strukturne reforme, opredeljene v okviru semestra; poudarja, da je zato ključno izboljšati evropski semester z vidika učinkovitosti in prevzemanja odgovornosti za uresničitev reformnih zavez, in sicer na podlagi načel partnerstva in večje preglednosti za lokalne in regionalne oblasti; poudarja, da bi morali neodvisni organi, kot so nacionalni fiskalni odbori in nacionalni odbori za produktivnost, pomagati vsem ravnem upravljanja in ustreznim deležnikom, da ocenijo potrebe po reformah in spremljajo izvajanje programa; |
|
9. |
ugotavlja, da se vloga mest in regij neposredno obravnava v 36 % vseh priporočil za posamezne države, izdanih leta 2018, kar odraža sedanjo razdelitev pristojnosti in pooblastil med ravnmi upravljanja, in da je, če se upoštevajo tudi priporočila, v katerih se vloga lokalnih in regionalnih oblasti obravnava le posredno, in priporočila, katerih učinek se teritorialno razlikuje, 83 % vseh priporočil povezanih s teritorialnimi vsebinami; |
|
10. |
zato poudarja, da bi morale biti lokalne in regionalne oblasti – za zagotavljanje prevzemanja odgovornosti in učinkovitega izvajanja strukturnih reform – vključene v evropski semester že od njegovih začetnih faz, in sicer kot partnerice pri oblikovanju in izvajanju, in da bi to moralo postati merilo za ocenjevanje verodostojnosti ureditve za izvajanje svežnja reform; vztraja pri svojem predlogu kodeksa ravnanja za vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti v evropski semester; odobrava dejstvo, da je Evropski parlament julija 2018 sprejel spremembo Uredbe o vzpostavitvi programa za podporo strukturnim reformam, v kateri je poudaril potrebo po vključitvi lokalnih in regionalnih oblasti v pripravo in izvajanje strukturnih reform; |
|
11. |
ugotavlja, da je iz predhodnih rezultatov študije, ki še poteka in jo je naročil OR, razvidno, da krepitev zmogljivosti za mesta in regije v sedanjem večletnem finančnem okviru ni zadovoljivo obravnavana; je seznanjen z izzivom upravne zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti, ki je neposredno ali posredno obravnavan v 68 % priporočil za posamezne države za leto 2018; v zvezi s tem poudarja, da bi program Erasmus za izvoljene lokalne predstavnike lahko olajšal prenos znanja in najboljših praks; |
|
12. |
obžaluje, da niso na voljo ustrezna dokazila, v kolikšnem obsegu so lokalne in regionalne oblasti uporabljale program za podporo strukturnim reformam; poudarja, da bi bilo treba na vseh ravneh upravljanja proaktivno spodbujati dostop lokalnih in regionalnih oblasti do instrumenta za tehnično podporo v okviru programa; znova poziva k oblikovanju enotnega in preglednega sklopa smernic za usklajevanje vseh ukrepov, ki jih financira EU ter s katerimi se zagotavlja tehnična pomoč in podpira krepitev zmogljivosti v okviru novega večletnega finančnega okvira; |
|
13. |
pozdravlja integrirane teritorialne pristope, oblikovane na podlagi postopka od spodaj navzgor, za spodbujanje ugodnega okolja za izvajanje strukturnih reform, ki so pomembne za EU; |
|
14. |
obžaluje odločitev Evropske komisije, da se sredstva dodelijo za centralno voden program za podporo reformam, hkrati pa se krčijo programi deljenega upravljanja z evropsko dodano vrednostjo, kot na primer tisti iz okvira kohezijske politike EU; |
O Evropski stabilizacijski funkciji za naložbe
|
15. |
ugotavlja, da strukturni dejavniki države članice izpostavljajo velikim asimetričnim šokom, ki povzročijo nenadna znatna zmanjšanja javnih naložb, predvsem na lokalni in regionalni ravni, ter negativne učinke prelivanja na druge države; |
|
16. |
se strinja s Komisijo, da je treba javne naložbe zaščititi pred asimetričnimi šoki; poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti odgovorne za več kot 66 % javnih naložb v EU; opozarja, da naložbe na regionalni ravni še niso dosegle predkriznih ravni; poudarja, da bi bilo treba zagotoviti zaščito pred vplivom asimetričnih šokov v zvezi z naložbami na vseh ravneh upravljanja; |
|
17. |
odobrava predlog za vzpostavitev Evropske stabilizacijske funkcije za naložbe (ESFN), katere cilji so nacionalne fiskalne politike, ki so bolj odporne proti asimetričnim šokom, in dolgoročna vzdržnost; meni, da bi lahko bil instrument ESFN prvi korak, s katerim bi EMU zagotovili začasni mehanizem za blaženje šokov; |
|
18. |
ugotavlja, da predlog omogoča prihodnjo nadgradnjo sheme, in ponovno poziva Evropsko komisijo, naj postopoma razvije popolnoma delujoč mehanizem zavarovanja, ki bi bil namenjen ekonomski stabilizaciji in bi bil nekakšen sklad za hude čase; |
|
19. |
se strinja s stališčem Komisije, da bi morale biti le države članice, ki ravnajo v skladu s širšim okvirom upravljanja EU in dosegajo napredek na področju konvergence, upravičene do podpore iz instrumenta ESFN, da se preprečijo trajni prenosi in moralno tveganje; |
|
20. |
ugotavlja, da bi instrument ESFN na začetku zajemal posojila in razmeroma majhno komponento nepovratnih sredstev; meni, da bi morala biti fiskalna zmogljivost dovolj velika, da bi lahko bila učinkovita; je zaskrbljen, da najvišji znesek posojil v višini 30 milijard EUR ne bi zadostoval v primeru hude krize, ki bi prizadela več držav članic; |
|
21. |
odobrava predlog Komisije, naj se z instrumentom ESFN dopolnjujejo obstoječi instrumenti, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, in naj se ta instrument ne prekriva z evropskim mehanizmom za stabilnost, čeprav imata nekoliko podobno področje uporabe; vendar ugotavlja, da makroekonomska stabilizacija trenutno ni priznana kot izrecni cilj v okviru proračuna EU, kar prinaša omejitve glede tega, koliko je mogoče z instrumentom ESFN doseči; |
|
22. |
ugotavlja, da bi izraz „asimetrični šoki“ lahko zajemal tudi likvidnostno krizo; meni, da se je na likvidnostno krizo primerno odzvati s programom Evropske centralne banke za dokončne denarne transakcije, ki je pogojen s sodelovanjem države članice v programu evropskega mehanizma za stabilnost, in ne z instrumentom ESFN. |
V Bruslju, 5. decembra 2018
Predsednik Evropskega odbora regij
Karl-Heinz LAMBERTZ
(1) Sklep Sveta z dne 29. septembra 2000 o sestavi in statutu Odbora za ekonomsko politiko (2000/604/ES) (UL L 257, 11.10.2000, str. 28).
(1a) COM(2015) 12 final, 13. 1. 2015 .
(1) COM(2015) 12 final, 13. 1. 2015.
(2) COM(2017) 826 final.
