Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da bi ohranili bistvene elemente na ravni Unije in zagotovili primerljivost odločitev držav članic, ne da bi pri tem države članice omejevali pri uresničevanju ciljev Unije, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „kmetijska površina“. Povezane okvirne opredelitve pojmov „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ bi morale biti določene široko, da bi lahko države članice podrobneje določile opredelitve pojmov v skladu s svojimi lokalnimi razmerami. Okvirno opredelitev pojma „orno zemljišče“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili, da zajamejo različne oblike proizvodnje, vključno s sistemom, kot je kmetijsko-gozdarski, in ornimi zemljišči z grmovjem in drevjem, in da bi bilo treba vključiti neobdelana zemljišča, da se zagotovi nevezanost intervencij. Okvirna opredelitev pojma „trajni nasad“ bi morala vključevati tako območja, ki se dejansko uporabljajo za proizvodnjo, kot tudi tista, ki se ne, ter drevesnice in panjevce s kratko obhodnjo, ki jih določijo države članice. Okvirno opredelitev pojma „trajno travinje“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili določitev dodatnih meril in vključitev vrst, ki niso trave ali druge zelene krmne rastline in se lahko uporabljajo za pašo ali proizvodnjo živalske krme, če se uporabljajo za dejansko proizvodnjo ali ne.

Da bi ohranili bistvene elemente na ravni Unije in zagotovili primerljivost odločitev držav članic, ne da bi pri tem države članice omejevali pri uresničevanju ciljev Unije, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „kmetijska površina“. Povezane okvirne opredelitve pojmov „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ bi morale biti določene široko, da bi lahko države članice podrobneje določile opredelitve pojmov v skladu s svojimi lokalnimi razmerami. Okvirno opredelitev pojma „orno zemljišče“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili, da zajamejo različne oblike proizvodnje, vključno s sistemom, kot je kmetijsko-gozdarski, in ornimi zemljišči z grmovjem in drevjem, in da bi bilo treba vključiti neobdelana zemljišča, da se zagotovi nevezanost intervencij. Okvirna opredelitev pojma „trajni nasad“ bi morala vključevati tako območja, ki se dejansko uporabljajo za proizvodnjo, kot tudi tista, ki se ne, ter drevesnice in panjevce s kratko obhodnjo, če se nahajajo na parcelah s kulturami, ki jih določijo države članice. Okvirno opredelitev pojma „trajno travinje“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili določitev dodatnih meril in vključitev vrst, ki niso trave ali druge zelene krmne rastline in se lahko uporabljajo za pašo ali proizvodnjo živalske krme, če se uporabljajo za dejansko proizvodnjo ali ne.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da bi nadalje izboljšali smotrnost SKP, bi bilo treba dohodkovno podporo ciljno usmeriti na prave kmete. Da bi zagotovili enoten pristop na ravni Unije za tako ciljno usmerjenost podpore, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „pravi kmet“, ki bi vključevala bistvene elemente. Države članice bi morale na podlagi tega okvira v svojih strateških načrtih SKP opredeliti, kateri kmetje se ne štejejo za prave kmete na podlagi pogojev, kot so preverjanje dohodkov , vložek dela na kmetiji, poslovni namen in vpis v registre. Pri tem iz podpore ne bi smeli izključiti večdejavnih kmetov, ki dejavno kmetujejo, vendar so vključeni tudi v nekmetijske dejavnosti zunaj kmetijskega gospodarstva, saj njihove številne dejavnosti pogosto krepijo socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij.

Da bi nadalje izboljšali smotrnost SKP, bi bilo treba dohodkovno podporo ciljno usmeriti na prave kmete. Da bi zagotovili enoten pristop na ravni Unije za tako ciljno usmerjenost podpore, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „pravi kmet“, ki bi vključevala bistvene elemente. Države članice bi morale na podlagi tega okvira v svojih strateških načrtih SKP opredeliti, kateri kmetje se ne štejejo za prave kmete na podlagi pogojev, kot so delež kmetijskega dohodka , vložek dela na kmetiji, poslovni namen in vpis v registre. Pri tem iz podpore ne bi smeli izključiti večdejavnih kmetov, ki dejavno kmetujejo, vendar so vključeni tudi v nekmetijske dejavnosti zunaj kmetijskega gospodarstva, saj njihove številne dejavnosti pogosto krepijo socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da bi dali vsebino ciljem SKP, kot so določeni v členu 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in zagotovili, da Unija ustrezno rešuje svoje najnovejše izzive, je primerno, da se določi niz splošnih ciljev, pri katerih so upoštevane usmeritve, podane v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva. Niz specifičnih ciljev bi bilo treba podrobneje opredeliti na ravni Unije, države članice pa bi jih morale uporabiti v svojih strateških načrtih SKP. Ti specifični cilji bi morali doseči ravnovesje med različnimi razsežnostmi trajnostnega razvoja v skladu z oceno učinka ter splošne cilje SKP pretvoriti v konkretnejše prednostne naloge in upoštevati ustrezno zakonodajo Unije, zlasti v zvezi s podnebjem, energijo in okoljem.

Da bi dali vsebino ciljem SKP, kot so določeni v členu 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in zagotovili, da Unija ustrezno rešuje svoje najnovejše izzive, je primerno, da se določi niz splošnih ciljev, pri katerih so upoštevane usmeritve, podane v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva. Niz specifičnih ciljev bi bilo treba podrobneje opredeliti na ravni Unije, države članice pa bi jih morale uporabiti v svojih strateških načrtih SKP. Ti specifični cilji bi morali doseči ravnovesje med različnimi razsežnostmi trajnostnega razvoja v skladu z oceno učinka ter splošne cilje SKP pretvoriti v konkretnejše prednostne naloge in upoštevati ustrezno zakonodajo Unije, zlasti v zvezi s podnebjem, energijo in okoljem. V okviru SKP je treba izrecno upoštevati politiko EU glede enakosti, pri čemer je treba posebno pozornost namenjati potrebi po spodbujanju udeležbe žensk pri razvoju socialno-ekonomskega tkiva podeželja. Ta uredba bi morala prispevati k povečanju pomena dela žensk, ki bi ga bilo treba upoštevati tudi v okviru posebnih ciljev, ki jih države članice določajo v svojih strateških načrtih.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pametnejša, posodobljena in bolj trajnostna SKP mora spodbujati raziskave in inovacije, da bi podpirala večfunkcionalnost kmetijstva, gozdarstva in prehranskega sistema v Uniji, pri čemer mora vlagati v tehnološki razvoj in digitalizacijo ter izboljšati dostop do nepristranskega, zanesljivega in relevantnega znanja ter novih spoznanj.

Pametnejša, posodobljena in bolj trajnostna SKP mora spodbujati raziskave in inovacije, da bi podpirala večfunkcionalnost kmetijstva, gozdarstva in prehranskega sistema v Uniji, pri čemer mora vlagati v tehnološki razvoj, digitalizacijo in agroekološke prakse ter izboljšati dostop do nepristranskega, zanesljivega in relevantnega znanja ter novih spoznanj , z upoštevanjem znanja kmetov in izmenjav med kmeti .

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zmanjšanje digitalnega razkoraka na podeželskih območjih je ključno za ohranitev prebivalstva in gospodarski razvoj podeželja, zlasti za ponudbo storitev. Digitalizacija kmetijstva ima velik potencial na področju proizvodnje, komercializacije, varstva potrošnikov, pa tudi varstva naravne in kulturne dediščine podeželja. Treba pa je paziti, da lahko to izkoristijo tudi male kmetije, ki imajo morda omejen dostop do novih tehnologij; tehnološki razvoj ne sme zmanjšati avtonomije kmetov, ki morajo obdržati nadzor nad digitalnimi podatki, ki se zbirajo na njihovih kmetijah.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da bi spodbujali pameten in odporen kmetijski sektor, morajo neposredna plačila še naprej predstavljati bistveni del za zagotavljanje pravične dohodkovne podpore kmetom. Prav tako so potrebne naložbe v  prestrukturiranje kmetij, modernizacijo, inovacije, diverzifikacijo in uvajanje novih tehnologij, da bi izboljšali tržno nagrajevanje kmetov .

Da bi spodbujali pameten , trajnosten in odporen kmetijski sektor v vseh regijah , morajo neposredna plačila še naprej predstavljati bistveni del za zagotavljanje pravične dohodkovne podpore kmetom. Prav tako so potrebne naložbe v modernizacijo, inovacije in diverzifikacijo kmetij ter za uvajanje novih tehnologij, da bi izboljšali odpornost kmetij in plačila, ki jih kmetje dobijo na trgu .

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

V okviru večje tržne usmerjenosti SKP, kot je opredeljeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko tržna izpostavljenost, podnebne spremembe ter z njimi povezani pogostost in intenzivnost skrajnih vremenskih pojavov ter sanitarne in fitosanitarne krize vodijo v tveganje nihanja cen in večje pritiske na dohodke. Čeprav so torej kmetje na koncu odgovorni za oblikovanje lastnih strategij na kmetiji, bi bilo treba določiti trden okvir, da bi zagotovili ustrezno obvladovanje tveganj. V ta namen bi lahko države članice in kmetje imeli dostop do platforme na ravni Unije za obvladovanje tveganj za krepitev zmogljivosti, da se kmetom zagotovijo ustrezni finančni instrumenti za naložbe in dostop do obratnega kapitala, usposabljanja, prenosa znanja in svetovanja.

V okviru večje tržne usmerjenosti SKP, kot je opredeljeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko tržna izpostavljenost, podnebne spremembe ter z njimi povezani pogostost in intenzivnost skrajnih vremenskih pojavov ter sanitarne in fitosanitarne krize vodijo v tveganje nihanja cen in večje pritiske na dohodke. Čeprav so torej kmetje na koncu odgovorni za oblikovanje lastnih strategij na kmetiji, bi bilo treba določiti trden okvir, da bi zagotovili regulacijo trgov in ustrezno preprečevanje tveganj. V ta namen bi lahko države članice in kmetje imeli dostop do platforme na ravni Unije za obvladovanje tveganj za krepitev zmogljivosti, da se kmetom zagotovijo ustrezni finančni instrumenti za naložbe in dostop do obratnega kapitala, usposabljanja, prenosa znanja in svetovanja.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

SKP bi morala še naprej zagotavljati prehransko varnost, ki bi morala pomeniti stalen dostop do zadostne, varne in hranljive hrane. Poleg tega bi morala prispevati k boljšemu odzivanju kmetijstva Unije na nove družbene potrebe glede živil in zdravja, vključno s trajnostno kmetijsko proizvodnjo, bolj zdravo prehrano, živilskimi odpadki in dobrobitjo živali. SKP bi morala še naprej spodbujati proizvodnjo s posebnimi in dragocenimi značilnostmi, hkrati pa kmetom pomagati, da svojo proizvodnjo proaktivno prilagodijo tržnim signalom in povpraševanju potrošnikov.

SKP bi morala še naprej zagotavljati prehransko varnost, ki bi morala pomeniti stalen dostop do zadostne, varne in hranljive hrane. Poleg tega bi morala prispevati k boljšemu odzivanju kmetijstva Unije na nove družbene potrebe glede živil in zdravja, vključno s trajnostno kmetijsko proizvodnjo, bolj zdravo prehrano, živilskimi odpadki in dobrobitjo živali ter ohranjanjem genskih virov v kmetijstvu . SKP bi morala še naprej spodbujati proizvodnjo s posebnimi in dragocenimi značilnostmi, kot so tradicionalni proizvodi, tipični za posamezne regije, hkrati pa kmetom pomagati, da svojo proizvodnjo proaktivno prilagodijo tržnim signalom in povpraševanju potrošnikov. Poleg tega bi morala SKP prispevati k doseganju razvojnih ciljev tisočletja (cilji trajnostnega razvoja) o dostopu do hrane.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da bi zagotovili, da Unija lahko spoštuje svoje mednarodne obveznosti glede domače podpore, določene v Sporazumu STO o kmetijstvu, bi bilo treba nekatere vrste intervencij, določene v tej uredbi, še naprej priglašati kot podporo v obliki „zelene škatle“, ki nima učinkov izkrivljanja trgovine ali učinkov na proizvodnjo ali pa so ti minimalni, ali kot podporo v obliki „modre škatle“ na podlagi programov omejevanja proizvodnje, tako da je izvzeta iz obveznosti zmanjšanja. Čeprav so določbe iz te uredbe za te vrste intervencij že skladne z zahtevami glede „zelene škatle“ iz Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu ali zahtevami glede „modre škatle“ iz člena 6.5, bi bilo treba zagotoviti, da so intervencije, ki jih države članice v strateških načrtih SKP načrtujejo za te vrste intervencij, še naprej skladne s temi zahtevami.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za dosego ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je sprejela OZN, zlasti ciljev 1 in 2, ter za skladnost politik Unije za razvoj bi morala SKP podpirati razvoj trajnostnega in uspešnega družinskega kmetovanja v državah v razvoju, ki prispeva k ohranjanju njihovega podeželskega prebivalstva in zagotavljanju njihove prehranske varnosti. Zaradi tega EU kmetijskih in živilskih izdelkov ne bi smela izvažati po cenah, ki so nižje od evropskih stroškov proizvodnje.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Namen okvira standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje je prispevati k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, reševanju izzivov, povezanih z vodo, ter varstvu in kakovosti tal in biotske raznovrstnosti. Okvir je treba okrepiti, da bi se upoštevale zlasti prakse, ki so določene do leta 2020 v okviru zelene komponente neposrednih plačil, blažitve podnebnih sprememb in potrebe po izboljšanju trajnostnosti kmetij, predvsem upravljanja hranil. Priznava se, da vsak dober kmetijski in okoljski pogoj prispeva k izpolnjevanju več ciljev. Za izvajanje okvira bi morale države članice opredeliti nacionalni standard za vsak standard, določen na ravni Unije, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega območja, vključno s stanjem prsti in podnebnimi razmerami, obstoječimi pogoji kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjenjem, kmetijskimi praksami in strukturami kmetijskih gospodarstev. Poleg tega lahko države članice opredelijo tudi druge nacionalne standarde v zvezi z glavnimi cilji, določenimi v Prilogi III, da se izboljša uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev okvira za dobre kmetijske in okoljske pogoje. Kot del okvira za dobre kmetijske in okoljske pogoje z namenom podpreti tako agronomsko in okoljsko uspešnost kmetij bodo pripravljeni načrti za upravljanje hranil s pomočjo namenskega elektronskega orodja za trajnostnost kmetij, ki ga bodo države članice dale na voljo posameznim kmetom. Orodje bi moralo zagotavljati podporo pri odločanju na kmetiji, začenši z minimalnimi funkcijami za upravljanje hranil. Poleg tega bi morali široka interoperabilnost in modularnost orodja zagotavljati možnost dodajanja drugih elektronskih aplikacij upravljanja, ki se lahko uporabljajo na kmetiji. Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje med kmeti in po vsej EU, lahko Komisija državam članicam zagotovi podporo pri oblikovanju orodja ter potrebnih storitvah shranjevanja in obdelave podatkov.

Namen okvira standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje je prispevati k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, reševanju izzivov, povezanih z vodo, ter varstvu in kakovosti tal in biotske raznovrstnosti , vključno z genskimi viri v kmetijstvu . Okvir je treba okrepiti, da bi se upoštevale zlasti prakse, ki so določene do leta 2020 v okviru zelene komponente neposrednih plačil, blažitve podnebnih sprememb in potrebe po izboljšanju trajnostnosti kmetij, predvsem upravljanja hranil. Priznava se, da vsak dober kmetijski in okoljski pogoj prispeva k izpolnjevanju več ciljev. Za izvajanje okvira bi morale države članice opredeliti nacionalni standard za vsak standard, določen na ravni Unije, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega območja, vključno s stanjem prsti in podnebnimi razmerami, obstoječimi pogoji kmetovanja, rabo zemljišč, letnim kolobarjenjem, kmetijskimi praksami in strukturami kmetijskih gospodarstev. Poleg tega lahko države članice opredelijo tudi druge nacionalne standarde v zvezi z glavnimi cilji, določenimi v Prilogi III, da se izboljša uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev okvira za dobre kmetijske in okoljske pogoje. Kot del okvira za dobre kmetijske in okoljske pogoje z namenom podpreti tako agronomsko in okoljsko uspešnost kmetij bodo pripravljeni načrti za upravljanje hranil s pomočjo namenskega elektronskega orodja za trajnostnost kmetij, ki ga bodo države članice dale na voljo posameznim kmetom. Orodje bi moralo zagotavljati podporo pri odločanju na kmetiji, začenši z minimalnimi funkcijami za upravljanje hranil. Poleg tega bi morali široka interoperabilnost in modularnost orodja zagotavljati možnost dodajanja drugih elektronskih aplikacij upravljanja, ki se lahko uporabljajo na kmetiji. Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje med kmeti in po vsej EU, lahko Komisija državam članicam zagotovi podporo pri oblikovanju orodja ter potrebnih storitvah shranjevanja in obdelave podatkov.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice bi morale vzpostaviti storitve kmetijskega svetovanja, da bi se izboljšala trajnostno upravljanje in splošna uspešnost kmetijskih gospodarstev in podeželskih podjetij, pri čemer bi bila zajeta gospodarska, okoljska in socialna razsežnost, ter da bi se opredelile potrebne izboljšave, kar zadeva vse ukrepe na ravni kmetij, določene v strateških načrtih SKP. Te storitve kmetijskega svetovanja naj bi kmetom in drugim upravičencem do podpore v okviru SKP pomagale, da se bolj zavedajo razmerja med upravljanjem s kmetijskimi gospodarstvi in upravljanjem z zemljišči na eni strani ter nekaterimi standardi, zahtevami in informacijami, vključno z okoljskimi in podnebnimi, na drugi strani. Seznam slednjih vključuje standarde, ki veljajo ali so potrebni za kmete in druge upravičence do podpore v okviru SKP ter so določeni v strateškem načrtu SKP, kot tudi standarde, ki izhajajo iz zakonodaje o vodi in trajnostni rabi pesticidov , ter pobude zoper odpornost proti antimikrobikom in obvladovanje tveganj. Za večjo kakovost in učinkovitost svetovanja bi morale države članice svetovalce vključiti v sisteme znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS), da bi lahko zagotovile posodobljene tehnološke in znanstvene informacije, pridobljene z raziskavami in inovacijami.

Države članice bi morale vzpostaviti storitve kmetijskega svetovanja, da bi se izboljšali faktorska produktivnost, trajnostno upravljanje in splošna uspešnost kmetijskih gospodarstev in podeželskih podjetij, pri čemer bi bila zajeta gospodarska, okoljska in socialna razsežnost, ter da bi se opredelile potrebne izboljšave, kar zadeva vse ukrepe na ravni kmetij, določene v strateških načrtih SKP. Te storitve kmetijskega svetovanja naj bi kmetom in drugim upravičencem do podpore v okviru SKP pomagale, da se bolj zavedajo razmerja med upravljanjem s kmetijskimi gospodarstvi in upravljanjem z zemljišči na eni strani ter nekaterimi standardi, zahtevami in informacijami, vključno z okoljskimi in podnebnimi, na drugi strani. Seznam slednjih vključuje standarde, ki veljajo ali so potrebni za kmete in druge upravičence do podpore v okviru SKP ter so določeni v strateškem načrtu SKP, kot tudi standarde, ki izhajajo iz zakonodaje o vodi in trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev , ter pobude zoper odpornost proti antimikrobikom in obvladovanje tveganj. Za večjo kakovost in učinkovitost svetovanja bi morale države članice svetovalce vključiti v sisteme znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS), da bi lahko zagotovile posodobljene tehnološke in znanstvene informacije, pridobljene z raziskavami in inovacijami.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice bi morale pri zagotavljanju nevezane neposredne podpore, ki temelji na sistemu pravic, še naprej upravljati nacionalno rezervo ali rezerve na skupino ozemelj. Take rezerve bi bilo treba prednostno uporabljati za mlade kmete in kmete, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost. Za zagotavljanje nemotenega delovanja sistema so potrebna tudi pravila o uporabi in prenosih plačilnih pravic.

Države članice bi morale pri zagotavljanju nevezane neposredne podpore, ki temelji na sistemu pravic, še naprej upravljati nacionalno rezervo ali rezerve na skupino ozemelj. Take rezerve bi bilo treba prednostno uporabljati za mlade kmete in kmete, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost. Za zagotavljanje nemotenega delovanja sistema so potrebna tudi pravila o uporabi in prenosih plačilnih pravic , ki bi izključila možnost nastanka trga s takšnimi pravicami .

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Male kmetije so še vedno temelj kmetijstva Unije, saj imajo ključno vlogo pri podpiranju zaposlovanja na podeželju in prispevajo k teritorialnemu razvoju. Da bi spodbujali bolj uravnoteženo porazdelitev podpore in zmanjšali upravno breme za upravičence do majhnih zneskov, bi morale države članice imeti možnost, da malim kmetom ponudijo možnost nadomestitve drugih neposrednih plačil z zaokroženim zneskom plačila za male kmete.

Male kmetije so še vedno temelj kmetijstva Unije, saj imajo ključno vlogo pri podpiranju zaposlovanja na podeželju in prispevajo k teritorialnemu razvoju. Da bi spodbujali bolj uravnoteženo porazdelitev podpore in zmanjšali upravno breme za upravičence do majhnih zneskov, ki podpirajo zaposlovanje, bi morale države članice imeti možnost, da malim kmetom ponudijo možnost nadomestitve drugih neposrednih plačil z zaokroženim zneskom plačila za male kmete.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Podpora za upravljavske obveznosti lahko vključuje premije za ekološko kmetovanje za vzdrževanje ekološko obdelanih zemljišč in prehod nanje; plačila za druge vrste intervencij, ki podpirajo okolju prijazne sisteme pridelave, kot so agroekologija, konzervacijsko kmetijstvo in integrirana pridelava; gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov; premije za gozdove in vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov; dobrobit živali; ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj genskih virov. Države članice lahko v okviru te vrste intervencij razvijejo druge sheme glede na njihove potrebe. Ta vrsta plačil bi morala zajemati le dodatne stroške in izpad dohodka, ki so posledica obveznosti, ki presegajo izhodiščne obvezne standarde in zahteve, določene v zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji, ter pogojenost, določeno v strateškem načrtu SKP. Obveznosti, povezane s to vrsto intervencij, se lahko prevzamejo za vnaprej določeno letno ali večletno obdobje in lahko presegajo sedem let, kadar je to ustrezno utemeljeno.

Podpora za upravljavske obveznosti lahko vključuje premije za ekološko kmetovanje za vzdrževanje ekološko obdelanih zemljišč in prehod nanje; plačila za druge vrste intervencij, ki podpirajo okolju prijazne sisteme pridelave, kot so agroekologija, konzervacijsko kmetijstvo in integrirana pridelava; gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov; premije za gozdove in vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov; dobrobit živali; ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj genskih virov. Države članice lahko v okviru te vrste intervencij razvijejo druge sheme glede na njihove potrebe. Da bi lahko učinkovala kot spodbuda, bi morala ta vrsta plačil zajemati več kot le dodatne stroške in izpad dohodka, ki so posledica obveznosti, ki presegajo izhodiščne obvezne standarde in zahteve, določene v zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji, ter pogojenost, določeno v strateškem načrtu SKP. Obveznosti, povezane s to vrsto intervencij, se lahko prevzamejo za vnaprej določeno večletno obdobje in lahko presegajo sedem let, kadar je to ustrezno utemeljeno.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice lahko za zagotavljanje primernega dohodka in odpornega kmetijskega sektorja po vsem ozemlju Unije odobrijo podporo kmetom na območjih z naravnimi in drugimi omejitvami, značilnimi za posamezno območje. Glede plačil za območja z naravnimi omejitvami bi bilo treba še naprej uporabljati politiko razvoja podeželja za obdobje 2014–2020. Da bi SKP lahko dosegla večjo dodano vrednost Unije za okolje in okrepila svoje sinergije s financiranjem naložb v naravo in biotsko raznovrstnost, je potreben ločen ukrep, s katerim bi se upravičencem zagotovilo nadomestilo za slabosti, povezane z izvajanjem omrežja Natura 2000 in okvirnih direktiv o vodah. Kmetom in gozdnim posestnikom bi bilo zato treba še naprej odobriti podporo, da bi lažje premagovali specifične slabosti, ki izhajajo iz izvajanja Direktive 2009/147/ES in Direktive 92/43/EGS, ter da bi pripomogli k učinkovitemu upravljanju območij Natura 2000. Kmetom bi bilo treba zagotoviti tudi podporo za lažje premagovanje slabosti na območjih povodij, ki izhajajo iz izvajanja okvirne direktive o vodah. Podpora bi morala biti vezana na posebne zahteve, opisane v strateških načrtih SKP, ki presegajo ustrezne obvezne standarde in zahteve. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da plačila kmetom ne bi povzročila dvojnega financiranja iz ekoshem. Poleg tega bi morale države članice pri celotnem oblikovanju svojih strateških načrtov SKP upoštevati specifične potrebe območij Natura 2000.

Države članice za zagotavljanje primernega dohodka in odpornega kmetijskega sektorja po vsem ozemlju Unije odobrijo podporo kmetom na območjih z naravnimi in drugimi omejitvami, značilnimi za posamezno območje. Glede plačil za območja z naravnimi omejitvami bi bilo treba še naprej uporabljati politiko razvoja podeželja za obdobje 2014–2020. Da bi SKP lahko dosegla večjo dodano vrednost Unije za okolje in okrepila svoje sinergije s financiranjem naložb v naravo in biotsko raznovrstnost, je potreben ločen ukrep, s katerim bi se upravičencem zagotovilo plačilo za izvajanje omrežja Natura 2000 in okvirnih direktiv o vodah. Kmetom in gozdnim posestnikom bi bilo zato treba še naprej odobriti podporo, da bi lažje premagovali specifične slabosti, ki izhajajo iz izvajanja Direktive 2009/147/ES in Direktive 92/43/EGS, ter da bi pripomogli k učinkovitemu upravljanju območij Natura 2000. Kmetom bi bilo treba zagotoviti tudi podporo za lažje premagovanje slabosti na območjih povodij, ki izhajajo iz izvajanja okvirne direktive o vodah. Podpora bi morala biti vezana na posebne zahteve, opisane v strateških načrtih SKP, ki presegajo ustrezne obvezne standarde in zahteve. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da plačila kmetom ne bi povzročila dvojnega financiranja iz ekoshem. Poleg tega bi morale države članice pri celotnem oblikovanju svojih strateških načrtov SKP upoštevati specifične potrebe območij Natura 2000.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za uresničevanje ciljev SKP bi si bilo treba prizadevati tudi s podporo za naložbe, tako produktivne kot neproduktivne, na kmetiji in zunaj kmetije. Take naložbe lahko med drugim zadevajo infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe, vključno z dostopom do kmetijskih in gozdnih zemljišč , komasacijami in izboljšanjem zemljišč, kmetijsko-gozdarskimi praksami ter oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. Da bi zagotovili usklajenost strateških načrtov SKP s cilji Unije ter enake konkurenčne pogoje med državami članicami, je v to uredbo vključen negativni seznam vrst naložb.

Za uresničevanje ciljev SKP bi si bilo treba prizadevati tudi s podporo za naložbe, tako produktivne kot neproduktivne, na kmetiji in zunaj kmetije. Take naložbe lahko med drugim zadevajo infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe, vključno z dostopom do kmetijskih in gozdnih zemljišč in izboljšanjem zemljišč, kmetijsko-gozdarskimi praksami, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo , ter ohranjanjem genskih virov v kmetijstvu . Da bi zagotovili usklajenost strateških načrtov SKP s cilji Unije ter enake konkurenčne pogoje med državami članicami, je v to uredbo vključen negativni seznam vrst naložb. Za tovrstne naložbe se določi zgornja meja na kmetijo. Proračun za ta instrument se omeji na 10 % sredstev EKSRP posamezne države članice.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Glede na potrebo po zagotavljanju ustreznih instrumentov za obvladovanje tveganj bi bilo treba ohraniti zavarovalne premije in vzajemne sklade , ki se financirajo iz EKSRP . Kategorija vzajemnih skladov obsega tako sklade, ki so povezani z izgubami pri proizvodnji, ter splošne in sektorske instrumente za stabilizacijo dohodka, povezane z izgubo dohodka.

Glede na potrebo po zagotavljanju ustreznih instrumentov za obvladovanje tveganj bi bilo treba ohraniti zavarovalne premije in vzajemne sklade. Kategorija vzajemnih skladov obsega tako sklade, ki so povezani z izgubami pri proizvodnji, ter splošne in sektorske instrumente za stabilizacijo dohodka, povezane z izgubo dohodka.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice bi morale pri oblikovanju strateških načrtov SKP analizirati svoje specifične razmere in potrebe, določiti ciljne vrednosti, povezane z doseganjem ciljev SKP, in oblikovati intervencije, ki bodo omogočale dosego teh ciljnih vrednosti, obenem pa bodo prilagojene nacionalnim in regionalnim okoliščinam, vključno z najbolj oddaljenimi regijami v skladu s členom 349 PDEU. Ta proces bi moral spodbujati večjo subsidiarnost v skupnem okviru Unije, obenem pa bi moral biti skladen s splošnimi načeli prava Unije in cilji SKP. Zato je primerno, da se določijo pravila o strukturi in vsebini strateških načrtov SKP.

Države članice bi morale pri oblikovanju strateških načrtov SKP predvideti pripravo načrtov za razvoj podeželja na najbolj ustrezni geografski ravni in nato analizirati svoje specifične razmere in potrebe, določiti ciljne vrednosti, povezane z doseganjem ciljev SKP, in oblikovati intervencije, ki bodo omogočale dosego teh ciljnih vrednosti, obenem pa bodo prilagojene nacionalnim in regionalnim okoliščinam, vključno z najbolj oddaljenimi regijami v skladu s členom 349 PDEU in regijami z omejenimi možnostmi iz tretjega odstavka člena 174 PDEU . Ta proces bi moral spodbujati večjo subsidiarnost v skupnem okviru Unije, obenem pa bi moral biti skladen s splošnimi načeli prava Unije in cilji SKP. Zato je primerno, da se določijo pravila o strukturi in vsebini strateških načrtov SKP.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Opredelitve pojmov, ki jih je treba določiti v strateških načrtih SKP

Opredelitve pojmov, ki jih je treba določiti v strateških načrtih SKP

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

„pravi kmetje“ so opredeljeni tako, da se zagotovi, da se podpora ne dodeli osebam, katerih kmetijske dejavnosti predstavljajo le zanemarljiv delež vseh njihovih gospodarskih dejavnosti ali katerih glavna poslovna dejavnost ni kmetijska dejavnost, pri čemer se iz podpore ne izključijo večdejavni kmetje. Iz opredelitve je na podlagi pogojev, kot so preverjanje dohodkov, vložek dela na kmetiji , poslovni namen in/ali vpis v registre, mogoče ugotoviti, kateri kmetje se ne štejejo za prave kmete;

„pravi kmetje“ so opredeljeni tako, da se zagotovi, da se podpora ne dodeli osebam, katerih kmetijske dejavnosti predstavljajo le zanemarljiv delež vseh njihovih gospodarskih dejavnosti ali katerih glavna poslovna dejavnost ni kmetijska dejavnost, pri čemer se iz podpore ne izključijo večdejavni kmetje. Iz opredelitve je na podlagi pogojev, kot so delež dohodka iz kmetijske proizvodnje , poslovni namen in/ali vpis v registre, mogoče ugotoviti, kateri kmetje se ne štejejo za prave kmete . V opredelitvi je treba vsekakor ohraniti evropski model družinske kmetije, ki deluje posamično ali v kooperativi, kjer kmet dela in neposredno živi od kmetijske dejavnosti, po potrebi pa se lahko upoštevajo posebnosti regij, opredeljenih v členu 349 PDEU ;

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Namen podpore iz EKJS in EKSRP je nadaljnje izboljšanje trajnostnega razvoja na področju kmetijstva, v sektorju hrane in na podeželskih območjih ter prispeva k doseganju naslednjih splošnih ciljev:

Namen podpore iz EKJS in EKSRP je nadaljnje izboljšanje trajnostnega razvoja na področju kmetijstva, v sektorju hrane in na podeželskih območjih ter prispeva k doseganju naslednjih splošnih ciljev:

Te cilje dopolnjuje horizontalni cilj posodobitve sektorja s spodbujanjem in razširjanjem znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih ter s spodbujanjem njihovega prevzemanja.

Te cilje dopolnjuje horizontalni cilj posodobitve sektorja s spodbujanjem in razširjanjem znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželskih območjih ter s spodbujanjem njihovega prevzemanja. Pomagati je treba tudi pri navezovanju stikov med različnimi akterji prehranske vrednostne verige, in sicer s krepitvijo njihovih pogodbenih odnosov in povečanjem njihove transparentnosti ter uporabo instrumentov, kot je standardizirano spremljanje cen in stroškov proizvodnje.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice si prizadevajo uresničiti cilje iz naslova II z določitvijo intervencij na podlagi vrst intervencij iz poglavij II, III in IV tega naslova v skladu s splošnimi zahtevami iz tega poglavja.

Države članice in regije, pristojne za upravljanje, si prizadevajo uresničiti cilje iz naslova II z določitvijo intervencij na podlagi vrst intervencij iz poglavij II, III in IV tega naslova v skladu s splošnimi zahtevami iz tega poglavja.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članic e zasnujejo intervencije svojih strateških načrtov SKP v skladu z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije in splošnimi načeli prava Unije.

Glede na to, da je skupna kmetijska politika temelj agroživilskega sektorja in socialno-ekonomskega tkiva podeželja v Uniji, države članic e  in regije, pristojne za upravljanje, zasnujejo intervencije svojih strateških načrtov SKP v skladu z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije in splošnimi načeli prava Unije , zlasti z načelom subsidiarnosti .

Države članice zagotovijo, da so intervencije določene na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, združljive z notranjim trgom in ne izkrivljajo konkurence.

Države članice vzpostavijo pravni okvir, ki ureja dodelitev podpore Unije upravičencem na podlagi strateškega načrta SKP ter v skladu z načeli in zahtevami iz te uredbe in Uredbe (EU) [HZU].

Države članice zagotovijo, da so intervencije določene na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, združljive z notranjim trgom in ne izkrivljajo konkurence.

Države članice vzpostavijo pravni okvir, ki ureja dodelitev podpore Unije upravičencem na podlagi strateškega načrta SKP ter v skladu z načeli in zahtevami iz te uredbe in Uredbe (EU) [HZU].

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo sistem pogojenosti, v okviru katerega se upravna kazen naloži upravičencem, ki prejemajo neposredna plačila na podlagi poglavja II tega naslova ali letne premije na podlagi členov 65, 66 in 67 ter ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev ravnanja na podlagi prava Unije ter standardov za ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev zemljišč, ki so določeni v strateškem načrtu SKP, kot je navedeno v Prilogi III, in sicer v zvezi z naslednjimi področji:

Države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo sistem pogojenosti, v okviru katerega se upravna kazen naloži upravičencem, ki prejemajo neposredna plačila na podlagi poglavja II tega naslova ali letne premije na podlagi členov 65, 66 in 67 ter ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev ravnanja na podlagi prava Unije ter standardov za ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev zemljišč, ki so določeni v strateškem načrtu SKP, kot je navedeno v Prilogi III, in sicer v zvezi z naslednjimi področji:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice vzpostavijo sistem, s katerim se zagotovi orodje za trajnostnost kmetij za hranila iz Priloge III z minimalno vsebino in funkcionalnostjo, kot sta določeni v navedeni prilogi, za upravičence, ki to orodje uporabljajo.

Komisija lahko podpre države članice z oblikovanjem tega orodja ter potrebnih storitev hrambe in obdelave podatkov.

Države članice vzpostavijo sistem, s katerim se zagotovi orodje za trajnostnost kmetij za hranila iz Priloge III z minimalno vsebino in funkcionalnostjo, kot sta določeni v navedeni prilogi, za upravičence, ki to orodje uporabljajo.

Komisija lahko podpre države članice z oblikovanjem tega orodja . Zahteve glede storitev hrambe in obdelave ter zaščite podatkov morajo zagotoviti, da kmet pozna področje upravljanja hranil .

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe s pravili o dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih, vključno z določitvijo elementov sistema razmerja trajnega travinja, referenčnega leta in menjalnega razmerja v okviru DKOP 1, kot je navedeno v Prilogi III, formata ter dodatnih minimalnih elementov in funkcionalnosti orodja za trajnostnost kmetij za hranila.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

obvladovanje tveganj iz člena 70;

preprečevanje in obvladovanje tveganj iz člena 70;

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 138 za dopolnitev te uredbe s pravili o določitvi usklajene podlage za izračun za zmanjšanje plačil iz odstavka 1, da se zagotovi pravilna razdelitev sredstev upravičencem.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Razen v primeru prerazporeditve na podlagi dejanskega ali pričakovanega dedovanja se plačilne pravice prerazporedijo le na prave kmete.

Razen v primeru prerazporeditve na podlagi dejanskega ali pričakovanega dedovanja se plačilne pravice prerazporedijo le na prave kmete in ostanejo vezane na zemljo .

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice lahko plačila za male kmete, kot jih opredelijo države članice, odobrijo v obliki pavšalnega zneska, ki nadomešča neposredna plačila v okviru tega oddelka in oddelka 3 tega poglavja. Države članice lahko zadevno intervencijo v strateškem načrtu SKP oblikujejo kot intervencijo, ki za kmete ni obvezna.

Države članice plačila za male kmete, kot jih opredelijo države članice, odobrijo v obliki pavšalnega zneska, ki nadomešča neposredna plačila v okviru tega oddelka in oddelka 3 tega poglavja. Višina pavšalnega zneska se določi na ravni, ki zadošča za zagotavljanje dolgoročne sposobnosti preživetja kmetij. Države članice določijo merila za opredelitev malih kmetov in lahko zadevno intervencijo v strateškem načrtu SKP oblikujejo kot intervencijo, ki za kmete ni obvezna.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Podpora za ekosheme ima obliko letnega plačila na upravičeni hektar ter se odobri kot:

Podpora za ekosheme ima obliko letnega plačila na upravičeni hektar ter se odobri kot:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vezana dohodkovna podpora se lahko odobri le za naslednje sektorje in proizvodnje ali posebne vrste kmetovanja v njih, ki so pomembni iz gospodarskih, socialnih ali okoljskih razlogov: žita, oljnice, beljakovinske rastline, zrnate stročnice, lan, konopljo, riž, oreške, škrobni krompir, mleko in mlečne proizvode, semena, ovčje in kozje meso, goveje in telečje meso, oljčno olje, sviloprejke, posušeno krmo, hmelj, sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, sadje in zelenjavo, panjevce s kratko obhodnjo ter druge poljščine, ki se ne uporabljajo za prehrano, razen dreves, ki se uporabljajo za proizvodnjo proizvodov, ki lahko nadomestijo fosilne surovine .

Vezana dohodkovna podpora se lahko odobri le za naslednje sektorje in proizvodnje ali posebne vrste kmetovanja v njih, ki so pomembni iz gospodarskih, socialnih ali okoljskih razlogov: žita, oljnice, razen poljščin, namenjenih za proizvodnjo biogoriv, beljakovinske rastline, zrnate stročnice, čiste ali s travo zmešane krmne stročnice, travinja, lan, konopljo, riž, oreške, mleko in mlečne proizvode, semena, ovčje in kozje meso, goveje in telečje meso, svinjino, perutnino, oljčno olje, sviloprejke, posušeno krmo, hmelj, sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, sadje in zelenjavo ter panjevce s kratko obhodnjo , če se nahajajo na parcelah s kulturami .

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Obvezne in neobvezne sektorske vrste intervencij

Obvezne in neobvezne sektorske vrste intervencij

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice v zvezi s cilji iz točk od (a) do (h) člena 42 v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij:

Države članice v zvezi s cilji iz točk od (a) do (h) člena 42 v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več naslednjih vrst intervencij:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vrste intervencij v čebelarskem sektorju in finančna pomoč Unije

[…]

Vrste intervencij v čebelarskem sektorju in finančna pomoč Unije

[…]

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice za vsak cilj, izbran izmed ciljev, določenih v členu 51, v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več vrst naslednjih vrst intervencij:

Države članice za vsak cilj, izbran izmed ciljev, določenih v členu 51, v svojih strateških načrtih SKP izberejo eno ali več vrst naslednjih vrst intervencij:

[…]

[…]

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vrste intervencij za razvoj podeželja

Vrste intervencij za razvoj podeželja

Vrste intervencij iz tega poglavja so naslednje:

Vrste intervencij iz tega poglavja so naslednje:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice upravičencem nadomestijo stroške in izpad dohodka zaradi sprejetih obveznosti. Po potrebi lahko krijejo tudi stroške poslovanja. Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih odobrijo podporo kot pavšalni znesek ali enkratno plačilo na enoto. Plačila se odobrijo letno.

Države članice upravičencem izplačajo več kot le stroške in izpad dohodka zaradi sprejetih obveznosti. Po potrebi lahko krijejo tudi stroške poslovanja. Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih odobrijo podporo kot pavšalni znesek ali enkratno plačilo na enoto. Plačila se odobrijo letno.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice lahko odobrijo podporo v okviru te vrste intervencij le za materialne in/ali nematerialne naložbe, ki prispevajo k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6. Podpora za gozdarski sektor temelji na načrtu za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednem instrumentu.

Države članice lahko odobrijo podporo v okviru te vrste intervencij le za materialne in/ali nematerialne naložbe, ki prispevajo k uresničevanju specifičnih ciljev iz člena 6. Podpora za gozdarski sektor temelji na načrtu za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednem instrumentu. Dodelitev te pomoči je odvisna od vplivov na okolje, (predhodno) napovedanih v presoji vplivov na okolje.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice pripravijo seznam neupravičenih naložb in vrste odhodkov, ki vključuje vsaj:

Države članice pripravijo seznam neupravičenih naložb in vrste odhodkov, ki vključuje vsaj:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

LEADER

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Upravičeni odhodki finančnega instrumenta so skupni znesek prispevkov v okviru strateškega načrta SKP, ki so bili v okviru finančnega instrumenta v obdobju upravičenosti plačani ali v primeru jamstev rezervirani v skladu s pogodbami o jamstvu, kadar ta znesek ustreza:

Upravičeni odhodki finančnega instrumenta so skupni znesek prispevkov v okviru strateškega načrta SKP, ki so bili v okviru finančnega instrumenta v obdobju upravičenosti plačani ali v primeru jamstev rezervirani v skladu s pogodbami o jamstvu, kadar ta znesek ustreza:

Za namene točke (b) tega odstavka se množiteljsko razmerje določi v preudarni predhodni oceni tveganj in dogovori v ustreznem sporazumu o financiranju. Množiteljsko razmerje se lahko pregleda, če je to upravičeno zaradi poznejših sprememb tržnih razmer. Tak pregled nima retroaktivnega učinka.

Za namene točke (b) tega odstavka se množiteljsko razmerje določi v preudarni predhodni oceni tveganj in dogovori v ustreznem sporazumu o financiranju. Množiteljsko razmerje se lahko pregleda, če je to upravičeno zaradi poznejših sprememb tržnih razmer. Tak pregled nima retroaktivnega učinka.

Za namene točke (d) tega odstavka provizije za upravljanje temeljijo na uspešnosti. Kadar so organi, ki izvajajo holdinški sklad in/ali posebne sklade v skladu s členom 53(3) Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah], izbrani prek neposredne oddaje naročila, za znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, plačanih navedenim organom, ki se lahko prijavijo kot upravičeni odhodek, velja zgornja meja [do 5 %] skupnega zneska prispevkov v okviru strateškega načrta SKP, plačanih končnim prejemnikom v obliki posojil, naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital ali rezerviranih v skladu s pogodbami o jamstvu.

Za namene točke (d) tega odstavka provizije za upravljanje temeljijo na uspešnosti. Kadar so organi, ki izvajajo holdinški sklad in/ali posebne sklade v skladu s členom 53(3) Uredbe (EU) [uredba o skupnih določbah], izbrani prek neposredne oddaje naročila, za znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, plačanih navedenim organom, ki se lahko prijavijo kot upravičeni odhodek, velja zgornja meja [do 5 %] skupnega zneska prispevkov v okviru strateškega načrta SKP, plačanih končnim prejemnikom v obliki posojil, naložb v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital ali rezerviranih v skladu s pogodbami o jamstvu.

Ta zgornja meja se ne uporabi, kadar je izbor organov, ki izvajajo finančne instrumente, izveden s konkurenčnim razpisnim postopkom v skladu z veljavno zakonodajo ter kadar konkurenčni razpisni postopek določa, da so potrebni višji stroški upravljanja in provizije za upravljanje.

Če se provizije za urejanje ali kateri koli njihov del obračunajo končnim prejemnikom, se ne prijavijo kot upravičeni odhodek.

Ta zgornja meja se ne uporabi, kadar je izbor organov, ki izvajajo finančne instrumente, izveden s konkurenčnim razpisnim postopkom v skladu z veljavno zakonodajo ter kadar konkurenčni razpisni postopek določa, da so potrebni višji stroški upravljanja in provizije za upravljanje.

Če se provizije za urejanje ali kateri koli njihov del obračunajo končnim prejemnikom, se ne prijavijo kot upravičeni odhodek.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Najvišja stopnja prispevka EKSRP je:

Najvišja stopnja prispevka EKSRP je:

Najnižja stopnja prispevka EKSRP je 20 %.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Najmanj 30 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge IX se rezervira za intervencije za obravnavanje specifičnih okoljskih in podnebnih ciljev iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) te uredbe, razen intervencij na podlagi člena 66.

Najmanj 30 % celotnega prispevka EKSRP za strateški načrt SKP iz Priloge IX se rezervira za intervencije za obravnavanje specifičnih okoljskih in podnebnih ciljev iz točk (d), (e) in (f) člena 6(1) te uredbe, razen intervencij na podlagi člena 66, instrumentov za obvladovanje tveganj (člen 70) in podpore za naložbe (člen 68) .

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Okvirna dodeljena finančna sredstva za intervencije vezane dohodkovne podpore iz pododdelka 1 oddelka 2 poglavja II naslova III so omejena na največ 10 % zneskov, določenih v Prilogi VII.

Okvirna dodeljena finančna sredstva za intervencije vezane dohodkovne podpore iz pododdelka 1 oddelka 2 poglavja II naslova III so omejena na največ 13 % zneskov, določenih v Prilogi VII.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko države članice, ki so v skladu s členom 53(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013 za namen prostovoljne vezane podpore porabile več kot 13 % svoje letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II k navedeni uredbi, odločijo, da bodo za vezano dohodkovno podporo porabile več kot 10 % zneska iz Priloge VII. Tako dobljeni odstotek ne presega odstotka, ki ga Komisija odobri za prostovoljno vezano podporo za leto zahtevka 2018.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko države članice, ki so v skladu s členom 53(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013 za namen prostovoljne vezane podpore porabile več kot 13 % svoje letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II k navedeni uredbi, odločijo, da bodo za vezano podporo porabile več kot 13 % zneska iz Priloge VII. Tako dobljeni odstotek ne presega odstotka, ki ga Komisija odobri za prostovoljno vezano podporo za leto zahtevka 2018.

Odstotek iz prvega pododstavka se lahko poveča za največ 2 %, če se znesek, ki ustreza odstotku nad 10 % , dodeli podpori za beljakovinske rastline iz pododdelka 1 oddelka 2 poglavja II naslova III.

Odstotek iz prvega pododstavka se lahko poveča za največ 2 %, če se znesek, ki ustreza odstotku nad 13 % , dodeli podpori za beljakovinske rastline , zlasti za stročnice, iz pododdelka 1 oddelka 2 poglavja II naslova III.

Znesek, ki je vključen v odobrenem strateškem načrtu SKP ter izhaja iz uporabe prvega in drugega pododstavka, je zavezujoč.

Znesek, ki je vključen v odobrenem strateškem načrtu SKP ter izhaja iz uporabe prvega in drugega pododstavka, je zavezujoč.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

[…]

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Strateški načrti SKP

Države članice za izvajanje podpore Unije, ki se za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6 financira iz EKJS in EKSRP, pripravijo strateške načrte SKP v skladu s to uredbo.

Strateški načrti SKP

Države članice za izvajanje podpore Unije, ki se za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6 financira iz EKJS in EKSRP, pripravijo strateške načrte SKP v skladu s to uredbo.

Države članice na podlagi analize SWOT iz člena 103(2) in ocene potreb iz člena 96 v strateških načrtih SKP pripravijo intervencijsko strategijo iz člena 97, v kateri določijo količinske ciljne vrednosti in mejnike za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6. Ciljne vrednosti bodo opredeljene s skupnimi kazalniki rezultatov iz Priloge I.

Države članice na podlagi analize SWOT iz člena 103(2) in ocene potreb iz člena 96 v strateških načrtih SKP pripravijo intervencijsko strategijo iz člena 97, v kateri določijo količinske ciljne vrednosti in mejnike za doseganje specifičnih ciljev iz člena 6. Ciljne vrednosti bodo opredeljene s skupnimi kazalniki rezultatov iz Priloge I.

Za doseganje teh ciljnih vrednosti bodo države članice intervencije določile na podlagi vrst intervencij iz naslova III.

Vsak strateški načrt SKP zajema obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

Za doseganje teh ciljnih vrednosti države članice določijo programe za razvoj podeželja, ki so pripravljeni na najustreznejši geografski ravni, vsaj kar zadeva najbolj oddaljene regije, na podlagi vrst intervencij iz naslova III.

Vsak strateški načrt SKP zajema obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Posodobitev

Posodobitev

Opis elementov, ki zagotavljajo posodobitev SKP iz točke (g) člena 95(1), poudarja elemente strateškega načrta SKP, ki podpirajo posodobitev kmetijskega sektorja in SKP, ter zlasti vsebuje:

Opis elementov, ki zagotavljajo posodobitev SKP iz točke (g) člena 95(1) ter preusmeritev v agroekologijo , poudarja elemente strateškega načrta SKP, ki podpirajo posodobitev kmetijskega sektorja in SKP, ter zlasti vsebuje:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Struktura strateškega načrta SKP

Vsaka država članica za svoje celotno ozemlje pripravi po en strateški načrt SKP.

Kadar se elementi strateškega načrta SKP pripravijo na regionalni ravni, države članice zagotovijo usklajenost in skladnost z elementi strateškega načrta SKP na nacionalni ravni.

Struktura strateškega načrta SKP

Vsaka država članica za svoje celotno ozemlje pripravi po en strateški načrt SKP.

Kadar se elementi strateškega načrta SKP pripravijo na regionalni ravni ali se izvajajo v okviru regionalnih programov za razvoj podeželja , države članice zagotovijo usklajenost in skladnost z elementi strateškega načrta SKP na nacionalni ravni.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsak strateški načrt SKP vsebuje naslednje oddelke:

Vsak strateški načrt SKP vsebuje naslednje oddelke:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Odobritev strateškega načrta SKP

Odobritev strateškega načrta SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Sprememba strateškega načrta SKP

Sprememba strateškega načrta SKP , po potrebi vključno z regionalnimi programi za razvoj podeželja

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Organ upravljanja

Organ upravljanja

Države članice zagotovijo vzpostavitev ustreznega sistema upravljanja in kontrol, ki zagotavlja jasno razdelitev in ločitev nalog med organom upravljanja in drugimi organi. Držav članice so odgovorne za zagotavljanje učinkovitega delovanja sistema v celotnem obdobju strateškega načrta SKP.

Države članice zagotovijo vzpostavitev ustreznega sistema upravljanja in kontrol, ki zagotavlja jasno razdelitev in ločitev nalog med organom upravljanja in drugimi organi. Držav članice so odgovorne za zagotavljanje učinkovitega delovanja sistema v celotnem obdobju strateškega načrta SKP.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2).

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 139(2).

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Država članica pred predložitvijo strateškega načrta SKP ustanovi odbor za spremljanje izvajanja strateškega načrta SKP (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje).

Država članica in regionalni organi upravljanja pred predložitvijo strateškega načrta SKP ustanovijo odbor za spremljanje izvajanja strateškega načrta SKP (v nadaljnjem besedilu: odbor za spremljanje).

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Spremljanje smotrnosti

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Okolje, prehrana: v primerjavi z letom 2017 dvakratno povečanje površine v posamezni državi članici, namenjene ekološkemu kmetovanju, ali najmanj 30 % uporabnih kmetijskih površin v državi članici

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Biotska raznovrstnost, zdravje: v primerjavi z letom 2017 najmanj 30-odstotno zmanjšanje rabe kemičnih pesticidov v posamezni državi članici

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Voda: 100 % površinskih voda in podtalnice je v skladu z direktivo o nitratih v posamezni državi članici, brez izjem

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Dobrobit živali, zdravje: postopno in načrtovano zmanjšanje reje v kletkah v vsej Evropski uniji

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Izboljšanje uspešnosti s pomočjo znanja in inovacij: delež kmetov, ki prejemajo podporo za svetovanje, usposabljanje, izmenjavo znanja ali sodelovanje v operativnih skupinah za povečanje uspešnosti na področju gospodarstva, okolja, podnebja in učinkovite rabe virov

Izboljšanje uspešnosti s pomočjo znanja in inovacij: delež kmetov, ki prejemajo podporo za svetovanje, usposabljanje, izmenjavo znanja ali sodelovanje v operativnih skupinah za povečanje uspešnosti na področju gospodarstva, okolja, podnebja in učinkovite in trajnostne rabe virov

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Digitalizacija kmetijstva: delež kmetov, ki iz SKP prejemajo podporo za tehnologijo preciznega kmetijstva

Posodobitev in digitalizacija kmetijstva: delež kmetov, ki iz SKP prejemajo podporo za tehnologijo preciznega kmetijstva in prehod na ekološke ali podnebju prijazne sisteme

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji

Krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti na gospodarskem, socialnem, okoljskem in teritorialnem področju , tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji ter širjenju trajnostnih načinov proizvodnje

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Povečanje produktivnosti kmetij: skupna faktorska produktivnost

Povečanje produktivnosti kmetij , evropske prehranske varnosti, varnosti živil, odpornosti kmetij in teritorialne kohezije : skupna faktorska produktivnost , ki vključuje zunanje učinke

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Modernizacija kmetij: delež kmetov, ki prejemajo podporo za naložbe v prestrukturiranje in modernizacijo, vključno za učinkovitejšo rabo virov

Modernizacija kmetij: delež kmetov, ki prejemajo podporo za naložbe v prestrukturiranje in modernizacijo, vključno za učinkovitejšo in trajnostno rabo virov

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz poljedelstva: delež kmetijskih gospodarstev, ki so za vsaj 50 % zmanjšala uporabo sintetičnih dušikovih gnojil

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Shranjevanje ogljika v tleh in biomasi: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za zmanjšanje emisij, ohranjanje in/ali povečevanje skladiščenja ogljika (trajno travinje, kmetijska zemljišča, šotišča, gozd itn.)

Shranjevanje ogljika v tleh in biomasi: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za zmanjšanje emisij, ohranjanje in/ali povečevanje skladiščenja ogljika (trajno travinje, kmetijska zemljišča, šotišča, gozd itn.) , povečanje obdelanih površin s stročnicami (čistimi ali mešanimi)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak

Spodbujanje trajnostnega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zmanjšanje uhajanja hranil: nitrati v podtalnici

Zmanjšanje uhajanja hranil: nitrati v  površinskih vodah in podtalnici

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zmanjšanje rabe mineralnih in sintetičnih gnojil: prodaja mineralnih in sintetičnih gnojil

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Izboljšanje tal: delež kmetijskih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti, ki so koristne za upravljanje tal

Izboljšanje tal: delež kmetijskih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti, ki so koristne za izboljšanje tal

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Trajnostno upravljanje hranil: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za boljše upravljanje hranil

Trajnostno upravljanje hranil: delež kmetijskih zemljišč s prevzetimi obveznostmi za trajnostno upravljanje hranil

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Zmanjšanje rabe organskih, mineralnih in sintetičnih gnojil: delež kmetijskih površin, ki jih zadevajo specifični ukrepi za zmanjšanje rabe gnojil

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Podpiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi: delež gozdnih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti za podpiranje varstva gozdov in gospodarjenja z njimi

Podpiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi: delež gozdnih zemljišč, za katera veljajo upravljavske obveznosti za podpiranje varstva gozdov in trajnostnega gospodarjenja z njimi

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Trajnostna raba pesticidov: delež kmetijskih zemljišč, ki jih zadevajo posebni ukrepi, ki prejemajo podporo in vodijo v trajnostno rabo pesticidov, da se zmanjšajo tveganja in vplivi rabe pesticidov

Trajnostna raba pesticidov: delež kmetijskih zemljišč, ki jih zadevajo posebni ukrepi, ki vodijo v trajnostno rabo pesticidov, da se zmanjšajo tveganja in vplivi rabe pesticidov

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Povečanje števila ekoloških kmetij: število kmetij, ki prejemajo podporo za prehod na ekološko kmetovanje

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Ohranjanje trajnega travinja na podlagi deleža trajnega travinja v primerjavi s celotno površino kmetijskih zemljišč

Ohranjanje trajnega travinja na kmetijo z najvišjo stopnjo preusmeritve od 5 do 10 % na kmetijo, razen občutljivih travinj z veliko biotsko raznovrstnostjo

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Trajnostno upravljanje hranil

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Brez gole zemlje v  najbolj občutljivih obdobjih

Brez gole zemlje v občutljivih obdobjih

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Skladnost kmetij z nacionalno socialno zakonodajo v zvezi s pravicami delavcev v kmetijstvu

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak

Spodbujanje trajnostnega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Model izvajanja SKP, ki temelji na skladnosti s predpisi, bi se moral prilagoditi in bolj osredotočiti na rezultate in smotrnost. Unija bi morala zato določiti osnovne politične cilje, vrste intervencij in osnovne zahteve Unije, države članice pa bi morale v večji meri prevzeti odgovornost za doseganje ciljev. Zato je potrebna večja subsidiarnost, da bi se bolje upoštevale lokalne razmere in potrebe. V skladu z novim modelom izvajanja bi morale biti države članice odgovorne za oblikovanje svojih intervencij SKP v skladu z osnovnimi zahtevami Unije, da bi čim bolj prispevale k ciljem Unije za SKP ter vzpostavile in oblikovale okvir za zagotavljanje skladnosti in kontrole za upravičence.

Model izvajanja SKP, ki temelji na skladnosti s predpisi, bi se moral prilagoditi in bolj osredotočiti na rezultate in smotrnost. Unija bi morala zato določiti osnovne politične cilje, vrste intervencij in osnovne zahteve Unije, države članice pa bi morale v večji meri prevzeti odgovornost za doseganje ciljev. Zato je potrebna večja subsidiarnost, da bi se bolje upoštevale lokalne razmere in potrebe. V skladu z novim modelom izvajanja bi morale biti države članice in regije odgovorne za oblikovanje svojih intervencij SKP v skladu z osnovnimi zahtevami Unije, da bi čim bolj prispevale k ciljem Unije za SKP ter vzpostavile in oblikovale okvir za zagotavljanje skladnosti in kontrole za upravičence.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za začasno prekinitev plačil tudi v zvezi z večletnim spremljanjem smotrnosti. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v primeru zapoznelega ali nezadostnega napredka pri doseganju ciljev iz nacionalnih strateških načrtov SKP od zadevne države članice z izvedbenim aktom zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki se sestavi v posvetovanju s Komisijo in vsebuje jasne kazalnike napredka. Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta ali akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z izvedbenim aktom začasno prekine mesečna ali vmesna plačila.

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za začasno prekinitev plačil tudi v zvezi z večletnim spremljanjem smotrnosti. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v primeru zapoznelega ali nezadostnega napredka pri doseganju skupnih evropskih ciljev in vrednosti iz nacionalnih strateških načrtov SKP od zadevne države članice z izvedbenim aktom zahteva potrebne popravne ukrepe v skladu z akcijskim načrtom, ki se sestavi v posvetovanju s Komisijo in vsebuje jasne kazalnike napredka. Če država članica ne predloži ali ne izvede akcijskega načrta ali akcijski načrt očitno ne zadostuje za izboljšanje stanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z izvedbenim aktom začasno prekine mesečna ali vmesna plačila.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pogojenost je pomemben del SKP, zlasti glede njenih okoljskih in podnebnih elementov, vendar tudi v zvezi z vprašanji javnega zdravja in živali. To pomeni, da bi bilo treba za zagotovitev učinkovitosti sistema pogojenosti izvajati kontrole in po potrebi uporabiti kazni. Da bi se omogočili enaki konkurenčni pogoji za upravičence v različnih državah članicah, bi bilo treba na ravni Unije uvesti določena splošna pravila o kontrolah in kaznih v zvezi s pogojenostjo.

Pogojenost je pomemben del SKP, zlasti glede njenih okoljskih in podnebnih elementov, vendar tudi v zvezi z vprašanji javnega zdravja in živali ter socialnimi pravicami delavcev v kmetijstvu . To pomeni, da bi bilo treba za zagotovitev učinkovitosti sistema pogojenosti izvajati kontrole in po potrebi uporabiti kazni. Da bi se omogočili enaki konkurenčni pogoji za upravičence v različnih državah članicah, bi bilo treba na ravni Unije uvesti določena splošna pravila o kontrolah in kaznih v zvezi s pogojenostjo.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija izvedbene akte, s katerimi določi prilagoditveno stopnjo, sprejme do 30. junija v koledarskem letu, za katerega se ta stopnja uporablja. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 101(2).

Komisija izvedbene akte, s katerimi določi prilagoditveno stopnjo, sprejme do 30. junija v koledarskem letu, za katerega se ta stopnja uporablja. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 101(2).

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Samodejna sprostitev prevzetih obveznosti za strateške načrte SKP

Samodejna sprostitev prevzetih obveznosti za strateške načrte SKP

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Glede na vse šibkejši položaj proizvajalcev v prehranski verigi je potreben regulativni okvir, ki bo zagotovil združljivost SKP in politike konkurence, v skladu z določbami člena 42 Pogodbe glede prednosti ciljev SKP.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Glede na vse večja nihanja cen kmetijskih proizvodov in ob upoštevanju ocene instrumentov, izvedene v okviru zadnje reforme SKP, je treba revidirati ukrepe za preprečevanje motenj na trgu.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Glede na vse večja nihanja na kmetijskih trgih in neravnovesje pri porazdelitvi dodane vrednosti med proizvajalci, predelovalci in distributerji, je treba bolje razumeti in predvidevati razvoj trgov. Kot podaljšek mehanizmov, uvedenih za več sektorjev, se za vsak sektor vzpostavijo evropske opazovalnice. Njihova naloga bo analizirati obseg proizvodnje, uvoza in izvoza ter cene, marže in stroške proizvodnje. V primeru motenj na trgu bodo alarmirale Evropsko komisijo, ki bo sprejela ukrepe za regulacijo proizvodnje, da bi znova uravnovesila trg, pri čemer bo še vedno spoštovala obveznosti iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Uredba (EU) št. 1308/2013 se spremeni:

[…]

Uredba (EU) št. 1308/2013 se spremeni:

[…]

[…]

[…]

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Obvezne navedbe

Obvezne navedbe

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Organizacije proizvajalcev

Organizacije proizvajalcev

Z odstopanjem od člena 101(1) PDEU lahko organizacija proizvajalcev, ki je priznana v skladu z odstavkom 1 tega člena, načrtuje proizvodnjo, optimizira proizvodne stroške, daje na trg in se v imenu svojih članov pogaja za sklenitev pogodb o dobavi celotne ali dela skupne proizvodnje kmetijskih proizvodov svojih članov.

Dejavnosti iz prvega pododstavka se lahko izvajajo:

Organizacija proizvajalcev, ki je priznana v skladu z odstavkom 1 tega člena, lahko načrtuje proizvodnjo, optimizira proizvodne stroške, daje na trg in se v imenu svojih članov pogaja za sklenitev pogodb o dobavi celotne ali dela skupne proizvodnje kmetijskih proizvodov svojih članov.

Dejavnosti iz prvega pododstavka se lahko izvajajo:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Izjeme za cilje SKP ter kmete in njihova združenja

Izjeme za cilje SKP ter kmete in njihova združenja

Člen 101(1) PDEU se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 206 te uredbe, ki so potrebni za doseganje ciljev, določenih v členu 39 PDEU.

Člen 101(1) PDEU se ne uporablja za sporazume, sklepe in ravnanja iz člena 206 te uredbe, ki so potrebni za doseganje ciljev, določenih v členu 39 PDEU.

Člen 101(1) PDEU se ne uporablja za sporazume, odločitve in usklajena ravnanja kmetov, združenj kmetov, združenj takih združenj, organizacij proizvajalcev, priznanih po členu 152 te uredbe, ali združenj organizacij proizvajalcev, priznanih po členu 156 te uredbe, ki zadevajo proizvodnjo ali prodajo kmetijskih proizvodov ali uporabo skupnih objektov za skladiščenje, obdelavo ali predelavo kmetijskih proizvodov, razen če so ogroženi cilji iz člena 39 PDEU.

Člen 101(1) PDEU se ne uporablja za sporazume, odločitve in usklajena ravnanja kmetov, združenj kmetov, združenj takih združenj, organizacij proizvajalcev, priznanih po členu 152 te uredbe, ali združenj organizacij proizvajalcev, priznanih po členu 156 te uredbe, ki zadevajo proizvodnjo ali prodajo kmetijskih proizvodov ali uporabo skupnih objektov za skladiščenje, obdelavo ali predelavo kmetijskih proizvodov, razen če so ogroženi cilji iz člena 39 PDEU.

Ta odstavek se ne uporablja za sporazume, odločitve in usklajena ravnanja, ki določajo obveznost zaračunavanja enakih cen ali izključujejo konkurenco.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Da se učinkovito in uspešno odzove na nevarnosti motenj na trgu, ki jih povzročijo znatna povišanja ali padci cen na notranjih ali zunanjih trgih ali drugi dogodki in okoliščine, ki močno motijo ali bi lahko močno motili trg, če obstaja verjetnost, da se bodo te razmere ali njihovi učinki na trg nadaljevali ali poslabšali, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi izvede ukrepe, ki so potrebni za obravnavo teh razmer na trgu, pri čemer je treba upoštevati vse obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, in pod pogojem, da vsi drugi ukrepi iz te uredbe niso zadostni.

Da se učinkovito in uspešno odzove na nevarnosti motenj na trgu, ki jih povzročijo znatna povišanja ali padci cen na notranjih ali zunanjih trgih ali drugi dogodki in okoliščine, ki močno motijo ali bi lahko močno motili trg, če obstaja verjetnost, da se bodo te razmere ali njihovi učinki na trg nadaljevali ali poslabšali, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi izvede ukrepe, ki so potrebni za obravnavo teh razmer na trgu, pri čemer je treba upoštevati vse obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sklenjenih v skladu s PDEU, in pod pogojem, da vsi drugi ukrepi iz te uredbe niso zadostni.

Kadar v primerih nevarnosti motenj na trgu iz prvega pododstavka tega odstavka to zahtevajo izredno nujni razlogi, se za delegirane akte, sprejete na podlagi prvega pododstavka tega odstavka, uporablja postopek iz člena 228.

Kadar v primerih nevarnosti motenj na trgu iz prvega pododstavka tega odstavka to zahtevajo izredno nujni razlogi, se za delegirane akte, sprejete na podlagi prvega pododstavka tega odstavka, uporablja postopek iz člena 228.

Ti izredno nujni primeri lahko vključujejo potrebo po takojšnjem ukrepanju za odpravo ali preprečitev motenj na trgu, ko se nevarnost motenj na trgu pojavi tako hitro ali nepričakovano, da je za učinkovito in uspešno odpravo nastalih razmer potrebno takojšnje ukrepanje, ali ko bi se z ukrepanjem preprečilo, da se takšna nevarnost motenj na trgu uresniči, nadaljuje ali razvije v resnejšo ali daljšo motnjo, ali ko bi se zaradi zavlačevanja s takojšnjim ukrepanjem lahko pojavile ali poslabšale motnje ali bi bilo pozneje treba sprejeti povečano število ukrepov za odpravo nevarnosti ali motnje ali bi to ogrozilo proizvodnjo ali poslabšalo tržne pogoje.

Ti izredno nujni primeri lahko vključujejo potrebo po takojšnjem ukrepanju za odpravo ali preprečitev motenj na trgu, ko se nevarnost motenj na trgu pojavi tako hitro ali nepričakovano, da je za učinkovito in uspešno odpravo nastalih razmer potrebno takojšnje ukrepanje, ali ko bi se z ukrepanjem preprečilo, da se takšna nevarnost motenj na trgu uresniči, nadaljuje ali razvije v resnejšo ali daljšo motnjo, ali ko bi se zaradi zavlačevanja s takojšnjim ukrepanjem lahko pojavile ali poslabšale motnje ali bi bilo pozneje treba sprejeti povečano število ukrepov za odpravo nevarnosti ali motnje ali bi to ogrozilo proizvodnjo ali poslabšalo tržne pogoje.

Za odpravo motenj na trgu ali njihove nevarnosti se lahko na podlagi takih ukrepov v potrebnem obsegu in za potreben čas razširijo ali spremenijo področje uporabe, trajanje ali drugi vidiki drugih ukrepov, določenih v tej uredbi, ali določijo izvozna nadomestila ali delno oziroma v celoti opusti uporaba uvoznih dajatev, po potrebi tudi za nekatere količine ali obdobja.

Za odpravo motenj na trgu ali njihove nevarnosti se lahko na podlagi takih ukrepov v potrebnem obsegu in za potreben čas razširijo ali spremenijo področje uporabe, trajanje ali drugi vidiki drugih ukrepov, določenih v tej uredbi, ali delno oziroma v celoti opusti uporaba uvoznih dajatev, po potrebi tudi za nekatere količine ali obdobja.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Če tržna cena pade pod določen prožen prag, ki je indeksiran na podlagi povprečnih stroškov proizvodnje in ga je določila evropska opazovalnica trga za zadevni sektor, Evropska komisija ob upoštevanju stanja na trgu in v zadevnem sektorju uvede pomoč proizvajalcem v zadevnem sektorju, ki v določenem obdobju prostovoljno zmanjšajo dobavo v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Okvir smotrnosti

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Načrt za krizno upravljanje

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Sprememba Uredbe (EU) št. 228/2013

Sprememba Uredbe (EU) št. 228/2013

V členu 30 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

V členu 30 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

[…]“

[…]“