This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52018AR3594
Opinion of the European Committee of the Regions on ‘European Regional Development Fund and Cohesion Fund’
Mnenje Evropskega odbora regij – Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad
Mnenje Evropskega odbora regij – Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad
COR 2018/03594
UL C 86, 7.3.2019, p. 115–136
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
7.3.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 86/115 |
Mnenje Evropskega odbora regij – Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad
(2019/C 86/08)
|
I. PREDLOGI SPREMEMB
Predlog spremembe 1
Uvodna izjava 5
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) in v členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije ZN o pravicah invalidov, in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 te konvencije in v skladu s pravom Unije, ki usklajuje zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Sklada ne bi smela podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Cilji ESRR in Kohezijskega sklada bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU. |
Horizontalna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) in v členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU, bi morali upoštevati pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada, ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in evropskega stebra socialnih pravic . Države članice bi morale spoštovati tudi obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije ZN o pravicah invalidov, in zagotoviti dostopnost v skladu s členom 9 te konvencije in v skladu s pravom Unije, ki usklajuje zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje vidika spola in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Sklada ne bi smela podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Države članice in Komisija bi morale priznati pomembno vlogo kulture v socialni koheziji v Evropi v skladu s Splošno deklaracijo Unesca o kulturni raznolikosti in vlogo, ki jo kulturni in ustvarjalni sektor lahko ima pri pomirjanju družbenih trenj. |
|
Cilji ESRR in Kohezijskega sklada bi se morali dosegati v okviru trajnostnega razvoja – zlasti v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov – in spodbujanja cilja Unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, kot je določeno v členu 11 in členu 191(1) PDEU ter ob upoštevanju načela „onesnaževalec plača“. Da bi se zaščitila celovitost notranjega trga, bodo operacije v korist podjetij skladne s pravili o državni pomoči, kakor so določena v členih 107 in 108 PDEU. |
Obrazložitev
—
Predlog spremembe 2
Nova uvodna izjava za uvodno izjavo 5
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Države članice ne bi smele dodajati pravil, ki bi upravičencem otežila uporabo ESRR in Kohezijskega sklada. |
Predlog spremembe 3
Uvodna izjava 14
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Da bi se upošteval pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bodo skladi prispevali k vključevanju podnebnih ukrepov in uresničitvi splošne ciljne vrednosti, v skladu s katero se 25 % odhodkov iz proračuna EU nameni podnebnim ciljem. Operacije v okviru ESRR bodo predvidoma prispevale 30 % skupnih finančnih sredstev ESRR za podnebne cilje. Operacije v okviru Kohezijskega sklada bodo predvidoma prispevale 37 % skupnih finančnih sredstev Kohezijskega sklada za podnebne cilje. |
Da bi se upošteval pomen boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bodo skladi prispevali k vključevanju podnebnih ukrepov in uresničitvi splošne ciljne vrednosti, v skladu s katero se 25 % odhodkov iz proračuna EU nameni podnebnim ciljem. Operacije v okviru ESRR bodo predvidoma prispevale 30 % skupnih finančnih sredstev ESRR za podnebne cilje. Operacije v okviru Kohezijskega sklada bodo predvidoma prispevale 37 % skupnih finančnih sredstev Kohezijskega sklada za podnebne cilje. |
|
Te odstotke bi bilo treba upoštevati v celotnem programskem obdobju. Zato bodo med pripravo in izvajanjem teh skladov opredeljeni ustrezni ukrepi, ki bodo ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja. Te ukrepe in dodeljena finančna sredstva, rezervirana za njihovo izvajanje, je treba vključiti v nacionalne celovite energetske in podnebne načrte v skladu s Prilogo IV k Uredbi (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] ter priložiti k operativnim programom. |
Obrazložitev
Uresničevanje pariških ciljev bo za Evropo velik izziv. OR je v prejšnjih mnenjih določil zelo ambiciozne podnebne cilje ter ugotavlja, da sta ESRR in Kohezijski sklad glavni finančni instrument v proračunu EU za prispevanje k podnebnim ciljem. EU se je zavezala pariškim ciljem. „Horizontalni omogočitveni pogoji“ kohezijske politike bi morali glede na nepredvidljivost, ki je posledica prožne narave dodeljevanja sredstev različnim ciljem politike, vključevati zahtevo, da morajo države članice v svojih nacionalnih celovitih energetskih in podnebnih načrtih izpolniti obveznosti, ki izhajajo iz ciljev Pariškega sporazuma; te bi bilo treba natančno spremljati vsaj v celotnem programskem obdobju za preveritev, ali so prispevki k podnebnim ciljem še vedno na pravi poti.
Predlog spremembe 4
Za uvodno izjavo 14 se doda nova uvodna izjava:
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
ESRR bi moral okrepiti svojo neposredno podporo podnacionalnim upravam s povečanjem financiranja in prilagojenimi instrumenti za teritorialni razvoj, s čimer bi se spodbudilo izvajanje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj na terenu. |
Obrazložitev
V uvodnih izjavah so za boj proti podnebnim spremembam navedeni samo cilji ZN za trajnostni razvoj. Ta predlog spremembe zagotavlja večjo usklajenost s sklepi Sveta EU z naslovom „Trajnostna prihodnost Evrope – Odziv EU na agendo za trajnostni razvoj do leta 2030“ v zvezi s spodbujanjem izvajanja vseh ciljev za trajnostni razvoj na terenu.
Predlog spremembe 5
Uvodna izjava 17
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
ESRR bi moral pomagati pri odpravljanju največjih regionalnih neravnovesij v Uniji ter zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, vključno s tistimi, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez k razogljičenju. Podpora iz ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ bi se zato morala osredotočiti na ključne prednostne naloge Unije v skladu s cilji politike iz Uredbe (EU) 2018/xxx [nova uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba podporo iz ESRR osredotočiti na cilj politike „pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe“ in cilj „bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“. Navedena tematska osredotočenost bi morala biti dosežena na nacionalni ravni, hkrati pa omogočiti prožnost na ravni posameznih programov in med tremi skupinami držav članic , oblikovanimi v skladu z zadevnim bruto nacionalnim dohodkom . Poleg tega bi bilo treba podrobno določiti metodologijo za razvrščanje držav članic ob upoštevanju posebnega položaja najbolj oddaljenih regij. |
ESRR bi moral pomagati pri odpravljanju največjih regionalnih neravnovesij v Uniji ter zmanjšanju neskladij med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi, vključno s tistimi, ki se soočajo z izzivi zaradi zavez k razogljičenju. Podpora iz ESRR v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ bi se zato morala osredotočiti na ključne prednostne naloge Unije v skladu s cilji politike iz Uredbe (EU) 2018/xxx [nova uredba o skupnih določbah]. Zato bi bilo treba podporo iz ESRR osredotočiti na cilj politike „pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe“ in cilj „bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“. Navedena tematska osredotočenost bi morala biti dosežena na regionalni ravni, hkrati pa omogočiti prožnost na ravni posameznih programov in med tremi kategorijami regij , oblikovanimi v skladu z regionalnim bruto domačim proizvodom . Za večjo prožnost med regijami lahko države članice na zahtevo zadevnih regij prosijo, da se tematska osredotočenost izračuna za skupino regij. Poleg tega bi bilo treba podrobno določiti metodologijo za razvrščanje regij ob upoštevanju posebnega položaja najbolj oddaljenih regij. |
Obrazložitev
Cilj tega predloga spremembe je uskladiti uvodno izjavo 17 s predlogom spremembe 7 za člen 3 v zvezi s tematsko osredotočenostjo.
Predlagani centralizirani mehanizem dodeljevanja je vzbudil zaskrbljenost pri večini zainteresiranih strani (v OR, Evropski agenciji za obnovo, Konferenci obrobnih obmorskih regij, Svetu evropskih občin in regij). Na primer, v skladu s pravili o nacionalni tematski osredotočenosti bi se za regije „v prehodu“ (regije, katerih delež bruto nacionalnega dohodka znaša 75 % povprečja EU ali več in manj kot 100 % povprečja EU („skupina 2“) napačno uporabljala strožja pravila, če bi bile v državi članici z deležem bruto nacionalnega dohodka, ki bi znašal 100 % povprečja EU ali več („skupina 1“).
To je v nasprotju s teritorialnim pristopom kohezijske politike in njeno predvideno prožnostjo, zaradi česar bi imel predlog nasproten učinek. OR zato predlaga nadaljnjo uporabo sedanjega regionalnega sistema dodeljevanja sredstev, z uporabo prožnosti pri urejanju tematske osredotočenosti glede na zmogljivosti in potrebe regij.
Predlog spremembe 6
Uvodna izjava 18
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
Da bi osredotočili podporo na ključne prednostne naloge Unije, je primerno tudi, da se zahteve o tematski osredotočenosti spoštujejo v celotnem programskem obdobju, tudi v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi. |
Da bi osredotočili podporo na ključne prednostne naloge Unije ter v skladu s cilji socialne, ekonomske in teritorialne kohezije iz člena 174 , je primerno tudi, da se zahteve o tematski osredotočenosti spoštujejo v celotnem programskem obdobju, tudi v primeru prerazporeditve med prednostnimi nalogami v okviru programa ali med programi. |
Predlog spremembe 7
Člen 2
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||
1. V skladu s cilji politike iz člena [4(1)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] ESRR podpira naslednje specifične cilje: |
1. V skladu s cilji politike iz člena [4(1)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] ESRR podpira naslednje specifične cilje: |
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
2. Kohezijski sklad podpira PO2 in specifične cilje v okviru PO3 iz točk (ii), (iii) in (iv) odstavka 1(c). |
2. Kohezijski sklad podpira PO2 in specifične cilje v okviru PO3 iz točk (ii), (iii) in (iv) odstavka 1(c). |
||||||||
3. V zvezi s specifičnimi cilji iz odstavka 1 lahko ESRR ali Kohezijski sklad, če je to primerno, podpira tudi dejavnosti v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, če: |
3. V zvezi s specifičnimi cilji iz odstavka 1 lahko ESRR ali Kohezijski sklad, če je to primerno, podpira tudi dejavnosti v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, če: |
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
Sodelovanje iz točke (b) vključuje sodelovanje s partnerji iz čezmejnih regij, regij, ki niso sosedne, ali regij na ozemlju, ki jih zajema makroregionalna strategija ali strategija za morske bazene ali njihova kombinacija. |
Sodelovanje iz točke (b) vključuje sodelovanje s partnerji iz čezmejnih regij, regij, ki niso sosedne, ali regij na ozemlju, ki jih zajema makroregionalna strategija ali strategija za morske bazene ali njihova kombinacija. |
Obrazložitev
V zadnjih letih so bili skladi ESI usmerjeni v graditev infrastrukture v manjšem obsegu za zagotavljanje „rekreacijskih storitev“ za spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini na podeželju in v mestih. Prihodnja uredba o ESRR bi se poleg tega morala izrecno sklicevati na potrebo po naložbah v fizično infrastrukturo za oživitev prikrajšanih skupnosti, kot je športna infrastruktura.
Poleg tega bi bilo treba pri političnem cilju 5 ozemeljski pristop razširiti na vse vrste ozemelj (vključno na podregionalni ravni in s funkcionalnimi območji) ter na vsa ozemlja z geografskimi posebnostmi.
Po drugi strani bi moral ESRR okrepiti svojo neposredno podporo podnacionalnim upravam s povečanjem financiranja in prilagojenimi instrumenti za teritorialni razvoj, s čimer bi se spodbudilo izvajanje ciljev za trajnostni razvoj na terenu. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je lokalizacija ciljev za trajnostni razvoj politični proces, ki vključuje krepitev vloge podnacionalnih uprav pri sprejemanju ukrepov. V skladu s tem bi bilo treba podpreti krepitev zmogljivosti lokalne uprave za cilje za trajnostni razvoj z dodelitvijo proračuna za tehnično pomoč iz ESRR cilju PO5.
Predlog spremembe 8
Za členom 2 se doda nov člen:
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
V skladu s členom [6] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] vsaka država članica zagotovi ustrezno sodelovanje pristojnih lokalnih in regionalnih organov pri pripravi sporazumov o partnerstvu ter pri pripravi, izvajanju in ocenjevanju programov, ki jih podpirata ESRR in Kohezijski sklad. |
Obrazložitev
Pomembno je, da se načelo partnerstva in upravljanje na več ravneh vključita in zagotavljata na vseh področjih kohezijske politike, zlasti glede na zaskrbljenost zaradi centralizacije kohezijske politike med lokalnimi in regionalnimi zainteresiranimi stranmi.
Cilj te predlagane spremembe je okrepiti načelo partnerstva z njegovo vključitvijo v uredbo o ESRR in Kohezijskem skladu za njeno uskladitev v členom [8] Uredbe (EU) 2018/xxx [ESF+] in členom [6] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah].
Predlog spremembe 9
Člen 3
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||
1. Pri programih, ki se izvajajo v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, se skupna sredstva iz ESRR v vsaki državi članici osredotočijo na nacionalni ravni v skladu z odstavkoma 3 in 4 . |
1. Pri programih, ki se izvajajo v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, se skupna sredstva iz ESRR v vsaki državi članici osredotočijo na regionalni ravni v skladu z odstavkom 2 člena 102 Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] na naslednji način: |
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
2. V zvezi s tematsko osredotočenostjo podpore za države članice, ki vključujejo najbolj oddaljene regije, se sredstva iz ESRR, posebej dodeljena programom za najbolj oddaljene regije, in tistim, ki so dodeljena vsem drugim regijam, obravnavajo ločeno. |
2. Programi v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za najbolj oddaljene regije se štejejo za manj razvite regije . |
||||||
3. Države članice se glede na svoj delež bruto nacionalnega dohodka razvrstijo na naslednji način: |
3. Izpolnjevanje zahtev o tematski osredotočenosti iz odstavka 1 velja v celotnem programskem obdobju, tudi takrat ko se dodeljena sredstva iz ESRR prerazporedijo med prednostnimi nalogami programa ali med programi in med vmesnim pregledom v skladu s členom [14] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah]. |
||||||
|
|
||||||
Za namene tega člena pomeni delež bruto nacionalnega dohodka razmerje med bruto nacionalnim dohodkom na prebivalca države članice, ki se meri glede na standarde kupne moči in izračuna na podlagi podatkov Unije za obdobje 2014–2016, in povprečnim bruto nacionalnim dohodkom na prebivalca glede na standarde kupne moči 27 držav članic za isto referenčno obdobje. Programi v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ za najbolj oddaljene regije se razvrstijo v skupino 3 . |
|
||||||
4. Države članice izpolnjujejo naslednje zahteve o tematski osredotočenosti: |
4. Kadar se dodeljena sredstva iz ESRR v zvezi s PO1 ali PO2 oziroma obema v okviru zadevnega programa zmanjšajo zaradi sprostitve obveznosti v skladu s členom [99] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] ali zaradi finančnih popravkov s strani Komisije v skladu s členom [98] navedene uredbe, se izpolnjevanje zahteve o tematski osredotočenosti iz odstavka 2 ne oceni ponovno. |
||||||
|
4.a. V ustrezno utemeljenih primerih lahko države članice v posvetovanju z zadevnimi regijami zaprosijo za znižanje stopnje tematske osredotočenosti na ravni kategorije regij do največ 10 %. |
||||||
5. Izpolnjevanje zahtev o tematski osredotočenosti iz odstavka 4 velja v celotnem programskem obdobju, tudi takrat ko se dodeljena sredstva iz ESRR prerazporedijo med prednostnimi nalogami programa ali med programi in med vmesnim pregledom v skladu s členom [14] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah]. |
|
||||||
6. Kadar se dodeljena sredstva iz ESRR v zvezi s PO1 ali PO2 oziroma obema v okviru zadevnega programa zmanjšajo zaradi sprostitve obveznosti v skladu s členom [99] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] ali zaradi finančnih popravkov s strani Komisije v skladu s členom [98] navedene uredbe, se izpolnjevanje zahteve o tematski osredotočenosti iz odstavka 4 ne oceni ponovno. |
|
Obrazložitev
(1) |
Centralizirani mehanizem dodeljevanja je vzbudil zaskrbljenost pri večini zainteresiranih strani (v OR, Evropski agenciji za obnovo, Konferenci obrobnih obmorskih regij, Svetu evropskih občin in regij). To je v nasprotju s teritorialnim pristopom kohezijske politike. |
(2) |
Najbolj oddaljene regije bi bilo treba šteti za manj razvite regije zaradi njihovih posebnih vprašanj, ki bi jih bilo treba obravnavati. |
(3) |
Sistem tematske osredotočenosti bi moral vključevati določeno prožnost za nacionalne in regionalne posebnosti, da bi preprečili različno osredotočenost sredstev v podobnih kategorijah evropskih regij zaradi BND njihovih držav članic |
Predlog spremembe 10
Člen 4
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
1. ESRR podpira naslednje: |
1. ESRR podpira naslednje: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
Poleg tega se lahko podprejo produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, kadar vključujejo sodelovanje z MSP pri raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih, podprtih v skladu s točko (a)(i) člena 2(1). |
Podprejo se lahko produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, pri raziskovalnih in inovacijskih dejavnostih, podprtih v skladu s točko (a)(i) člena 2(1) , ali poslovni infrastrukturi, ki koristi MSP . |
||||
Da bi ESRR prispevala k specifičnemu cilju v okviru PO1 iz točke (a)(iv) člena 2(1), podpira tudi dejavnosti usposabljanja, vseživljenjskega učenja in izobraževanja. |
Da bi ESRR prispevala k specifičnemu cilju v okviru PO1 iz točke (a)(iv) člena 2(1), podpira tudi dejavnosti usposabljanja, vseživljenjskega učenja in izobraževanja. |
||||
2. ESRR lahko pri cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) podpira tudi: |
2. ESRR lahko pri cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg) podpira tudi: |
||||
|
|
||||
|
|
Obrazložitev
Poudariti je treba, da je uporaba PO1 v zvezi z naložbami v proizvodnjo in podporo za poslovno infrastrukturo zgolj v sektorju MSP (ali pri sodelovanju z MSP) prekomerno restriktivna. To zlasti ni upravičeno glede na to, da so prednostne naloge kohezijske politike močno osredotočene na podporo raziskav in inovacij ter uporabo naprednih tehnologij, kjer je nujna prisotnost subjektov s statusom velikega podjetja na seznamu prejemnikov/upravičencev (vključno z odcepljenimi družbami).
Predlog spremembe 11
Člen 6
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||||||
1. ESRR in Kohezijski sklad ne podpirata: |
1. ESRR in Kohezijski sklad ne podpirata: |
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
2. Poleg tega Kohezijski sklad ne podpira naložb v stanovanjsko politiko, razen če so povezane s spodbujanjem energetske učinkovitosti ali rabe energije iz obnovljivih virov. |
2. Poleg tega Kohezijski sklad ne podpira naložb v stanovanjsko politiko, razen če so povezane s spodbujanjem energetske učinkovitosti ali rabe energije iz obnovljivih virov. |
||||||||
3. Čezmorske države in ozemlja niso upravičeni do podpore iz ESRR ali Kohezijskega sklada, vendar lahko sodelujejo v programih Interreg v skladu s pogoji iz Uredbe (EU) 2018/xxxx [evropsko teritorialno sodelovanje (Interreg)]. |
3. Čezmorske države in ozemlja niso upravičeni do podpore iz ESRR ali Kohezijskega sklada, vendar lahko sodelujejo v programih Interreg v skladu s pogoji iz Uredbe (EU) 2018/xxxx [evropsko teritorialno sodelovanje (Interreg)]. |
Obrazložitev
Ad 1. (e) OR predlaga upoštevanje podnebnih in okoljskih vidikov letališke infrastrukture v skladu z veljavno Uredbo (EU) 1301/2013 [ESRR].
Ad 1. (g) Razvrstitev ostankov odpadkov.
Ad 1. (k) V uvodni izjavi 5 Uredbe o ESRR so navedena načela, vključno z načelom enakosti in nediskriminacije, ki ga je treba pri izvajanju ESRR in Kohezijskega sklada spoštovati. Sklada ne bi smela podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije. Vendar pa to načelo ni več vključeno v člene Uredbe, za razliko od prejšnjega programskega obdobja. OR želi zagotoviti, da države članice spoštujejo te obveznosti.
Predlog spremembe 12
Člen 8
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
1. ESRR lahko podpira celostni teritorialni razvoj v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] v skladu s poglavjem II naslova III navedene uredbe [nova uredba o skupnih določbah]. |
1. ESRR lahko podpira celostni teritorialni razvoj v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah] v skladu s poglavjem II naslova III navedene uredbe [nova uredba o skupnih določbah]. |
2. Države članice izvajajo celostni teritorialni razvoj ob podpori ESRR izključno na podlagi obrazcev iz člena [22] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah]. |
2. Države članice izvajajo celostni teritorialni razvoj ob podpori ESRR med drugim na podlagi obrazcev iz člena [22] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah]. Pri tem lahko sprejmejo pristop financiranja iz več skladov, tako da črpajo sredstva iz ESS+, po potrebi pa tudi iz EKSRP in ESPR. |
Obrazložitev
V nekaterih državah članicah so se v preteklosti uspešno izvajale druge oblike celostnega teritorialnega razvoja. Ni jasno, zakaj bi v prihodnosti izključili uporabo teh oblik.
Predlog spremembe 13
Člen 9
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
1. ESRR podpira celostni teritorialni razvoj na podlagi teritorialnih strategij v skladu s členom [23] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah], ki se osredotoča na urbana območja (v nadaljnjem besedilu: trajnostni razvoj mest) v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) navedene uredbe. |
1. ESRR podpira celostni teritorialni razvoj na podlagi teritorialnih strategij v skladu s členom [23] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah], ki se osredotoča na urbana območja (v nadaljnjem besedilu: trajnostni razvoj mest) v programih v okviru obeh ciljev iz člena 4(2) navedene uredbe. |
2. Vsaj 6 % sredstev iz ESRR se na nacionalni ravni v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki niso tehnična pomoč, dodelijo za trajnostni razvoj mest v obliki lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, celostnih teritorialnih naložb ali drugega teritorialnega orodja v okviru PO5. |
2. Vsaj 6 % sredstev iz ESRR se na nacionalni ravni v okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“, ki niso tehnična pomoč, dodelijo za trajnostni razvoj mest v obliki lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, celostnih teritorialnih naložb ali drugega teritorialnega orodja v okviru PO5. |
|
Najmanj 6 % sredstev, predvidenih za trajnostni razvoj mest, bi bilo treba določiti po dejavnostih iz PO5 in posebnih ciljev politike 1–4 iz Priloge 1. |
V zadevnem programu ali programih se za ta namen določijo načrtovani zneski v skladu s točko (d)(vii) člena [17(3)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah]. |
V zadevnem programu ali programih se za ta namen določijo načrtovani zneski v skladu s točko (d)(vii) člena [17(3)] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah]. |
3. Delež dodeljenih sredstev za trajnostni razvoj mest iz odstavka 2 velja v celotnem programskem obdobju, ko se dodeljena sredstva iz ESRR prerazporedijo med prednostnimi nalogami programa ali med programi, vključno med vmesnim pregledom v skladu s členom [14] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah]. |
3. Delež dodeljenih sredstev za trajnostni razvoj mest iz odstavka 2 velja v celotnem programskem obdobju, ko se dodeljena sredstva iz ESRR prerazporedijo med prednostnimi nalogami programa ali med programi, vključno med vmesnim pregledom v skladu s členom [14] Uredbe (EU) 2018/xxxx [nova uredba o skupnih določbah]. |
4. Kadar se dodeljena sredstva iz ESRR zmanjšajo zaradi sprostitve obveznosti v skladu s členom [99] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] ali zaradi finančnih popravkov s strani Komisije v skladu s členom [98] navedene uredbe, se izpolnjevanje odstavka 2 ne oceni ponovno. |
4. Kadar se dodeljena sredstva iz ESRR zmanjšajo zaradi sprostitve obveznosti v skladu s členom [99] Uredbe (EU) [nova uredba o skupnih določbah] ali zaradi finančnih popravkov s strani Komisije v skladu s členom [98] navedene uredbe, se izpolnjevanje odstavka 2 ne oceni ponovno. |
Obrazložitev
Jasnejše besedilo. Ta točka je navedena že v Uredbi v opombi k Prilogi 1, vendar je navedba v členih jasnejša.
Predlog spremembe 14
Člen 10
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
1. ESRR podpira tudi evropsko pobudo za mesta, ki jo izvaja Komisija v okviru neposrednega in posrednega upravljanja. |
1. ESRR podpira tudi evropsko pobudo za mesta, ki jo izvaja Komisija v okviru neposrednega in deljenega upravljanja. |
||||
Ta pobuda zajema vsa urbana območja in podpira agendo Unije za mesta. |
Ta pobuda zajema vsa urbana območja in podpira partnerstva in organizacijske stroške agende Unije za mesta. |
||||
2. Evropska pobuda za mesta je sestavljena iz naslednjih treh področij, ki vsa zadevajo trajnostni razvoj mest: |
2. Evropska pobuda za mesta je sestavljena iz naslednjih treh področij, ki vsa zadevajo trajnostni razvoj mest: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
Na zahtevo ene ali več držav članic lahko evropska pobuda za mesta podpre tudi medvladno sodelovanje na področju mestne politike. |
Na zahtevo ene ali več držav članic lahko evropska pobuda za mesta podpre tudi medvladno sodelovanje na področju mestne politike, kot so Referenčni okvir za trajnostna mesta in teritorialna agenda Evropske unije ter lokalizacija ciljev ZN za trajnostni razvoj. |
Obrazložitev
Število programov na področju lokalnega, urbanega in podregionalnega razvoja ter inovacij in krepitve zmogljivosti je vse večje, vendar ti pogosto niso med seboj povezani ali pa imajo na voljo premalo finančnih sredstev. Njihova združitev pod eno streho in povezovanje s sorodnimi pobudami zunaj regulativnega okvira evropskih strukturnih in investicijskih skladov bosta zagotovila več doslednosti in navzkrižno bogatenje ter preprečila prekrivanje. Bistveno je tudi zagotoviti, da končni upravičenci, tj. lokalni organi, dejansko prejmejo glavni del sredstev za krepitev zmogljivosti, za razliko od sedanjega stanja pri TO9 in tehnični pomoči.
Predlog spremembe 15
Člen 11
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
||||
1. Uporabijo se specifična dodatna dodeljena sredstva za najbolj oddaljene regije, da bi se izravnali dodatni stroški, ki nastanejo v teh regijah zaradi ene ali več stalnih omejitev za njihov razvoj, navedenih v členu 349 PDEU. |
1. Uporabijo se specifična dodatna dodeljena sredstva za najbolj oddaljene regije, da bi se izravnali dodatni stroški, ki nastanejo v teh regijah zaradi ene ali več stalnih omejitev za njihov razvoj, navedenih v členu 349 PDEU. Specifična dodatna dodeljena sredstva za najbolj oddaljene regije se izključijo iz tematske osredotočenosti. |
||||
2. Dodeljena sredstva iz odstavka 1 podpirajo: |
2. Dodeljena sredstva iz odstavka 1 podpirajo: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
Dodeljena sredstva iz odstavka 1 lahko podprejo tudi odhodke, ki zajemajo nadomestilo, dodeljeno za zagotavljanje obveznosti javne službe in pogodb v najbolj oddaljenih regijah. |
Dodeljena sredstva iz odstavka 1 lahko podprejo tudi odhodke, ki zajemajo nadomestilo, dodeljeno za zagotavljanje obveznosti javne službe in pogodb v najbolj oddaljenih regijah. |
||||
3. Dodeljena sredstva iz odstavka 1 ne podpirajo: |
3. Dodeljena sredstva iz odstavka 1 ne podpirajo: |
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
|
||||
|
4. Z odstopanjem od člena 4 lahko ESRR podpira produktivne naložbe v podjetjih v najbolj oddaljenih regijah, ne glede na velikost teh podjetij. |
Obrazložitev
Glede na posebno naravo najbolj oddaljenih regij bi lahko imela podpora, ki daje prednost samo MSP, omejen spodbujevalni učinek.
Predlog spremembe 16
Za členom 11 se doda nov člen
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Območja z neugodnimi naravnimi ali demografskimi razmerami V programih, ki jih sofinancira ESRR in zajemajo območja, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, iz člena 174 PDEU, se posebna pozornost nameni obravnavi posebnih težav navedenih območij. Zlasti za območja na ravni NUTS III, na katerih je gostota poseljenosti manj kot 12,5 prebivalca/km2 ali na katerih se je po letu 2007 število prebivalstva letno zmanjševalo povprečno za več kot 1 %, se pripravijo posebni regionalni in nacionalni načrti za privabitev več ljudi v regijo in njihovo spodbujanje, da ostanejo, ter za povečanje poslovnih naložb in dostopnosti digitalnih in javnih storitev, vključno z namenskimi sredstvi v okviru sporazuma o partnerstvu. |
Obrazložitev
Ta novi člen vključuje redko poseljena območja in širše vsa podregionalna območja ostale EU27 iz člena 174. Vendar pa je treba opredeliti dodeljena sredstva iz ESRR, ki jih je mogoče finančno upravljati in se ne prekrivajo s sredstvi, ki jih nekatere regije že prejemajo.
Predlaga se torej, da se upravičenost določi na
— |
ravni NUTS III (ker je to pogosto na ravni NUTS II bolj podregionalna kot regionalna težava, ki je v sedanjih načrtih prikrita) |
— |
ali 12,5 prebivalca/km2 (kot na severnih obrobnih območjih) |
— |
ali z neto zmanjšanjem števila prebivalstva (tj. zaradi odseljevanja prebivalstva ali preprosto zaradi smrti domačega prebivalstva) po letu 2007, ker se je približno takrat začela finančna kriza in tudi prejšnje programsko obdobje). |
Ta predlog ustvarja obveznost za Komisijo, da to vključi kot enega od svojih predlogov za zadevno državo članico v svoje dokumente o skladišču za začetek pogajanj z vsako državo članico o sporazumu o partnerstvu.
Podatki in zemljevid nemškega zveznega urada BBR.
https://bit.ly/2KItBya.
Predlog spremembe 17
PRILOGA I
Skupni kazalniki izložkov in rezultatov za ESRR in Kohezijski sklad – člen 7(1)
Tabela 1: Skupni kazalniki izložkov in rezultatov za ESRR (naložbe za delovna mesta in rast ter Inerreg) in Kohezijski sklad**
Dodajo se novi skupni kazalniki rezultatov (RCR).
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
RCR 26 – letna poraba končne energije (od tega: stanovanjske, zasebne nestanovanjske, javne nestanovanjske stavbe) |
RCR 26 – % letnih prihrankov energije za celoten stavbni fond (v primerjavi z izhodiščem) v skladu s ciljem doseči visoko energetsko učinkovit in razogljičen stavbni fond iz nacionalne dolgoročne strategije prenove za podporo prenove nacionalnega fonda tako javnih kot zasebnih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb |
RCR 27 – gospodinjstva z izboljšano energetsko učinkovitostjo njihovih stanovanj |
RCR 27 – gospodinjstva z izboljšano energetsko učinkovitostjo njihovih stanovanj, ki dosežejo najmanj 60-odstotni prihranek energije v primerjavi s porabo pred prenovo (temeljita prenova, kot jo je opredelila EK) |
RCR 28 – stavbe z izboljšanim energijskim razredom (od tega: stanovanjske, zasebne nestanovanjske, javne nestanovanjske stavbe) |
RCR 28 – stavbe z izboljšanim energijskim razredom (od tega: stanovanjske, zasebne nestanovanjske, javne nestanovanjske stavbe), ki po prenovi dosežejo razred B energetske učinkovitosti |
|
RCR […] – gospodinjstva z izboljšano energetsko učinkovitostjo njihovih stanovanj, ki po obnovi dosežejo standard skoraj nič-energijske stavbe |
RCR 29 – ocenjene emisije toplogrednih plinov* |
RCR 29 – ocenjene emisije toplogrednih plinov* |
RCR 30 – podjetja z izboljšano energetsko učinkovitostjo |
RCR 30 – podjetja z izboljšano energetsko učinkovitostjo |
RCR 31 – skupna proizvodnja energije iz obnovljivih virov (od tega: električna energija, toplotna energija) RCR 32 – energija iz obnovljivih virov: zmogljivost, povezana z omrežjem (operativna)* |
RCR […] – število porabnikov, ki se jih dotika energetska revščina/ranljivih porabnikov, ki prejmejo podporo za izboljšanje energetske učinkovitosti svojih stanovanj RCR […] – skupna končna poraba energije iz obnovljivih virov in poraba po sektorjih (ogrevanje in hlajenje, promet, električna energija) RCR […] – delež skupne količine energije, proizvedene iz obnovljivih virov RCR […] – zmanjšanje letnega uvoza energije iz neobnovljivih virov RCR […] – energija iz obnovljivih virov: zmogljivost, povezana z omrežjem (operativna)* |
Obrazložitev
Niz zadevnih kazalnikov energetske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov je treba pojasniti.
Izkušnje iz sedanjega finančnega obdobja jasno kažejo, da količinski cilj brez vnaprej določenih obveznosti, nadzora kakovosti ali zanesljive metodologije sledenja in spremljanja pomeni tveganje izgube njegovega učinka na okolje.
Podnebni kazalniki, ki jih predlaga Evropska komisija, so nepopolni in včasih preveč poenostavljeni: zadevne ciljne vrednosti ne ocenijo z vidika tehnične izvedljivosti in finančne ustreznosti, z nekaterimi kazalniki pa se bodo samo prešteli upravičenci. Na primer, kazalnik izložkov ESRR „RCO 18 – gospodinjstva, ki se podprejo za izboljšanje energetske učinkovitosti njihovih stanovanj“, se meri na podlagi kazalnika rezultata „RCR 27 – gospodinjstva z izboljšano energetsko učinkovitostjo njihovih stanovanj“. Čeprav ta dva kazalnika razkrijeta skupno število gospodinjstev, ki imajo korist od ukrepa, pa ne razkrijeta stopnje izboljšanja energetske učinkovitosti – ki bi bila lahko navsezadnje visoka ali zanemarljiva. To pomeni, da bi se lahko cilji brez okvira učinkovitosti za oceno ravni ambicioznosti zadevnega ukrepa določili nizko.
Predlog spremembe 18
PRILOGA I
Skupni kazalniki izložkov in rezultatov za ESRR in Kohezijski sklad – člen 7(1)
Tabela 1: Skupni kazalniki izložkov in rezultatov za ESRR (naložbe za delovna mesta in rast ter Inerreg) in Kohezijski sklad**
Za RCR 65 se dodajo novi skupni kazalniki rezultatov (RCR).
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
RCR […] – prosta delovna mesta, ki niso zasedena več kot šest mesecev |
Obrazložitev
Skupni kazalnik izložkov (RCO) 61 – brezposelne osebe na leto, ki jim služijo okrepljene zmogljivosti zavodov za zaposlovanje ima za prvi del skupni kazalnik rezultatov (RCR 65 – iskalci zaposlitve, ki letno uporabljajo storitve podprtih zavodov za zaposlovanje). Zdi se, da kazalnik za drugi del manjka.
Predlog spremembe 19
PRILOGA II
Ključni niz kazalnikov smotrnosti za ESRR in Kohezijski sklad iz člena 7(3)
Cilj politike: 2. „bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj“.
Za CCO 09 se doda nov skupni kazalnik izložkov.
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
CCO […] – okrepljeno prilagajanje podnebnim spremembam, okrepljeno preprečevanje tveganj, vključno s preprečevanjem potresnega tveganja, ter večja odpornost na nesreče in skrajne vremenske pojave |
Obrazložitev
Za posebni cilj PO2 glede spodbujanja prilagajanja podnebnim spremembam, preprečevanja tveganj, vključno s preprečevanjem potresnega tveganja, ter krepitve odpornosti na nesreče in skrajne vremenske pojave je dodan nov skupni kazalnik izložkov (CCO), za katerega se je zdelo, da manjka.
II. POLITIČNA PRIPOROČILA
EVROPSKI ODBOR REGIJ
1. |
pozdravlja cilj Komisije za poenostavitev pravil za programsko obdobje 2021–2027 ter ugotavlja, da sta ESRR in Kohezijski sklad združena v enotni uredbi, ki določa pravila, ki se uporabljajo za oba sklada. Novi predlog uredbe je krajši, saj uredba o skupnih določbah vključuje številne skupne dele; |
2. |
pozdravlja dejstvo, da se Kohezijska politika še vedno uporablja za vse regije EU, pri čemer je večina njenih sredstev usmerjena v najbolj ranljiva območja; z odobravanjem ugotavlja, da je predlog Evropske komisije za ta zakonodajni akt na področju deljene pristojnosti v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti; |
3. |
z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v predlogu Komisije za večletni finančni okvir predvideno močno, tj. 46 % zmanjšanje proračuna Kohezijskega sklada in stabilen proračun za ESRR (+ 1 %). Obžaluje 12 % zmanjšanje proračuna za evropsko teritorialno sodelovanje, kljub temu da je bilo to priznano kot ena od politik z najbolj oprijemljivo dodano vrednostjo EU; |
4. |
želi spomniti, da je Kohezijski sklad nenehno dokazoval, da ima visoko evropsko dodano vrednost in da izboljšuje podobo EU v očeh njenih državljanov. Kohezijski sklad pomeni izraženo solidarnost „bogatejših“ držav članic do „revnejših držav“ v smislu graditve ključne infrastrukture, pri čemer so korist za države članice, ki največ prispevajo k proračunu EU, jasne in dokazane. Predlagano zmanjšanje bo najverjetneje oviralo doseganje ciljev iz Pogodbe glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; |
5. |
ugotavlja, da Evropska komisija predlaga določitev cilja porabe, povezane s podnebjem, v višini 25 % skupnih sredstev MFF v obdobju 2021–2027. Vendar je ta količinski cilj daleč pod mogočim in potrebnim za izpolnitev zavez EU iz Pariškega sporazuma v celoti. Kohezijska politika uporablja v primerjavi z drugimi skladi precej izpopolnjen sistem za spremljanje podnebnih ukrepov: ESRR bi izvedel 30 % podnebnih ukrepov, Kohezijski sklad pa 37 %; |
6. |
je zaskrbljen zaradi dejstva, da bo doseganje pariških ciljev velik izziv za Evropo. OR je bil dolgo zagovornik ambicioznih podnebnih ciljev, ker sta pa ESRR in Kohezijski sklad glavni finančni instrument v proračunu EU za prispevek k podnebnim ciljem, bi morali horizontalni omogočitveni pogoji kohezijske politike vključevati zahtevo, da morajo države članice izpolniti obveznosti, ki izhajajo iz ciljev Pariškega sporazuma; poleg tega bi bilo te treba natančno spremljati v celotnem programskem obdobju, da bi se preverilo, ali so prispevki k podnebnim ciljem še vedno na pravi poti; |
7. |
pozdravlja dejstvo, da sta postala ESRR in Kohezijski sklad „bolj zelena“ ter da bodo dejavnosti, ki onesnažujejo okolje, izključene iz področja uporabe uredbe; |
8. |
pozdravlja novo posebno komponento programa Interreg za inovativne medregionalne naložbe v podporo povezovanju akterjev, vključenih v strategije pametne specializacije, v Evropi ter novo komponento za najbolj oddaljene regije. Poziva Evropsko komisijo, naj poveča skupni proračun za evropsko teritorialno sodelovanje, da bi se ohranil verodostojen proračun za program Interreg Evropa in za čezmejno sodelovanje, ob naložbah v nove oblike sodelovanja; |
9. |
poziva k spodbujanju načela nediskriminacije od priprave programov do poročanja ter vključevanju vidika spola v proračun v vseh fazah izvajanja; |
10. |
nasprotuje predlogu, da se tematska osredotočenost usmeri na nacionalno raven; ta centralizirani mehanizem dodeljevanja je v nasprotju s teritorialnim pristopom kohezijske politike in načelom njenega upravljanja na več ravneh; |
11. |
opozarja na vse večje ločevanje skladov in zlasti obžaluje, da je bil EKSRP umaknjen iz uredbe o skupnih določbah, ki določa skupna pravila, ki se uporabljajo za različne sklade; |
12. |
poudarja potrebo po močnem medsebojnem dopolnjevanju ESRR in ESS+ za izvedbo povezanih in celovitih pobud na lokalni ravni; |
13. |
ugotavlja, da se države članice spodbujajo, naj prenesejo 5 % sredstev iz ESRR ali Kohezijskega sklada na nov instrument sklad InvestEU ter da naj prenesejo dodatnih 5 % svojih sredstev, dodeljenih iz ESRR, na programe EU, ki jih upravlja EK. Pristop deljenega upravljanja je za Evropo vsekakor imel dokazan učinek na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Vsako odločitev o prenosu države članice bi bilo treba sprejeti skupaj z lokalnimi in regionalnimi partnerji v skladu z načelom partnerstva in pristopom upravljanja na več ravneh; |
14. |
podpira večji poudarek na trajnostnem razvoju mest z dodelitvijo 6 % sredstev iz ESRR na nacionalni ravni temu področju; |
15. |
poudarja, da je treba opredeliti kazalnike produkta in rezultatov za ESRR in Kohezijski sklad ter poskrbeti za to, da njihova razlaga ne bo dopuščala dvoumnosti, med drugim zlasti v zvezi z merskimi enotami v prilogah I in II; poleg tega je treba omogočiti njihovo združevanje od ravni projektov do ravni operativnih programov in ciljev kohezijske politike, njihovo merjenje pa ne sme biti v prekomerno breme upravičencev. |
V Bruslju, 5. decembra 2018
Predsednik Evropskega odbora regij
Karl-Heinz LAMBERTZ