10.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/63

Poročevalec:

Stefano PALMIERI

1.1

EESO priznava prizadevanja Komisije za vmesni pregled večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 in ceni določbe o prožnosti, ki so bile uvedene zaradi nepredvidenih kriz v zadnjih letih. Vseeno meni, da predlagani okvir ne bo zadostoval za spoprijemanje z izzivi in prednostnimi nalogami Evropske unije (EU), zlasti glede na evropski politični projekt, o katerem se trenutno resno razpravlja.

1.1.1

Rešitev za izzive in globalne krize je treba danes nujno iskati v evropskem okviru. Zato EESO meni, da bi bilo treba v sedanjem večletnem finančnem okviru in tistem za obdobje po letu 2020 lastna sredstva ustrezno usmeriti v programe, ki:

1.2

Po mnenju EESO bi bilo treba pri vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 in razpravi o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020 v celoti upoštevati člen 3 Lizbonske pogodbe, da bi se državljanom EU zagotovili pogoji za dostojno življenje in blaginja, ter člen 311 PDEU, v skladu s katerim si „Unija […] za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik zagotovi potrebna sredstva“.

1.3

EESO ostro obsoja predvsem krizo solidarnosti znotraj EU, ki jo je treba obravnavati in razrešiti. Ni dopustno, da nekatere države članice sprejemajo pošteno načelo solidarnosti le, ko gre za razporeditev sredstev večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, ne pa tudi, ko se je treba spoprijeti z izrednimi razmerami, povezanimi z begunci in migranti.

1.4

Zmožnost odzivanja EU na sedanje in prihodnje izzive bo odvisna prav od kvalitativnega in kvantitativnega vidika njenih strategij ukrepanja. Razprava o večletnem finančnem okviru se mora osredotočiti na njegovo učinkovitost – tako glede dodeljenih sredstev kot strukture proračuna – pri zagotavljanju sredstev, ki jih EU potrebuje za doseganje strateških prednostnih nalog, ne da bi s tem davčno še bolj obremenili državljane in podjetja: tj. na njegovo zmožnost zagotavljanja dodane vrednosti na evropski ravni z enakovredno porazdelitvijo obveznosti med državljani. To bi bila evropska dodana vrednost, ki bi vključevala široko politično soglasje v podporo delovanju EU, ki lahko svojim državljanom omogoči dejanske koristi.

Po mnenju EESO med elemente z največjo evropsko dodano vrednostjo sodijo: prispevek k financiranju velikih naložb in inovacij (Evropski sklad za strateške naložbe), izpostavljanje potencialnih koristi, ki bi jih migranti in begunci lahko prinesli gospodarstvu, trgu dela in dinamiki družbe, spremljanje in podpora izvajanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) v obdobju 2014–2020 ter okrepitev socialnega stebra. Koristen bi lahko bil poseben instrument, potreben za boj proti brezposelnosti mladih, negotovemu delu in pojavu mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET).

1.4.1

V zvezi s kvantitativnim delom pregleda večletnega finančnega okvira se EESO strinja s povečanjem sredstev za nekatere proračunske postavke, za katere velja, da so zelo učinkovite, na primer pobudo Obzorje 2020, instrument za povezovanje Evrope (IPE), Erasmus+, COSME in Wifi4EU, pa tudi za razširitev Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) in pobude za zaposlovanje mladih.

1.4.2

EESO se poleg tega strinja z novimi odobritvami za spoprijemanje z migracijsko krizo (evropska obalna in mejna straža, Europol, Agencija Evropske unije za azil, skupni azilni sistem, določen v dublinski uredbi, pomoč v izrednih razmerah znotraj EU in sistem vstopa/izstopa) ter politično in gospodarsko nestabilnostjo v EU in v državah sosedstva (partnerski okvir, Evropski sklad za trajnostni razvoj, makrofinančna pomoč, zunanji mandat financiranja Evropske investicijske banke (EIB), tehnična prilagoditev sredstev za kohezijsko politiko).

1.5

V zvezi s kvalitativnim delom pregleda večletnega finančnega okvira se EESO strinja s ciljem, da je treba oblikovati preprostejša in prožnejša splošna in sektorska finančna pravila, zato ceni zlasti poenostavitev upravnega bremena za upravičence do sredstev EU ter nadzora, revizij in poročanja.

1.5.1

Uvedba načel, povezanih z boljšim upravljanjem javne porabe (angl. better spending) in izboljšanjem proračuna, pripravljenega na podlagi rezultatov, pa ne sme služiti neupravičenemu zmanjšanju porabe v sektorjih ali programih, katerih vrednost je manj očitna od drugih, bodisi zato, ker se koristi pokažejo šele dolgoročno, bodisi zato, ker jih je težje izmeriti. To bi bilo lahko zlasti škodljivo za programe, kot so Obzorje 2020, instrument za povezovanje Evrope in COSME.

1.5.2

EESO podpira tako spodbude za odgovorno porabo sredstev kot ustrezen in pravočasen sistem spremljanja ciljev v različnih sektorjih delovanja proračuna EU.

1.6

Glede razprave o predlogu večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020 EESO poziva, da se že zdaj natančno ocenijo rezultati sedanjega proračuna, tudi glede na vmesni pregled, ter razpravlja o prednostnih nalogah, ki jih je treba obravnavati, in spremembah, ki jih je treba uvesti.

1.7

EESO meni, da bi bilo trajanje naslednjih večletnih finančnih okvirov dobro uskladiti s političnim ciklom Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Pozdravlja predlog, da bi za nekatere postavke, ki zahtevajo dolgoročno načrtovanje (zlasti za kohezijsko politiko in politiko razvoja podeželja), določili trajanje 5 + 5 let z obveznim vmesnim pregledom, za vse druge postavke pa srednjeročno trajanje 5 let, ki bi bilo usklajeno z evropskimi volitvami.

1.8

EESO podpira prizadevanje Komisije, da bi uvedla nove vrste lastnih sredstev, in delo, ki ga izvaja skupina na visoki ravni za lastna sredstva (HLGOR). Dobro pa bi bilo, da bi o predlogih, ki jih bo Komisija pripravila o sistemu lastnih sredstev, razpravljali in odločali v letu 2017 ter v pripravo večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020 ustrezno vključili EESO.

1.8.1

EESO zato opozarja, da bi EU morala imeti pregleden in pravičen avtonomen sistem lastnih sredstev, ki bi omejil sistem nacionalnih prispevkov držav članic, pri čemer pa se ne bi smela povečati davčna obremenitev, zlasti najbolj prikrajšanih državljanov. EESO poudarja pomen boja proti davčnim utajam tudi z večjo preglednostjo (1) in boja proti vsem oblikam nepoštene konkurence med državami članicami.

1.8.2

EESO poziva Komisijo, naj pravočasno oceni proračunsko izgubo, ki bo nastala zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU.

1.9

EESO se strinja s sporočilom, da Unija ne potrebuje manj, ampak več (boljše) Evrope (2). Kriza v EU izhaja iz pomanjkljive strateške vizije prihodnosti Evrope. Lahko bi se še zaostrila, če večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020 ne bo obravnaval razlogov zanjo, povezanih s pomanjkanjem demokracije in pravne države ter učinkom na družbene sloje in proizvodne sektorje, ki „izgubljajo“ zaradi globalizacije. Če želi EU tekmovati z glavnimi svetovnimi akterji, bo morala spet oblikovati široko vizijo prihodnosti, to pa zahteva ambiciozen večletni finančni okvir, ki bo lahko kljuboval izzivom, ki so pred nami.

1.10

Za uspešno uresničevanje ciljev večletnega finančnega okvira bo moral biti novi proračun EU zgleden, učinkovit, uspešen in pregleden, da mu bodo državljani EU priznavali verodostojnost ter da bodo iz njega brez težav razbrali prednosti Evrope in stroške, ki bi nastajali, če Evrope ne bi bilo.

2.1

Sveženj, ki ga je Evropska komisija predlagala ob vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, je povezan z zakonodajnimi spremembami in prerazporeditvijo sredstev v višini 12,8 milijarde EUR do konca obdobja, vključno s predlogom proračuna za leto 2017, ki so namenjene rasti in zaposlovanju, migraciji in varnosti. Pregled predvideva zlasti:

2.2

EESO je že potrdil (3) in v tem mnenju ponovno poudarja, da priznava ravnovesje, ki ga je Evropska komisija leta 2013 dosegla glede večletnega finančnega okvira z uskladitvijo dveh nasprotnih zahtev v večplastnem socialnem, gospodarskem in političnem okolju. Prva zahteva je bila želja nekaterih držav članic, da bi po gospodarski in finančni krizi omejile porabo javnih sredstev. Druga zahteva pa je bila, da je treba ustrezno in učinkovito obravnavati ambiciozne izzive, s katerimi se spoprijema Evropska unija ter ki izhajajo iz Lizbonske pogodbe in strategije Evropa 2020.

2.3

Vmesni pregled večletnega finančnega okvira poteka v razmerah, ki so v določenem pogledu precej drugačne kot leta 2013. EU je še vedno v težavah zaradi posledic finančne in gospodarske krize, ki so v nekaterih državah članicah še vedno znatne, zlasti pri srednjih in nižjih dohodkih, pa tudi zaradi pomanjkanja skupne rešitve za krizo na ravni EU. Temu pa so se pridružile še nove socialne, politične in institucionalne skrbi, vključno z nedavnimi terorističnimi napadi v Evropi.

2.3.1

Prvič, povečuje se pritok migrantov in beguncev v Evropo, ki bežijo pred vojno in revščino v Afriki in na Bližnjem vzhodu, in to vzbuja zaskrbljenost v evropski javnosti, zlasti v sredozemskih in balkanskih državah, ki jih najbolj prizadene njegov začetni učinek, in namembnih državah, ki morajo spodbujati njihovo vključitev v družbo.

2.3.2

Drugič, razširil se je dvom v sposobnost politike, tudi držav članic in EU, da ohrani gospodarsko blaginjo in socialno kohezijo (4), zato se pojavljajo zahteve, da se da več prostora nacionalnim vladam, in to v zgodovinskem času, ko bi EU morala ravno nasprotno nastopiti kot globalni akter.

2.3.3

Tretjič, referendum o izstopu Združenega kraljestva iz EU (t. i. Brexit) je pokazal, da odločitev za EU ni vedno predvidljiva in nepovratna, poleg tega pa so zaradi skorajšnjega izstopa države članice nastale nove institucionalne in finančne težave, povezane z večletnim finančnim okvirom.

2.4

V tem obdobju hitrih sprememb je ocena učinkovitosti večletnega finančnega okvira odvisna od popolnega upoštevanja osnovnih načel pravnega reda EU, zlasti člena 3 Lizbonske pogodbe, katerega cilj je državljanom EU zagotoviti pogoje za dostojno življenje in blaginjo (5), in člena 311 PDEU, v skladu s katerim si „Unija […] za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik zagotovi potrebna sredstva“.

2.5

Zmožnost odzivanja EU na sedanje in prihodnje izzive bo odvisna prav od kvalitativnega in kvantitativnega vidika njenih strategij ukrepanja. Ugotoviti je treba, v katerih sektorjih je bolje porabljati sredstva, da bi dosegli rast in zaposlovanje ter našli odgovor na nove izzive, v katerih oblikah je poraba učinkovitejša, kako izvesti resno in ne le formalno oceno naložb ter kako poročati o delovanju evropskih institucij ob vse manjšem zaupanju državljanov (6).

2.6

Zato lahko danes trdimo, da so prizadevanja Komisije pri predložitvi vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 sicer razumljiva, vendar predlagani okvir ne zadošča za obravnavanje izzivov in prednostnih nalog EU.

3.1

V zvezi s kvalitativnim delom pregleda večletnega finančnega okvira se EESO strinja s ciljem, da je treba oblikovati preprostejša in prožnejša splošna in sektorska finančna pravila, zato ceni zlasti poenostavitev upravnih obremenitev za upravičence do sredstev EU ter nadzora, revizij in poročanja.

3.2

Vendar EESO meni, da uvedba načel, povezanih z boljšim upravljanjem javne porabe (angl. better spending) in izboljšanjem proračuna, pripravljenega na podlagi rezultatov, ne sme služiti neupravičenemu zmanjšanju porabe v sektorjih ali programih, katerih vrednost je manj očitna od drugih, bodisi zato, ker se koristi pokažejo šele dolgoročno, bodisi zato, ker jih je težje izmeriti. To bi bilo lahko zlasti škodljivo za programe, kot so Obzorje 2020, instrument za povezovanje Evrope in COSME.

3.2.1

EESO podpira tako spodbude za odgovorno in učinkovito porabo sredstev kot ustrezen in pravočasen sistem spremljanja ciljev v različnih sektorjih delovanja proračuna EU.

3.3

Zdi pa se, da samo to ne bo dovolj za konkretno obravnavanje vse večjih gospodarskih, socialnih in političnih pomislekov, da bi lahko spet vzpostavili rast, zaposlovanje in socialni steber. To je še zlasti pomembno zaradi pomanjkanja dodatnih sredstev v sektorjih, kjer ima proračun EU dodano vrednost v primerjavi s politikami, ki jih lahko izvajajo posamezne države članice.

3.4

Kot je EESO poudaril že v prejšnjih mnenjih, je zaradi izzivov, s katerimi se spoprijema EU, zaželeno in tudi potrebno povečanje obsega proračuna EU (7).

3.5

Odgovor na tovrstne izzive se skriva predvsem v močni podpori in spodbujanju javnih in zasebnih naložb. Leta 2014 je bila raven naložb za 15 % nižja od ravni iz leta 2007, tik pred veliko finančno in gospodarsko krizo, kar pomeni zmanjšanje v višini 430 milijard EUR v primerjavi z najvišjo vrednostjo in približno 300 milijard EUR v primerjavi s povprečjem zadnjih let; pri tem pa kar 75 % tega znižanja zadeva samo pet držav (Španijo, Italijo, Grčijo, Združeno kraljestvo in Francijo) (8).

3.6

Da bi posredno izravnali pomanjkanje naložb, je Komisija predlagala in začela izvajati Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), ki bi moral prek EIB spodbuditi zasebne vire, ki bi dopolnjevali vire EU. Njegova ocena je odvisna od zmožnosti ohranjanja dodatnih projektov glede na tiste, ki bi se financirali v običajnem okviru. Prve analize pa kažejo, da je večina projektov EFSI zelo podobna drugim projektom, ki jih običajno financira EIB, zlasti v razvitejših regijah (9). EESO zahteva večji poudarek na resnično inovativnih in tveganih projektih, ki jih ni mogoče financirati drugače in ki lahko dejansko zajamčijo gospodarsko rast in večje zaposlovanje v EU.

3.7

Migrantska in begunska kriza ni povezana le z obveznostjo sprejemanja. Sredstva, ki jih temu namenja EU, bi lahko izkoristili tudi za to, da bi tveganja notranje varnosti, ki se jih tako bojimo, spremenili v priložnosti in ugotovili, kakšne so lahko koristi za gospodarstvo, trg dela in dinamiko družbe. EESO tako kot Evropski parlament (10) meni, da sredstva, dodeljena v okviru razdelkov 3 (Varnost in državljanstvo) in 4 (Evropa v svetu), zlasti za begunsko krizo in zunanjo pomoč, v naslednjih mesecih in letih morda ne bodo zadostovala, zato poziva k zvišanju predvidenih zgornjih mej porabe.

3.7.1

EESO poleg tega ostro obsoja krizo solidarnosti v EU, ki jo je treba obravnavati in razrešiti. Ni dopustno, da nekatere države članice sprejemajo pošteno načelo solidarnosti le, ko gre za razporeditev sredstev večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, ne pa tudi, ko se je treba spoprijeti z izrednimi razmerami, povezanimi z begunci in migranti.

3.8

Evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) so osrednji del strategije Evropa 2020 in njenih ciljev, pri čemer proračun za cikel načrtovanja programov za obdobje 2014–2020 znaša 454 milijard EUR. Kot temeljni naložbeni instrument EU lahko prispevajo h gospodarski rasti in ustvarjanju novih kakovostnih delovnih mest z večjo socialno in teritorialno kohezijo. Evropske institucije morajo pozorno spremljati izvajanje pravkar začetega cikla, da bi zagotovile doseganje pričakovanih rezultatov, ki so jih določile Komisija, države članice in regije. To je nujno, da bi lahko skrbno vključili tudi organizacije civilne družbe in socialne partnerje, ki so zastopani v okviru EESO.

3.9

Brezposelnost mladih (približno 20 % delovne sile, čeprav so med državami članicami velike razlike (11)), negotovo delo in pojav mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET, 19 % oseb, starih od 20 do 34 let (12)), ostajajo na nesprejemljivi ravni, kar škodi njihovi stopnji izobrazbe in na splošno človeškemu kapitalu Evrope. Za spoprijemanje s tem se bo v okviru Evropskega socialnega sklada (ESS) okrepila pobuda za zaposlovanje mladih, ki ji bo namenjeno več sredstev, povišale pa se bodo tudi zgornje meje, predvidene v razdelku 1B (Socialna in teritorialna kohezija).

3.10

Poiskati pa bo treba tudi rešitev za vprašanje zapoznelih plačil. Vrzel, ki je v zadnjih letih nastala med prevzemom obveznosti za odhodke in plačili, ki so bila izvedena za države članice, je konec leta 2014 znašala skoraj 25 milijard EUR in bi se morala do konca leta 2016 začeti zmanjševati. Negativni učinki zaostalih plačil vplivajo na vse upravičence proračuna EU, vključno s podjetji, raziskovalnimi inštituti in lokalnimi oblastmi. Ker je proračun v primerjavi z evropskim BDP že tako zelo omejen, se zdi, da bi bilo treba vsaj zagotoviti pravočasno plačilo prevzetih obveznosti in sprejeti vse ukrepe, da se te razmere ne bi prenesle v prihodnji večletni finančni okvir ali se poustvarile v njem.

3.11

EESO se torej strinja s povečanjem sredstev za nekatere proračunske postavke, za katere velja, da so zelo učinkovite, na primer za Obzorje 2020, instrument za povezovanje Evrope – promet, Erasmus+, COSME in Wifi4EU, pa tudi za razširitev EFSI in pobude za zaposlovanje mladih.

3.11.1

EESO se poleg tega strinja z novimi odobritvami za spoprijemanje z migracijsko krizo (evropska obalna in mejna straža, Europol, Agencija Evropske unije za azil, skupni azilni sistem, določen v dublinski uredbi, pomoč v izrednih razmerah znotraj EU in sistem vstopa/izstopa) ter politično in gospodarsko nestabilnostjo v EU in v državah sosedstva (partnerski okvir, Evropski sklad za trajnostni razvoj, makrofinančna pomoč, zunanji mandat financiranja EIB, tehnična prilagoditev sredstev za kohezijsko politiko).

4.1

Evropska komisija bo do 1. januarja 2018 predstavila predlog večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020. EESO poziva, da se že zdaj natančno ocenijo rezultati sedanjega proračuna, tudi glede na vmesni pregled, ter razpravlja o prednostnih nalogah, ki jih je treba obravnavati, in spremembah, ki jih je treba uvesti. Cilj je, da bi večletni finančni okvir lahko kljuboval dolgoročnim izzivom in prednostnim nalogam v EU.

4.2

Kriza v EU izhaja iz pomanjkljive strateške vizije prihodnosti Evrope na ravni EU. Lahko bi se še zaostrila, če večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020 ne bo obravnaval razlogov zanjo, povezanih s pomanjkanjem demokracije in pravne države ter učinkom na družbene sloje in proizvodne sektorje, ki „izgubljajo“ zaradi globalizacije. Davčni predpisi EU so po eni strani zmanjšali možnost avtonomnega ukrepanja držav članic ter ustvarili negotovost na trgu dela in v sistemu socialne varnosti, po drugi strani pa do zdaj niso vzpostavili niti mrež socialne zaščite za državljane na ravni EU ne dejansko inovativnega in konkurenčnega evropskega gospodarskega sistema, ki bi se lahko pomeril z globalnimi izzivi (13).

4.3

Zato je v novem večletnem finančnem okviru nujno treba posvetiti več pozornosti in sredstev izvajanju pomembnih strateških prednostnih nalog za Evropo, ki so ključne za obstoj EU:

4.4

V zvezi s spremembo trajanja večletnega finančnega okvira EESO tako kot Evropski parlament (14) meni, da bi ga bilo treba prilagoditi političnemu ciklu Evropske komisije in Evropskega parlamenta, da bi se volilna kampanja ob evropskih volitvah osredotočala na razpravo o prednostnih nalogah, povezanih s proračunom EU. Pozdravlja predlog, da bi za nekatere postavke, ki zahtevajo dolgoročno načrtovanje (zlasti za kohezijsko politiko in politiko razvoja podeželja), določili trajanje 5 + 5 let z obveznim vmesnim pregledom, za vse druge postavke pa srednjeročno trajanje 5 let, ki bi bilo usklajeno z evropskimi volitvami.

4.5

Komisija bi morala čim prej, že pred pripravo predloga večletnega finančnega načrta za obdobje po letu 2020, natančno oceniti učinke izstopa Združenega kraljestva na prihodke in odhodke EU (15).

4.6

Poleg tega bi moral ustrezen proračun v okviru euroobmočja omogočati reševanje posebnih težav držav članic, ki so uvedle euro. Kot je EESO že predlagal, „si moramo prizadevati za ustrezen lastni proračun euroobmočja s skupnimi pravili – to je edina pot do skupne fiskalne politike in absorpcije morebitnih šokov v prihodnosti“ (16).

4.7

V zvezi s prihodki bo moral novi večletni finančni okvir upoštevati predloge, ki jih pripravlja skupina na visoki ravni za lastna sredstva pod predsedstvom Maria Montija, katere končno poročilo se pričakuje do konca leta 2016, ter zakonodajni predlog, ki naj bi ga v zvezi s tem pripravila Komisija.

4.7.1

EESO meni, da je zlasti pomembno zagotoviti nov proračun, v katerem prevladujejo lastna sredstva, ki so dobro usmerjena in vzdržna – glede na nacionalne prispevke, ki nasprotno krepijo zmotno načelo pravičnega povračila. Zato EESO tako kot v prejšnjih mnenjih (17) ponovno poudarja, da podpira predlog Evropske komisije v zvezi z lastnimi sredstvi, ki bi v proračun EU prihajala neposredno in ne prek držav članic. Z novim sistemom bi se bilo treba izogniti povečanju davčne obremenitve, zlasti pa večjim obremenitvam za najbolj prikrajšane državljane ter mala in srednja podjetja.

4.7.2

Določiti je treba skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB), s katero bi se povečala davčna preglednost ter okrepili boj proti davčnim utajam, ustvarjanje delovnih mest, naložbe in trgovina v EU.

4.8

EESO se strinja s sporočilom, da Unija ne potrebuje manj, ampak več (boljše) Evrope. Za uspešno uresničevanje ciljev večletnega finančnega okvira bo moral biti novi proračun EU zgleden, učinkovit, uspešen in pregleden, da mu bodo državljani EU priznavali verodostojnost ter da bodo iz njega brez težav razbrali prednosti Evrope in stroške, ki bi nastajali, če Evrope ne bi bilo.