OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Tunizijo in Evropsko unijo zavezuje Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi, ki velja od marca 1998 in na podlagi katerega sta pogodbenici maja 2005 v okviru evropske sosedske politike (ESP) sprejeli akcijski načrt EU-Tunizija za petletno obdobje. V tem okviru so se odnosi med EU in Tunizijo razvili in precej izboljšali. Predložitev tunizijskega predloga za podelitev naprednega statusa[1] marca 2010 pomeni novo spodbudo in pomembno krepitev dejavnosti pogodbenic na področju političnih odnosov, varnosti, gospodarstva in trgovine ter v različnih sektorjih in pri stikih med ljudmi.

Ker je sedanji akcijski načrti v okviru ESP prenehal veljati leta 2010, je primerno začeti pogajanja in skleniti nov akcijski načrt, ki bo temeljil na ciljih in ambicioznih načrtih skupnega dokumenta o privilegiranem partnerstvu. Vendar sta se septembra 2010 pogodbenici dogovorili, da do sklenitve tega novega načrta še naprej uporabljata akcijski načrt iz leta 2005.

Odnosi med EU in Tunizijo spadajo v okvir splošnih političnih razmer v regiji, ki se od začetka leta 2011 stalno spreminjajo.

V skupnem sporočilu z naslovom „Nov odziv na spremembe v sosedstvu“[2] je opisan nov pristop, katerega cilj je večje razlikovanje, s katerim bo lahko vsaka partnerica razvila svoje odnose z EU v skladu s svojimi željami, potrebami in zmogljivostmi, a tudi na podlagi vzajemne odgovornosti in ravni zavezanosti univerzalnim vrednotam na področju človekovih pravic, demokracije in vladavine prava ter sposobnosti izvajanja skupno dogovorjenih prioritet. V tem novem akcijskem načrtu so jasno navedene prioritete glede odnosov med EU in Tunizijo, ki v celoti upoštevajo privilegirano partnerstvo ter kompleksnost odnosov med njima.

Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) je v tesnem sodelovanju s službami Evropske komisije in državami članicami EU opravila začetne pogovore s Tunizijo, ki so se zaključili z dogovorom glede osnutka akcijskega načrta, zlasti glede seznama prioritet, ki jih je treba uresničiti v tem okviru. Na zadnji seji Pridružitvenega sveta EU-Tunizija, ki je potekala 14. aprila 2014, sta pogodbenici potrdili, da sta dosegli dogovor. Pogodbenici sta se medsebojno obvestili o zaključku posameznih tehničnih posvetovanj z izmenjavo dopisov.

V novem akcijskem načrtu EU-Tunizija so določeni specifični ukrepi v zvezi z obveznostmi iz Evro-mediteranskega sporazuma, ki jih morata pogodbenici upoštevati. Poleg tega je v skladu s splošnimi cilji Evro-mediteranskega sporazuma določen širši okvir za okrepitev odnosov med EU in Tunizijo, da se doseže višja stopnja gospodarskega povezovanja ter da se poglobi politično sodelovanje. V skladu z Uredbo o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva[3] je akcijski načrt ključno referenčno orodje za določanje prioritet Unije v okviru ESP. ESP bo imela tudi v prihodnje spodbujevalno vlogo, saj bo zagotavljala enotni strateški okvir, ki temelji zlasti na partnerstvu, skupni odgovornosti, razlikovanju na podlagi rezultatov in potrebam prilagojeni pomoči. Evropska komisija in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoka predstavnica) prilagata besedilo skupnega predloga sklepa Sveta o stališču, ki ga Evropska unija sprejme v okviru Pridružitvenega sveta EU-Tunizija glede sprejetja priporočila o izvajanju akcijskega načrta.

Zato Evropska komisija in visoka predstavnica pozivata Svet, naj sprejme priloženi skupni predlog sklepa Sveta.

2014/0316 (NLE)

Skupni predlog

SKLEP SVETA

o stališču Unije v okviru Pridružitvenega sveta, ustanovljenega z Evro-mediteranskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Tunizijo na drugi strani, glede sprejetja priporočila o izvajanju akcijskega načrta EU-Tunizija, ki uveljavlja privilegirano partnerstvo (2013–2017)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 217 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju skupnega predloga visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Tunizijo na drugi strani je bil podpisan 17. julija 1995 in je začel veljati 1. marca 1998.

(2)       Pogodbenici nameravata sprejeti nov akcijski načrt EU-Tunizija v okviru evropske sosedske politike (ESP) o uveljavitvi privilegiranega partnerstva (2013–2017), pri čemer se bo upoštevalo privilegirano partnerstvo med pogodbenicama in podprlo izvajanje Evro-mediteranskega sporazuma z določitvijo in sprejetjem konkretnih ukrepov za doseganje ciljev Sporazuma –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče Unije v okviru Pridružitvenega sveta, ustanovljenega z Evro-mediteranskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Tunizijo na drugi strani, glede izvajanja akcijskega načrta EU-Tunizija v okviru ESP, ki uveljavlja privilegirano partnerstvo (2013–2017), temelji na osnutku priporočila Pridružitvenega sveta, priloženem temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               Sprejel Pridružitveni svet EU-Tunizija 11. maja 2010.

[2]               COM(2011) 303, 25.5.2011.

[3]               Uredba (EU) št. 232/2014, 11.3.2014.

PRILOGI

k

skupnemu predlogu SKLEPA SVETA

o stališču Unije v okviru Pridružitvenega sveta, ustanovljenega z Evro-mediteranskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Tunizijo na drugi strani, glede sprejetja priporočila o izvajanju akcijskega načrta EU-Tunizija, ki uveljavlja privilegirano partnerstvo (2013–2017)

PRILOGA 1

Osnutek

priporočila

o izvajanju akcijskega načrta EU-Tunizija v okviru evropske sosedske politike,

ki uveljavlja privilegirano partnerstvo (2013–2017)

PRIDRUŽITVENI SVET EU-TUNIZIJA JE –

ob upoštevanju Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tunizijo na drugi strani, zlasti člena 80 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)          Pridružitveni svet je na podlagi člena 80 Evro-mediteranskega sporazuma pristojen za pripravo ustreznih priporočil za namene doseganja ciljev Sporazuma.

(2)          Pogodbenici v skladu s členom 90 Evro-mediteranskega sporazuma sprejmeta vse splošne in posebne ukrepe, potrebne za izpolnjevanje svojih obveznosti iz navedenega sporazuma, ter zagotovita doseganje ciljev iz Sporazuma.

(3)          Pogodbenici Evro-mediteranskega sporazuma sta odobrili besedilo akcijskega načrta EU-Tunizija v okviru evropske sosedske politike (ESP) o uveljavitvi privilegiranega partnerstva (2013–2017).

(4)          Akcijski načrt EU-Tunizija v okviru ESP bo podpiral izvajanje Sporazuma, pri čemer bosta pogodbenici v skupnem dogovoru določili in sprejeli konkretne ukrepe, ki bodo zagotovili praktične smernice za tako izvajanje.

(5)          Akcijski načrt ima dvojni namen, in sicer določitev konkretnih ukrepov za izpolnjevanje obveznosti pogodbenic, določenih v Evro-mediteranskem sporazumu, ter zagotavljanje širšega okvira za krepitev odnosov med EU in Tunizijo, da bi se v skladu s splošnimi cilji Evro-mediteranskega sporazuma okrepilo gospodarsko povezovanje in poglobilo politično sodelovanje –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Edini člen

Pridružitveni svet priporoča, da pogodbenici izvajata akcijski načrt EU-Tunizija v okviru ESP, ki uveljavlja privilegirano partnerstvo (2013–2017) iz Priloge, če je namen njegovega izvajanja doseganje ciljev Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tunizijo na drugi strani.

V […], dne ...

Za Pridružitveni svet

Predsednik

PRILOGA 2

Odnosi Tunizija – Evropska unija: privilegirano partnerstvo Akcijski načrt 2013–2017 Povzetek

I.            UVOD

Tunizija je 14. januarja 2011 obrnila novo stran v svoji moderni zgodovini, zaznamovani z miroljubno revolucijo za dostojanstvo in svobodo, katere glavni igralci so bili tunizijski državljani sami. Ta revolucija je postavila temelje za razvoj prave demokracije, ki temelji na vladavini prava ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Pogodbenici si prav zaradi teh vrednot, ki so zdaj skupne obema, prizadevata, da bi njuni odnosi dosegli višjo raven in postali bolj strateški, t.j. da bi se vzpostavilo privilegirano partnerstvo. Revolucija je omogočila, da so Evropski uniji in Tuniziji danes na voljo zelo različne možnosti, na podlagi katerih lahko oblikujeta medsebojne odnose. Evropska unija je odločena, da bo dolgoročno spremljala demokratično tranzicijo v Tuniziji, saj se zaveda, da bo uspešna tranzicija pozitivno vplivala na blaginjo tako v Tuniziji kot tudi v celotni regiji. Podpora tranziciji v Tuniziji pomeni za Evropsko unijo zgodovinsko priložnost, da se zavzeto, učinkovito in pozitivno odzove tako na izzive, s katerimi se sooča Tunizija, kot na tiste, ki so povezani z „arabsko pomladjo“, kar je v skladu s preusmeritvijo sosedske politike iz leta 2011.

Nova sosedska politika

Evropska unija je zaradi zgodovinskih izzivov v svojem sosedstvu oblikovala nov pristop, da bi našla odgovore, ki bodo bolj ustrezali hitremu razvoju partnerskih držav in njihovim potrebam po reformah, da zgradijo in utrdijo zdravo demokracijo, podprejo vključujočo in trajnostno gospodarsko rast ter upravljajo čezmejne povezave in tokove.

Ta novi pristop[1] temelji na vzajemni odgovornosti in skupni zavezanosti univerzalnim vrednotam človekovih pravic, demokracije in vladavine prava. Omogoča večjo stopnjo razlikovanja, da se določi podpora na podlagi ambicij, ki jih ima partnerska država v zvezi s približevanjem EU, posebnih potreb in zmogljivosti, ki jih ima na voljo, doseženega napredka pri izvajanju reform, pri utrjevanju demokracije in vladavine prava ter na področju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prav tako bo omogočil okrepitev odnosov z večjim gospodarskim povezovanjem in močnejšim političnim sodelovanjem na področju upravljanja, varnosti, reševanja sporov in sprejemanja skupnih pobud na mednarodnem prizorišču pri vprašanjih skupnega interesa.

Novi pristop sosedske politike si prizadeva zlasti za: a) večjo podporo partnerjem, ki si prizadevajo za vzpostavitev poglobljene demokracije in večjega spoštovanja vladavine prava, človekovih pravic, temeljnih svoboščin in enakosti spolov; b) podporo razvoju trajnostnega in vključujočega gospodarstva, s katerim se zmanjšujejo socialne in regionalne neenakosti, ustvarjajo delovna mesta ter izboljšuje življenjski standard prebivalstva; c) vzpostavitev tesnejšega partnerstva z ljudmi in civilno družbo partnerskih držav.

Nove prioritete za Tunizijo

Tunizijska revolucija tunizijskim državljanom zbuja upanje na boljše življenje, saj pomeni prelom s starim načinom razvoja, na katerega so dolgo vplivale socialne in gospodarske strukturne neenakosti.

Novi pristop tako temelji na vzpostavitvi novega družbenega projekta, ki naj bi bil vključujoč in uravnotežen, temeljil pa naj bi na dobrem upravljanju, preglednosti in enaki razdelitvi bogastva.

Prednost se daje zaposlovanju in socialni koheziji, razvoju regij, varnosti in stabilnosti ter tranzicijski pravičnosti, da se dolgoročno uveljavi postopek demokratične tranzicije.

Med temi prioritetami je med drugim zaveza za okrepitev reform, potrebnih za vzpostavitev demokratičnih institucij, ki spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine ter potrjujejo, da je Tunizija zavezana oblikovanju odprte in moderne družbe, raznolikega kulturnega prostora in aktivne družbene strukture.

Pripravljenost za reforme se bo povečala tudi na gospodarskem in socialnem področju, da se ponovno oživi gospodarstvo in spodbudi trajna rast z visoko stopnjo zaposlovanja, ki temelji na znanju in inovacijah.

Prizadevanje bo zlasti usmerjeno na razvoj socialne politike, ki bo pravična, solidarna in bo koristila vsem kategorijam in regijam, na modernizacijo gospodarske strukture prek večjega števila inovativnih dejavnosti, ki uporabljajo visoko tehnologijo in so prijazne okolju, ter na izboljšanje konkurenčnosti in poslovnega okolja, da se spodbudijo zasebne pobude in javno-zasebno partnerstvo.

Privilegirano partnerstvo

V tem smislu so izpolnjeni vsi pogoji, da Tunizija in Evropska unija preideta na naslednjo stopnjo, ki je tudi bolj strateška, v kateri bosta poglobili svoje odnose in povezovanje ob upoštevanju velikih ambicij obeh strani.  Približevanje Evropski uniji je stalnica in temeljna izbira zunanje politike Tunizije[2], hkrati s spodbujanjem povezovanja držav Magreba in utrjevanjem odnosov z arabskimi, sredozemskimi in afriškimi državami. Tunizija in Evropska unija se prav tako strinjata, da je krepitev gospodarske liberalizacije ter gospodarskega in socialnega povezovanja vir rasti in zaposlovanja, da se spodbudita solidarni razvoj in skupna blaginja.

V okviru privilegiranega partnerstva želi Tunizija doseči čim višjo novo stopnjo povezovanja z EU.

Ta novi status kaže, da si obe pogodbenici želita dinamično približevanje, ki presega meje proste trgovine ter vključuje učinkovito mobilnost ljudi, ki je vzajemno koristna, ter boljšo izmenjavo znanja.

Upoštevanje človeške in znanstvene razsežnosti v tem partnerstvu je ključnega pomena za izboljšanje zbliževanja med akterji civilne družbe, zasebnimi subjekti, raziskovalci in študenti, lokalnimi in regionalnimi organi, hkrati pa bo tudi močno politično sporočilo za državljane in poslovno skupnost obeh pogodbenic.

Ta akcijski načrt, ki se stalno razvija, sta pogodbenici skupaj sestavili za obdobje 2013–2017 in predstavlja referenčni okvir, ki poziva k oblikovanju prednostnih področij, ki bodo omogočile okrepitev odnosov med pogodbenicama na vseh ravneh (politični, gospodarski, znanstveni, družbeni, kulturni in medčloveški).

Glede na to, da se ta akcijski načrt stalno razvija, in na podlagi uvajanja privilegiranega partnerstva, se pogodbenici v skladu s členom 8 Pogodbe o Evropski uniji ter željo EU in Tunizije po poglobitvi odnosov strinjata, da bosta začeli razmišljati o možnostih za nov sporazum, ki bo urejal njune odnose.

Ključni elementi privilegiranega partnerstva med Evropsko unijo in Tunizijo

Za krepitev odnosov med Evropsko unijo in Tunizijo v okviru privilegiranega partnerstva se bodo upoštevale naslednje smernice:

a) Poglobljeno politično sodelovanje. Pogodbenici želita dati novi zagon političnemu dialogu in sodelovanju. Predvideni so zlasti krepitev političnega dialoga na visoki ravni, parlamentarno sodelovanje, sodelovanje pri vprašanjih varnosti, sodelovanje na področju demokracije in vladavine prava, enakosti spolov, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, okrepitev sodelovanja s Svetom Evrope in drugimi mednarodnimi organizacijami. Ta razsežnost zajema tudi povečano sodelovanje v zvezi z varnostjo, sodstvom, upravljanjem meja in bojem proti organiziranemu kriminalu.

b) Povečano povezovanje na gospodarskem in družbenem področju z Evropsko unijo omogoča oblikovanje skupnega gospodarskega prostora. Privilegirano partnerstvo si prizadeva tudi za dosego večje povezanosti partnerjev, tj. njihovih gospodarskih, družbenih in človeških vidikov. Upošteva izzive, s katerimi se mora soočiti Tunizija v tem obdobju demokratične tranzicije, vključno s ponovno oživitvijo gospodarstva in zahtevami solidarnega in trajnostnega razvoja. Z namenom razvoja trgovinskih in gospodarskih povezav se predvidoma sklene celoviti in poglobljeni sporazum o prosti trgovini (ALECA) med Tunizijo in Evropsko unijo, ki bo prispeval k postopnemu vključevanju Tunizije v notranji trg Evropske unije, da se doseže vzpostavitev skupnega gospodarskega prostora.

Tunizija se zavzema za večje regulativno usklajevanje, skupaj s postopnim približevanjem zakonodaj. Zato bosta v skladu s tem akcijskim načrtom Tunizija in Evropska unija skupaj določili področja, v katerih bo prizadevanje za približevanje imelo prednost. Ko bodo ugotovljene razlike med tunizijsko zakonodajo in pravnim redom Evropske unije, bo Tunizija v nacionalnem programu usklajevanja določila cilje približevanja pravnemu redu, Evropska unija pa bo sprejela spremne ukrepe v podporo uresničitvi teh ciljev.

Okrepljeni dialog o družbeno-gospodarskih reformah, vključno z gospodarsko uspešnostjo, spodbujanjem malih in srednjih podjetij (MSP), razvojem celostne strategije zaposlovanja in socialnim vključevanjem, ter o obširnem sektorskem sodelovanju, ki zajema področja, kot so energija, promet, industrija, kmetijstvo, okolje ali podnebne spremembe, bo ustvaril še več priložnosti za povezovanje (glej Prilogo 2).

c) Partnerstvo, ki bolj povezuje ljudi. Privilegiranega partnerstva si ne moremo predstavljati brez krepitve povezav med ljudmi, tj. približevanja in neposrednega sodelovanja med posamezniki in organizacijami. V tem okviru bodo odločilno vlogo odigrali sodelovanje in izmenjave na področjih izobraževanja, poklicnega usposabljanja, zaposlovanja, raziskovanja in inovacij, zdravja, kulture in mladih. Dialog se bo razvil tudi na področju migracij, mobilnosti in varnosti z namenom sklenitve partnerstva za mobilnost, ki vzpostavlja okvir za uravnoteženo in odgovorno sodelovanje na področju pretoka oseb, upravljanja zakonite migracije, povezav med migracijo in razvojem, zaščite pravic migrantov in boja proti nezakoniti migraciji, organiziranega kriminala, povezanega s priseljevanjem, in ponovnim sprejemom oseb.

Poglobitev odnosov med Evropsko unijo in Tunizijo pomeni tudi večjo mobilizacijo vseh nedržavnih akterjev in civilne družbe, ki bodo imeli pomembno vlogo pri uresničevanju demokratizacije. Vzpostavijo se posvetovalni mehanizmi za zagotovitev, da civilna družba v celoti prevzame vlogo sogovornika v dialogu z evropskimi organi in institucijami, zlasti v okviru zaključevanja in izvajanja tega akcijskega načrta.

Nova metoda

Kvalitativni preskok, ki ga v svojih odnosih načrtujeta Evropska unija in Tunizija, bo temeljil na nekaterih načelih in orodjih, da se zagotovi uresničitev zastavljenih ciljev.

Ciljno usmerjene, natančne in konkretne zaveze za petletno obdobje. V okviru poglobljenih odnosov partnerji prevzamejo trdne zaveze na nekaterih prednostnih področjih za soočenje z izzivi, povezanimi z demokratično tranzicijo: ponovna oživitev gospodarstva, spodbujanje MSP ter trajnostni in vključujoči razvoj, zaposlovanje, izboljšanje življenjskih pogojev in boj proti neenakostim; utrditev načela vladavine prava, dobro upravljanje in demokratični pluralizem, neodvisnost sodstva, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, enakost spolov, reforma varnostnega sektorja, neodvisnost medijev in podpora civilni družbi. Privilegirano partnerstvo bi si moralo prizadevati tudi za zbliževanje naših družb v širšem smislu, in sicer prek širšega medkulturnega dialoga.

Sodelovanje z agencijami  Evropske unije in v njenih programih. Še eno orodje za večje medsebojno povezovanje, h kateremu stremita Tunizija in Evropska unija, je sodelovanje Tunizije z nekaterimi agencijami Evropske unije in v nekaterih njenih programih, pri katerih je sodelovanje tretjih držav zagotovljeno s pravno podlago. V zvezi s tem akcijski načrt podrobno določa praktičen pristop.

Obsežnejša tehnična in finančna pomoč, ki je prilagojena prioritetam Tunizije in je v skladu z novimi smernicami sosedske politike, da se podpre izvajanje ciljev Pridružitvenega sporazuma v okviru finančnih perspektiv Evropske unije od leta 2014. V okviru privilegiranega partnerstva se pričakuje, da bo Evropska unija Tuniziji dodelila ustrezno finančno pomoč, ki bo ustrezala ambiciozno zastavljenim reformam, njenim specifičnim potrebam, zmogljivostim, ki jih ima na voljo, ter napredku pri učinkovitem izvajanju reform.

EU je že potrdila svojo odločitev, da bo znatno povečala svojo pomoč Tuniziji, in sicer se je zavezala za najmanj 400 milijonov EUR v obliki donacij za obdobje 2011–2013 (v primerjavi z 240 milijoni EUR, ki so bili predvideni pred revolucijo). Razpoložljiva sredstva bodo prednostno namenjena  ukrepom, ki spremljajo reforme, potrebne za vzpostavitev demokratične države (podpora za organizacijo volitev, reforma varnostnega sektorja, sodstva in medijev, pomoč pri postopku za demokratično tranzicijo in pri uveljavljanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin), prizadevanjem za ponovno oživitev gospodarstva ter krepitvi socialne kohezije (gospodarske reforme, spodbujanje zaposlovanja in regionalnega razvoja, boj proti socialni izključenosti, neenakosti in revščini, krepitev institucij itd.).

Po drugi strani pa bodo nekatere države članice, Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) prispevale znatno pomoč, zlasti na področju naložb, infrastruktur, podpore zasebnemu sektorju ter zaposlovanja, med drugim tudi prek zavez G8 (partnerstvo iz Deauvilla). Pri načrtovanju te pomoči po ustreznih postopkih se bodo upoštevale zaveze, sprejete v tem akcijskem načrtu in vseh zadevnih instrumentih, vključno s sklepi projektne skupine EU-Tunizija z dne 28. in 29. septembra 2011.

Prilagodljivost in vmesno vrednotenje. Pridružitveni svet bo glede na napredek pri izvajanju ali morebitne nove potrebe, nastale zaradi gospodarskih razmer v Tuniziji ali Evropski uniji, lahko pregledal akcijski načrt, ki se sprejme za petletno obdobje. Organi, ustanovljeni na podlagi Pridružitvenega sporazuma, bodo pristojni za predložitev ustreznih predlogov.

Spremljanje izvajanja akcijskega načrta. Izvajanje reform v številnih ključnih sektorjih zahteva natančno opredelitev ciljev in zagotavljanje ustreznih sredstev. Za zagotavljanje najboljšega možnega izvajanja ter vzpostavljanje povezav med cilji in napredki pri prizadevanjih za te cilje na eni strani in omogočeno podporo na drugi strani bo redno spremljanje zagotovljeno s strani Pridružitvenega sveta in pododborov, ustanovljenih na podlagi Pridružitvenega sporazuma, ter s poročili o napredku, ki jih predloži vsaka pogodbenica.

Pogodbenici bosta izvajali preglede pododborov, da prilagodita njihovo sestavo in pristojnosti novim zahtevam privilegiranega statusa.

II.          AKCIJSKI NAČRT

Da bi ta akcijski načrt imel strateško in operativno razsežnost, se pogodbenici dogovorita, da bosta svoje sodelovanje osredotočili na omejeno število področij in ciljev, ki jih je treba doseči, kakor so navedeni v seznamu iz Priloge 1.

Poleg tega je za uresničitev ciljev akcijskega načrta potrebna okrepitev dialoga o družbeno-gospodarskih reformah, zlasti politike zaposlovanja in socialnega vključevanja ter strategij za oživitev, da se vzpostavi tako trajnostna rast, temelječa na znanju, kot obširno sektorsko sodelovanje, ki zajema področja kot so energija, promet, industrija, kmetijstvo, turizem, razvijanje znanj in spretnosti, okolje ali podnebne spremembe.

Akcijski načrt je referenčni dokument za izvajanje Pridružitvenega sporazuma. Zajema vsa področja, ki so del Pridružitvenega sporazuma, in ureja celotno sodelovanje med Tunizijo in Evropsko unijo, vključno z delovanjem Pridružitvenega sveta in pododborov. Pododbori bodo zadolženi, da na podlagi prednostnih ciljev, navedenih v akcijskem načrtu, določijo konkretne ukrepe, potrebne za uresničevanje teh ciljev.

V prihodnosti se bosta pogodbenici osredotočili na naslednja prednostna področja:

Vladavina prava in demokracija

1)           Vzpostavitev demokratičnega volilnega sistema, zlasti z utrditvijo neodvisnosti in delovanja „neodvisne javne instance“, pristojne za upravljanje in organizacijo volitev.

2)           Zagotovitev neodvisnosti sodstva, povečanje profesionalnosti in učinkovitosti na tem področju (dostop do sodnega varstva, trajanje sodnih postopkov), zagotovitev spoštovanja človekovih pravic, domneve nedolžnosti in pravice do poštenega sojenja.

3)           Izvedba reforme na področju varnosti, v okviru splošne in poglobljene reforme, da se zagotovi upoštevanje mednarodnih standardov glede vladavine prava, človekovih pravic in mednarodnega prava.

4)           Izboljšanje zaščite človekovih pravic, vključno s pravicami žensk in otrok.

5)           Izvedba reforme medijev in profesionalizacija sektorja.

6)           Okrepitev vloge in zmogljivosti civilne družbe.

Sodelovanje na področju migracije, mobilnosti in varnosti

7)           Dialog o migraciji, mobilnosti in varnosti ter sklenitev partnerstva za mobilnost.

Povečano gospodarsko povezovanje in družbeno vključevanje

8)           Gospodarska reforma za vključujočo rast, konkurenčnost in izboljšanje okvira poslovanja in naložb.

9)           Poglobitev gospodarskega povezovanja, sklenitev celovitega in poglobljenega sporazuma o prosti trgovini ter približevanje pravnemu redu EU.

10)         Razvijanje znanj in spretnosti, dostop do znanja in inovacije.

11)         Zaposlovanje, socialna kohezija in vključevanje ter regionalni in lokalni razvoj.

12)         Razvoj kmetijstva in podeželja.

Trajnostni razvoj

13)         Razvoj ter izvajanje strategij in programov za zagotovitev trajnostnega razvoja, vključno z izboljšanjem varovanja okolja, v skladu z namenom, izraženim v Sporočilu Komisije o večletnem finančnem okviru, izdanem junija 2011[3], da se poveča del proračuna Unije, dodeljenega za podnebno politiko, na najmanj 20 %.

Seznam v Prilogi 1 je referenčni okvir za pregled teh prioritet, v katerem so navedeni kazalniki, časovni razpored za izvajanje in zbrana sredstva.

A.          Politično sodelovanje

I.            Dialog ter politično in strateško sodelovanje

1.           Okrepitev političnega in strateškega dialoga

            Specifične dejavnosti/cilji:

· Okrepiti politični dialog, zlasti z organiziranjem vrhov Tunizija-Evropska unija, ki se izvedejo priložnostno, ter izvajanjem rednih srečanj tako na ministrski ravni kot na ravni visokih uradnikov.

· Spodbujati udeležbo predstavnikov Tunizije na neformalnih srečanjih odborov in skupin Sveta, pristojnih za skupno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki se izvedejo priložnostno.

· Okrepiti posvetovanja v večstranskih forumih (Združeni narodi itd.) za uskladitev političnih stališč v zvezi z vprašanji, ki so v skupnem interesu.

· Sodelovati na področju diplomacije, zlasti z vzpostavitvijo sodelovanja in izmenjave izkušenj med Tunizijskim diplomatskim inštitutom za usposabljanje in študije ter univerzitetnimi inštitucijami in diplomatskimi akademijami držav članic.

2.           Parlamentarno sodelovanje

            Specifične dejavnosti/cilji:

· Razviti parlamentarno sodelovanje, zlasti ob podpori Parlamentarne skupščine, z vzpostavitvijo skupne parlamentarne komisije med Evropskim in tunizijskim parlamentom, okrepiti sodelovanje in partnerstvo med tunizijskim parlamentom in Parlamentarno skupščino Unije za Sredozemlje ter povečati število izmenjav med političnimi strankami in parlamentarnimi skupinami Tunizije in EU.

3.           Okrepitev dialoga in sodelovanja na področju preprečevanja konfliktov in kriznega upravljanja

            Specifične dejavnosti/cilji:

· Okrepiti sodelovanje in dialog med Tunizijo in EU v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter skupne varnostne in obrambne politike (SVOP).

· Prispevati k razvoju partnerstva za mir in varnost v Afriki ob upoštevanju interesov obeh pogodbenic.

· Povečati udeležbo Tunizije v sredozemskem partnerstvu Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) prek kontaktne skupine in dvostranskih prispevkov na prostovoljni osnovi.

4.           Poglobitev sodelovanja na področju neširjenja orožja za množično uničevanje in njegovih izstrelitvenih sistemov, nadzora prenosov konvencionalnega orožja ter boja proti širjenju osebnega in lahkega orožja.

Specifične dejavnosti/cilji:

Orožje za množično uničevanje in blago z dvojno rabo:

· Sodelovati in prispevati pri celovitem izvajanju obstoječih mednarodnih obvez v zvezi z bojem proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih izstrelitvenih sistemov ter podpirati vlogo Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE).

· Nadalje izvajati sistem, ki omogoča učinkovit nadzor na nacionalni ravni za blago z dvojno rabo ter kaznovanje dejavnosti širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih izstrelitvenih sistemov, v skladu z mednarodnimi zavezami pogodbenic, zlasti zadevnih mednarodnih resolucij, vključno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1540/2004.

· Sprejeti ukrepe, potrebne za podpis, ratifikacijo ali pridružitev drugim mednarodnim sporazumom in instrumentom za boj proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih izstrelitvenih sistemov.

· Sprejeti nacionalno zakonodajo, ki bo omogočila kaznovanje dejavnosti širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih izstrelitvenih sistemov.

· Ob podpori EU vzpostaviti učinkovit nacionalni sistem za nadzor uvoza in tranzita blaga, povezanega z orožjem za množično uničevanje, vključno z nadzorom končne uporabe tehnologije z dvojno rabo.

Konvencionalno orožje:

· Razviti redni politični dialog o prenosih konvencionalnega orožja in krepiti sodelovanje na področju preprečevanja nezakonitega trgovanja z njim.

· Okrepiti usklajevanje, da se sprejme sporazum Združenih narodov, ki bi določal skupne standarde za svetovno trgovino s konvencionalnim orožjem.

· Ob logistični podpori EU vzpostaviti učinkovit nacionalni sistem nadzora uvoza konvencionalnega orožja in streliva zanj, vključno z nadzorom končnega uporabnika.

5.           Sodelovanje na področju civilne zaščite

Specifične dejavnosti/cilji:

· Nadaljevati regionalno sodelovanje v zvezi s preprečevanjem, pripravo, usposabljanjem, odkrivanjem, zgodnjim obveščanjem in odzivanjem na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, vključno s tehnološkimi tveganji.

· Pripraviti delovne dogovore med tunizijskimi organi in organi Evropske komisije o sodelovanju s Centrom za spremljanje in informiranje (MIC) med aktiviranjem mehanizma Skupnosti za civilno zaščito.

II.          Demokracija, vladavina prava in upravljanje

6.           Približevanje zakonodajnega okvira Tunizije zakonodajnemu okviru EU/Sveta Evrope na teh področjih

Specifične dejavnosti/cilji:

· Okrepiti sodelovanje med Tunizijo in Svetom Evrope na področju spodbujanja človekovih pravic, vladavine prava in demokracije, zlasti zaradi morebitne priključitve Tunizije nekaterim konvencijam Sveta Evrope.

7.           Okrepitev organov za zagotavljanje demokracije in vladavine prava

Specifične dejavnosti/cilji:

· Sprejeti ustavne, zakonodajne in regulativne določbe za okrepitev vladavine prava (vloga parlamenta, neodvisnost političnih strank itd.).

· Okrepiti upravne zmogljivosti institucij in demokratičnih akterjev (parlament, politične stranke itd.).

· Sprejeti demokratični volilni okvir, vzpostaviti neodvisni odbor za organizacijo volitev in okrepiti zmogljivosti organizacij tunizijske civilne družbe na področju opazovanja volitev, sprejeti regulativne določbe v zvezi z opazovanjem volitev (vključno s strani mednarodnih akterjev).

8.           Okrepitev neodvisnosti in učinkovitosti sodstva ter prizadevanja za izboljšanje razmer v zaporih.

Specifične dejavnosti/cilji:

· Reformirati in modernizirati pravosodni sektor, da se zagotovijo neodvisnost, nepristranskost, profesionalnost, odgovornost in boljše delovanje sodstva, pri čemer se, kadar je potrebno, zgleduje po standardih, ki so jih razvili Združeni narodi in Svet Evrope.

· V okviru reforme sodstva s tehnično podporo spremljati prizadevanja Tunizije za modernizacijo sektorja, vključno z informatizacijo uprave, izboljšanjem dostopa do sodnega varstva in okrepitvijo zmogljivosti akterjev v sistemu.

· Vzpostaviti mehanizme/ukrepe v zvezi s pravosodnim sistemom v tranziciji.

· Reformirati kazenski zakonik in zakonik o kazenskem postopku, da se na področju človekovih pravic uskladita z mednarodnim pravom.

· Okrepiti ukrepe za izboljšanje razmer v zaporih in bivanja v zaporih, zlasti v zvezi z mladoletnimi osebami, ter zagotoviti pravice zapornikov, zlasti z usposabljanjem in krepitvijo zmogljivosti pristojnih za izvrševanje zakonodaje.

III.         Dialog in sodelovanje v zvezi z vprašanji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah

9.           Dialog in sodelovanje v zvezi z vprašanji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah

            Specifične dejavnosti/cilji:

· Okrepiti dialog in sodelovanje med EU in Tunizijo v zvezi s spoštovanjem in spodbujanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

· Poglobiti dialog o sodelovanju v okviru mednarodnih institucij, zlasti OZN.

10.         Izvajanje mednarodnih konvencij v zvezi s človekovimi pravicami in sodelovanje pri posebnih postopkih in mehanizmih Združenih narodov

Specifične dejavnosti/cilji:

· Zagotoviti spoštovanje načela primarnosti mednarodnih konvencij, ratificiranih z nacionalnim pravom.

· Postopoma zaključiti postopek prenosa in izvajanja mednarodnih konvencij, ki jih je ratificirala Tunizija[4], z namenom odpraviti pridržke.

· Sodelovati z Uradom visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice in posebnimi mehanizmi ZN za človekove pravice, zlasti odkar so tunizijski organi februarja 2011 poslali trajno vabilo.

· Po postopku splošnega rednega pregleda, ki ga je Tunizija opravila maja 2012, podpreti izvajanje priporočil, ki jih je sprejela v tem okviru.

11.         Spoštovanje svobode izražanja, zbiranja in združevanja v skladu z Mednarodnim paktom ZN o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP)

Specifične dejavnosti/cilji:

· Okrepiti svobodo mirnega zbiranja in združevanja ter svobodo izražanja in mnenja na podlagi ustreznih priporočil odbora, ustanovljenega na podlagi MPDPP, in splošnega rednega pregleda Sveta ZN za človekove pravice, vključno z nevladnimi organizacijami in nedržavnimi akterji.

· Izboljšati novi kodeks o medijih, da se uskladi z mednarodnimi standardi; ukiniti zlasti naložitev zaporne kazni za tiskovne delikte in obrekovanje ter zagotoviti zaščito virov.

· Zagotoviti prost in neomejen dostop do novih tehnologij, vključno z internetom, ter zagotoviti svobodno izražanje in razširjanje informacij prek spleta v skladu z mednarodnimi standardi.

· Olajšati izmenjave in podpreti pobude za sodelovanje med tunizijskimi in evropskimi združenji.

12.         Izboljšanje varstva pravic žensk in otrok

Specifične dejavnosti/cilji:

· Izvajati Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk ter načelo enakosti pravic in svoboščin na civilnem, političnem, ekonomskem, socialnem in kulturnem področju.

· Utrditi zakonodajni okvir, da se okrepi boj proti vsem oblikam diskriminacije ter da se spodbudi enakost spolov in poveča udeležba in vključevanje žensk v javno, politično, kulturno in gospodarsko življenje.

· Nadaljevati začete ukrepe, da se zagotovi enakost spolov ter boj proti diskriminaciji in nasilju nad ženskami ob uporabi ustreznih mednarodnih konvencij; okrepiti zakonodajni okvir, da se omogoči boljša zaščita žensk pred vsemi oblikami nasilja, vključno z nasiljem v partnerskih odnosih.

· Okrepiti vlogo civilne družbe s spodbujanjem in zaščito pravic žensk in otrok ter omogočiti povezovanje v mreže na tem področju.

· Utrditi pravice otrok na podlagi priporočil Odbora ZN za otrokove pravice, zlasti varstvo otrok pred vsemi oblikami nasilja, zapustitvijo in izkoriščanjem.

13.         Odprava smrtne kazni ter boj proti mučenju in vsem vrstam diskriminacije

Specifične dejavnosti/cilji:

· Ohraniti de facto moratorij na usmrtitve.

· Nadaljevati dialog o reviziji določb kazenskega zakonika za odpravo smrtne kazni.

· Razmisliti o priključitvi k transregionalni pobudi v zvezi s smrtno kaznijo, ki jo podpira EU v okviru Generalne skupščine Združenih narodov.

· Takoj po ratifikaciji „Izbirnega protokola Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju“ zagotoviti tehnično pomoč pri izvajanju Protokola in njegovih instrumentov, vključno s pomočjo za vzpostavitev nacionalne instance za zaščito, kakor je predvideno po tem protokolu.

14.         Spodbujanje vloge civilne družbe in zaščita zagovornikov človekovih pravic

Specifične dejavnosti/cilji:

· Povečati udeležbo državljanov tunizijske družbe kot celote v javnem in političnem življenju, zlasti z okrepitvijo zagotovil na področju temeljnih svoboščin in z vzpostavitvijo mehanizmov usklajevanja in dialoga.

· Razviti vključevanje različnih akterjev civilne družbe in zainteresiranih strani pri predlogu, izdelavi in spremljanju izvajanja ustavnih in zakonodajnih reform.

15.         Sodelovanje, da se doseže splošna uporaba Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča

Specifične dejavnosti/cilji:

· Sprejeti nacionalno zakonodajo o izvajanju Rimskega statuta in izmenjati izkušnje o pravnih prilagoditvah, ki se zahtevajo za izvajanje Rimskega statuta.

· Podpreti usposabljanje sodnih uradnikov, pravnikov in varnostnih sil na področjih pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča, zlasti na podlagi sodnih praks Mednarodnega kazenskega sodišča in nacionalnih sodnih praks na področjih, ki jih zajema Mednarodno kazensko sodišče.

IV.         Sodelovanje in pobude na celinski in regionalni ravni

16.         Podpiranje izvajanja pobud in projektov povezovanja na celinski in regionalni ravni

Specifične dejavnosti/cilji:

· Spodbujati medregionalno povezovanje, vključno s povezovanjem med državami Magreba, zlasti znotraj Unije arabskega Magreba in v okviru procesa iz Agadirja.

· Okrepiti sodelovanje v okviru regionalnih institucij Magreba, foruma 5+5, sredozemskega foruma, Unije za Sredozemlje, partnerstva Afrika-EU in regionalnih organizacij, kot je opazovalna skupina za Saharo in Sahel.

· Začeti dialog o možnostih tristranskega sodelovanja, ki bo povezal javne in zasebne tunizijske in evropske udeležence, da se da zagon razvoju v Afriki.

V.          Sodelovanje na področju pravosodja in varnosti

17.         Spodbujanje zakonodaje v zvezi s pravnim in pravosodnim sodelovanjem med državami in vzpostavitev ustreznih spremljevalnih ukrepov

Specifične dejavnosti/cilji:

· Takoj ko bo mogoče, začeti razprave o glavnih mednarodnih konvencijah, zlasti tistih, ki so bile oblikovane v okviru Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu s področja družinskega prava.

· Še naprej omogočati konkretne rešitve za preprečevanje, upravljanje in reševanje konfliktov v zvezi s starševsko odgovornostjo, vključno z vprašanji glede otrok ločenih mešanih parov.

· Nadaljevati dialog o mednarodni zaščiti otrok in vprašanjih s področja družinskega prava v okviru sodelovanja Tunizije na sodniški konferenci o vprašanjih mednarodnih družin, t. i. „malteški proces“.

· Raziskati možnosti za podpis, ratifikacijo in izvajanje glavnih mednarodnih konvencij, kot so: Haaška konvencija o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini iz leta 1965, Haaška konvencija o pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini iz leta 1970, Haaška konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok iz leta 1980, Haaška konvencija o starševski odgovornosti in varstvu otrok iz leta 1996.

18.         Utrditev pravosodnega sodelovanja in približevanje pravnih sistemov obeh pogodbenic

Specifične dejavnosti/cilji:

· Ugotoviti dejansko stanje pravosodnega sodelovanja med Tunizijo in EU ter ukrepov za povečanje tega sodelovanja.

· Nadaljevati izvajanje ukrepov na podlagi konvencij Združenih narodov, tj. Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (UNTOC) in Konvencije Združenih narodov proti korupciji (MKZNPK), ratificiranih s strani Tunizije.

· Vzpostaviti podporni program za modernizacijo in neodvisnost pravosodja v Tuniziji.

19.         Okrepitev sodelovanja med pravosodnimi organi in policijo Tunizije in držav članic

Specifične dejavnosti/cilji:

· Ugotoviti dejansko stanje sodelovanja med Tunizijo in EU, z namenom njegovega povečanja, zlasti v okviru izmenjave izkušenj med šolami za usposabljanje na ravni držav članic EU in tunizijskimi šolami za usposabljanje na področju pravosodja in varnosti.

· Zagotoviti uporabo ukrepov na podlagi ustreznih mednarodnih konvencij.

20.         Okrepitev boja proti korupciji

Specifične dejavnosti/cilji:

· Izmenjati informacije o evropskih in tunizijskih zakonodajah in strategijah ter o uporabi mednarodnih instrumentov, izmenjati najboljše prakse na področju boja proti korupciji in razvijati sodelovanje na tem področju, vključno v okviru izvajanja Konvencije ZN proti korupciji iz leta 2003.

· Podpreti prizadevanja tunizijskih organov na področju boja proti korupciji, vključno z ustanovitvijo sodnega organa, specializiranega za primere v zvezi s korupcijo na ravni prvostopenjskega sodišča v Tunisu.

· Preučiti možnosti podpore pri uveljavljanju Zakonodajnega odloka št. 120 z dne 14. novembra 2011 o protikorupcijskem organu.

· Še naprej podpirati prizadevanja Tunizije prek medsebojne pomoči v kazenskih zadevah za vračanje premoženja, ki so ga na goljufiv način pridobili odstavljeni predsednik in člani njegove družine in ki je trenutno zamrznjeno v pristojnosti držav članic EU, in sicer v okviru ustreznih mednarodnih konvencij, zlasti Konvencije ZN proti korupciji iz leta 2003.

21.         Sodelovanje na področju boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu

Specifične dejavnosti/cilji:

· Okrepiti sodelovanje v zvezi z bojem proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in kibernetski kriminaliteti med različnimi pravosodnimi in varnostnimi organi, vključno na podlagi ratifikacije in izvajanja ustreznih mednarodnih instrumentov ter prek spodbujanja udeležbe tunizijskih oseb, pristojnih za specifična in specializirana usposabljanja na področju preprečevanja terorizma in boja proti terorizmu, ki obstajajo na ravni držav članic EU.

· Sodelovati prek izmenjav dobrih praks in tehničnih izmenjav ter nadaljevati prizadevanja za ozaveščanje mladih o nevarnostih nasilne radikalizacije in ekstremizma v vseh oblikah, da se jim privzgoji kultura odprtosti, tolerance in solidarnosti, med drugim do žrtev terorizma, ter da se jih odvrne od kriminalnih dejanj, zlasti dejanj, povezanih s terorizmom.

· Podpreti prizadevanja Tunizije za zagotovitev spoštovanja človekovih pravic v boju proti terorizmu, vključno v okviru reforme varnostnega sektorja.

22.         Mednarodni instrumenti za boj proti organiziranemu kriminalu

Specifične dejavnosti/cilji:

· Izmenjati informacije in izkušnje na področju izvajanja Konvencije ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu iz leta 2000 (in protokolov, ki to konvencijo dopolnjujejo).

· Razviti zakonodajo, ki bo v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi in instrumenti v okviru boja proti organiziranemu kriminalu.

23.         Razvoj metod in načinov boja proti trgovini z ljudmi in zaščita žrtev takšne trgovine

Specifične dejavnosti/cilji:

· Sprejeti zakonodajni okvir za boj proti trgovini z ljudmi in za zaščito žrtev takšne trgovine.

· Povečati zmogljivosti različnih pravnih poklicev in varnostnih sil, zlasti s ciljnimi ukrepi za specializirano usposabljanje v zvezi z bojem proti trgovini z ljudmi in zaščito žrtev takšne trgovine.

· Začeti dialog za opredelitev skupnega pristopa za boj proti trgovini z ljudmi v zvezi z osebami, ki novačijo, osebami, ki skrbijo za prevoz žrtev, izkoriščevalci in drugimi posredniki, strankami in osebami, ki imajo od tega koristi.

· Povečati podporo za najranljivejše skupine (ženske in otroci).

· Razviti ukrepe za preprečevanje nezakonitega priseljevanja, zlasti najbolj ranljivih skupin, in sicer tako, da se zagotovi podpora, vključno z evropsko podporo, za spodbujanje sorazvoja, oblikovanje virov dohodka in delovnih mest ter izboljšanje življenjskih pogojev in življenjskega okolja v regijah z visokim migracijskim pritiskom.

VI.         Sodelovanje na področju migracije, mobilnosti in varnosti

24.         Zaščita prosilcev za azil in beguncev

Specifične dejavnosti/cilji:

· Tunizija sodeluje z Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce, da se mu omogoči izpolnitev mandata.

· Tunizija razvija in izvaja zakonodajo o azilu, ki temelji na mednarodnih načelih in standardih ter upravo, pristojno za opredelitev, zaščito, pomoč in sprejem prosilcev za azil in beguncev.

· EU podpira Tunizijo pri razvoju in izvajanju nacionalne zakonodaje in pri povečanju zmogljivosti uprave, specializirane za azil, vključno z zagotavljanjem nasvetov, usposabljanja in tehnične pomoči.

· Izmenjava informacij med EU in Tunizijo o politikah, zakonodajah in razmerah na področju azila.

25.         Sodelovanje na področju migracije, mobilnosti in varnosti

· Razviti dialog o migraciji, mobilnosti in varnosti z namenom sklenitve partnerstva za mobilnost. Izvajati ukrepe, ki bodo določeni s partnerstvom za mobilnost.

VII.        Droge

26.         Okrepitev boja proti trgovini z drogami in boja proti zasvojenosti z drogami

Specifične dejavnosti/cilji:

· Podpreti izvajanje ustreznih načel iz konvencij Združenih narodov (1967, 1971, 1988) in načel, predstavljenih na izredni seji Generalne skupščine Združenih narodov.

· Začeti izvajati ukrepe za specializirano usposabljanje za organe, pristojne za uporabo zadevnega zakona.

· Razvijati in izvajati programe za zaščito, zdravljenje in rehabilitacijo zasvojenih z drogami.

VIII.      Pranje denarja ter gospodarski in finančni kriminal

27.         Krepitev prizadevanj in sodelovanja na področju preprečevanja pranja denarja

Specifične dejavnosti/cilji:

· Nadaljevati razvoj učinkovitega zakonodajnega okvira na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v skladu z evropsko zakonodajo in načeli iz priporočil Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF); opredeliti potrebe po upravni in tehnični pomoči ter pomoči za usposabljanje.

· Okrepiti sodelovanje med službami policije ter sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, kot sta FATF in Svet Evrope, in z ustreznimi službami držav članic EU, zlasti v zvezi z izmenjavo informacij med evropskimi finančnimi obveščevalnimi enotami (Financial Intelligence Units – FIU) in tunizijskimi FIU.

B.           Gospodarsko povezovanje in družbeno vključevanje: na poti k skupnemu gospodarskemu prostoru

Steber 1 – Makroekonomski okvir in javne finance

28.         Stabilizacija makroekonomskega okvira

· Ponovno spodbuditi gospodarsko rast in pospešiti njen ritem razvoja.

· Okrepiti odpornost gospodarstva s konsolidacijo temeljnih makroekonomskih dejavnikov, zlasti na področju zunanjih plačil in državnega proračuna.

· Spremljati vzdržnost javnega dolga in zunanjega nacionalnega dolga.

· Nadaljevanje izvajanja sklepnih ugotovitev študije o izboljšanju upravljanja javnega dolga z nadzorom izdaj državne blagajne in nadzorom nad upravljanjem likvidnih sredstev države.

29.         Izboljšanje upravljanja javnih financ

· Začeti razprave o reformi sistema subvencij za hrano in energetskih subvencij, da se ciljno usmerijo v ogrožene kategorije.

· Nadaljevati izvajanje upravljanja proračuna glede na cilje.

· Izboljšati preglednost na proračunskem področju s približevanjem srednjeročnemu cilju, tj. objavi konsolidiranih rezultatov finančnih poslov države, lokalnih skupnosti, skladov za socialno varnost in javnih upravnih enot.

30.         Nadaljevanje fiskalne reforme

· Nadaljevati reformo davčnega sistema za večjo davčno pravičnost.

· Nadaljevati postopek posodobitve davčne uprave (poklicno usposabljanje, informatizacija in uporaba novih komunikacijskih tehnologij, upravljanje davčne uprave ter informacijski sistem).

· Nadaljevati in poglobiti dialog o načelih dobrega davčnega upravljanja, vključno s kodeksom ravnanja Evropske unije o obdavčitvi podjetij, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji v procesu povezovanja Tunizije z notranjim trgom.

· Spodbujati izmenjavo izkušenj in strokovnega znanja o davčnih sistemih držav članic EU.

31.         Utrditev preglednosti in učinkovitosti postopkov oddaje javnih pogodb, zlasti javnih naročil in koncesij (o tem ukrepu se bo razpravljajo v pododboru Notranji trg)

· Nadaljevati približevanje tunizijske zakonodaje z mednarodnimi in evropskimi standardi za zagotovitev postopnega odpiranja, učinkovitosti, odgovornosti, preglednosti, enakosti dostopa do informacij in konkurence.

· Nadaljevati posodobitev upravnih postopkov ter postopkov upravljanja in spremljanja izvajanja javnih pogodb ter zlasti izvajanje dematerializacije postopkov za javna naročila.

· Nadaljevati programe učinkovitega usposabljanja kupcev/uradnikov na državni in lokalni ravni ter zastopnikov, odgovornih za nadzor oddaje in izvajanja javnih pogodb.

· Okrepiti sodelovanje in izmenjavo izkušenj na področju spremljanja in upravljanja podatkov med istovrstnimi tunizijskimi in evropskimi organi, zlasti med nacionalno opazovalno skupino za javna naročila in ustreznimi službami Evropske komisije, pristojnimi za javna naročila.

· Spodbuditi sodelovanje ter izmenjavo izkušenj in informacij na področju poravnave sporov, ki se nanašajo na oddajo naročil v skladu z mednarodnimi in evropskimi standardi, da se jih po potrebi sprejme.

Steber 2 – Upravljanje, konkurenčnost in poslovno okolje

2.1 Upravljanje in upravna reforma

32.         Okrepitev javnega upravljanja

· Izvajati komunikacijsko strategijo v zvezi z upravljanjem.

· Razviti participativni portal v zvezi z upravljanjem.

· Začeti izvajati preiskave o zaznavanju javnih politik in okrepiti njihovo ocenjevanje ter razviti kazalnike učinkovitosti, ki bodo omogočili ocenjevanje in lažje odločanje.

· Vzpostaviti nacionalni sistem integritete.

33.         Okrepitev notranjega nadzora javnih financ znotraj javnega sektorja

· Oblikovati politični in strateški dokument za notranji nadzor javnih financ (finančno upravljanje, finančni nadzor in notranja revizija) po zgledu najboljših mednarodnih praks in standardov, vključno s primerjalno analizo med mednarodnimi okviri in standardi ter dejansko prakso notranjega nadzora javnih financ v Tuniziji.

· Ob upoštevanju rezultatov primerjalne študije in strateškega dokumenta okrepiti zakonodajni in regulativni okvir in po potrebi sodelovanje na področju notranjega nadzora javnih financ znotraj javnega sektorja ter spodbujati razvoj ustreznih upravnih in institucionalnih zmogljivosti (usposabljanje, smernice, priročniki za preverjanje, programska oprema za revizijo, potrjevanje javnih revizorjev itd.).

· Izvajati postopno usklajevanje z mednarodno priznanimi standardi in metodologijami ter z najboljšimi praksami Evropske unije za nadzor in preverjanje javnih prihodkov, javnih odhodkov, sredstev in obveznosti.

34.         Okrepitev preverjanja in zunanje revizije

· Postopoma približati načine nadzora računskega sodišča in službe za splošni nadzor mednarodnih standardov ter najboljše prakse EU na področju zunanje revizije.

· Okrepiti upravno in postopkovno zmogljivost računskega sodišča kot vrhovne revizijske institucije, ki je ciljno usmerjena le na zunanje revizije, tako da se poveča njegova neodvisnost ter se poskrbi, da njegov proračun odobri parlament in je njegovo poročilo javno.

· Okrepiti institucionalno zmogljivost Odbora na visoki ravni za upravni in finančni nadzor na področju usklajevanja nalog nadzora (načrtovanje programov, načini nadzora, delovna orodja) in spremljanja s tem povezanih poročil.

· Okrepiti upravno zmogljivost in razviti izmenjavo izkušenj na področju zgodnjega odkrivanja nepravilnosti in goljufij, ki bi lahko vplivali na dodelitev in upravljanje nacionalnih in mednarodnih sredstev, vključno s sredstvi Skupnosti.

· Spodbujati naloge ocenjevanja projektov, ukrepov in javnih politik ter razvijati orodja za revizijo in ocenjevanje.

· Okrepiti zmogljivosti pri nadzoru primernosti ukrepanja in javnega upravljanja ter pri najugodnejši ponudbi (pristop „value for money“).

· Vzpostaviti sistem potrjevanja javnih revizorjev.

· Zagotoviti sodelovanje z ustreznimi institucijami in organi EU pri nalogah operativnega nadzora, povezanega z upravljanjem in nadzorom sredstev EU.

35.         Spodbujanje približevanja statističnih metod z evropskimi standardi (člen 60 Pridružitvenega sporazuma)

· Oblikovati strategijo za utrditev uskladitve z evropskimi in mednarodnimi koncepti, razvrstitvami, standardi in metodologijami, zlasti na področju ekonomske, socialne in okoljske statistike.

· Izboljšati kakovost statistike (med drugim njene ustreznosti glede na razvojne cilje tisočletja, trajnostni razvoj in razvoj na drugih področjih), dostop in jasnost (izkazovanje statistike, ozaveščanje uporabnikov), aktualnost in natančnost (pri izčrpnosti prenosa podatkov med Eurostatom in nacionalnim statističnim uradom Tunizije (Statistiques Tunisie)).

· Opredeliti srednjeročen akcijski načrt pri nadgradnji nacionalnega statističnega urada Tunizije in drugih statističnih organov (institucionalni in pravni vidiki), ki se nanašajo zlasti na človeške vire, načrtovanje programov, pripravo statistike, analizo in izkazovanje statistike itd.

· Podpreti nacionalni statistični urad Tunizije pri izvajanju kakovostne blagovne znamke državne statistike v skladu z najboljšimi praksami na evropski ravni.

· Okrepiti ukrepe sodelovanja med EU in Tunizijo na statističnem področju, da se razvije tunizijski nacionalni statistični sistem in zagotovi njegova najbolj ustrezna vključitev v mednarodni statistični sistem.

· Aktivno sodelovati pri izdelavi in izvajanju regionalne strategije za razvoj statistike (magrebska, sredozemska).

· Spodbujati regionalno in podregionalno sodelovanje ter izmenjave najboljših praks, da se prispeva k izboljšanju kakovosti pripravljenih statističnih podatkov in zagotovi njihova primerljivost na mednarodni ravni.

36.         Nadaljevanje posodobitve javne uprave

· Izboljševati kakovost upravnih storitev, poenostavljati upravne postopke in skrajševati čas njihove izvedbe ter krepiti e-upravo.

· Izboljšati odnos z uporabniki in razviti komunikacijo, zlasti prek vzpostavitve mehanizmov za svetovanje in izvajanje javnomnenjskih raziskav itd.

· Vzpostaviti sistem participativnega ocenjevanja upravnih storitev v okviru različnih javnih organov.

· Zagotoviti storitve na lokalni ravni za uporabnike, zlasti s povečanjem števila javnih uradov, predvsem v regijah, kjer je geografska pokritost upravnih storitev nizka.

· Vzpostaviti potrebne mehanizme in orodja za zagotovitev uporabe zakonodajnega odloka o dostopu do upravnih dokumentov.

· Prispevati k boju proti korupciji z vzpostavitvijo mehanizmov za prijavo korupcijskih dejanj.

· Spodbujati usposabljanje tunizijskih uradnikov na področju politik in programov Unije.

2.2: Konkurenčno gospodarstvo, ki daje prednost znanju

37.         Izboljšanje uspešnosti in konkurenčnosti tunizijskega gospodarstva

· Nadaljevati strukturne reforme, da se okrepi konkurenčnost gospodarstva, spodbudi gospodarski dialog med Tunizijo in EU ter spodbudi usklajevanje na področju strategije za oživitev gospodarstva v duhu pobude 2020 (za trajnejšo rast in zaposlovanje).

· Spodbujati strukturno preoblikovanje gospodarstva, da se doseže gospodarstvo s sektorji z veliko dodano vrednostjo, povečati produktivnost in njen prispevek h gospodarski rasti.

· Nadaljevati program za nadgradnjo v industrijskem sektorju, zagotoviti spremljanje tunizijsko-evropskih strukturnih programov, katerih cilj je podpirati konkurenčnost podjetij in inovacij, kot sta na primer podporni program za konkurenčnost podjetij in lajšanje dostopa do trga (PCAM) ter podporni program za raziskovalni in inovacijski sistem (PASRI), ter s podporo EU pospešiti izvajanje programov za nadgradnjo kmetijskega sektorja.

· S podporo EU pospešiti izvajanje programa za nadgradnjo storitev, vzpostavitev informacijskega sistema in sistema za spremljanje, razvoj boljše skladnosti med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela ter okrepitev sodelovanja na področju kakovosti, potrjevanja javnih revizorjev, podjetništva, zavezništev in povezovanja v mreže.

· Izvajati vladno strategijo na področju razvoja zasebnih naložb, vključno s privatizacijo.

· Razviti vladno strategijo, s katero bo sektor infrastrukture odprt za udeležbo zasebnega sektorja, in oblikovati okvirni zakon o javno-zasebnem partnerstvu.

2.3: Privlačnejše poslovno okolje

38.         Izboljšanje poslovnega okolja

· Revidirati in okrepiti regulativni okvir za naložbe in poslovno prakso, da se poenostavijo, postanejo preglednejše in učinkovitejše.

· Oblikovati nacionalni organ za naložbe, ki naj bi bil enotna kontaktna točka za lokalne in tuje vlagatelje, ter vzpostaviti državni premoženjski sklad.

· Spodbujati okolje, ki je naklonjeno podjetjem, zlasti tako, da se poskrbi za nadaljevanje reforme pravosodnega sistema, vključno s sodnimi postopki izvršbe, ter za izboljšanje specializacije sodnikov in zakonodajne reforme na področju stečajev.

· Vzpostaviti mehanizme, ki bodo omogočili opazovanje in spremljanje upravnega poslovnega okolja v Tuniziji in mednarodnih praks na tem področju.

· Okrepiti privlačnost Tunizije za dejavnosti z veliko dodano vrednostjo in inovativne dejavnosti ter podpreti spodbujanje naložb v regiji, vključno z opredelitvijo in izkoriščanjem regionalnih potencialov in posebnosti.

39.         Spodbujanje naložb in partnerstva ter izboljšati pogoje za lokalne naložbe

· Spodbujati razvoj partnerstev med tunizijskimi in evropskimi podjetji in grozdi ter spodbujati prenos tehnologij.

· Pritegniti lokalna podjetja k tujim naložbam za spodbujanje inovacij in lastnega gospodarskega razvoja.

· Spodbujati in institucionalizirati sodelovanje med tunizijskimi in evropskimi delodajalskimi združenji ter podpreti organizacijo gospodarskega foruma EU-Tunizija.

40.         Uskladitev prava gospodarskih družb za zagotavljanje zaščite vseh strani in lažje izvajanje dejavnosti podjetij

· Spodbujati približevanje evropskim in mednarodnim standardom o pravu gospodarskih družb.

· Izboljšati zaščito delničarjev v skladu z evropskimi standardi in praksami na tem področju.

· V skladu z evropskimi in mednarodnimi standardi i) spremljati zasebni sektor pri dokončanju smernic za dobro upravljanje za različne vrste podjetij in ii) oblikovati smernice za dobro upravljanje za osebe javnega prava.

· Posodobiti praktično upravljanje registra gospodarskih družb in oglaševalskega sistema v uradnem listu, da se obvestijo tretje osebe.

41.         Sprejetje evropskih in mednarodnih standardov o finančni reviziji ter reforme tunizijskega računovodskega sistema za podjetja s približevanjem evropskim in mednarodnim standardom o računovodstvu

· Nadalje si prizadevati za kakovost obvezne revizije izkazov.

· Nadalje si prizadevati za razvoj računovodskega sistema za podjetja, da se sprejmejo evropski in mednarodni računovodski standardi.

· Zagotoviti sodelovanje z institucijami in organi EU, pristojnimi za določanje računovodskih standardov in nadzor obvezne revizije izkazov.

42.         Okrepitev sodelovanja na področju podjetniške politike

· Okrepiti sodelovanje z EU na področju politike, ki bo z izvajanjem Evro-sredozemske listine za podjetja spodbudno vplivala na mala in srednja podjetja, pri čemer se bo zgledovala po „Small Business Act“ in bo zapolnila vrzeli v podpornih storitvah za mala in srednja podjetja.

· Spodbujati boljše vključevanje tunizijskih malih in srednjih podjetij v Evropsko podjetniško mrežo s sklenitvijo memoranduma o soglasju.

· Spodbujati udeležbo Tunizije v programu za konkurenčnost podjetij ter malih in srednjih podjetij.

· Podpreti izboljšanje mehanizmov za ustanavljanje podjetij in spodbujati dostop malih in srednjih podjetij do financiranja z okrepitvijo instrumentov financiranja lastniškega kapitala in mehanizmov v predsemenski fazi v prid mladim izvajalcem in inovativnim dejavnostim.

· Spremljati okrepitev institucionalnih zmogljivosti podpornih organov za mala in srednja podjetja, zlasti v smislu usmerjanja vlagateljev, trženja in oblikovanja poslovnih načrtov itd.

· Razviti dejavnosti investicijskih skladov in okrepiti njihovo vlogo v regijah.

Steber 3 – Poglobitev povezovanja in sklenitev celovitega in poglobljenega sporazuma o prosti trgovini

Obe pogodbenici poudarjata svojo zavezanost nadaljevanju izvajanja postopnega povezovanja svojih gospodarstev, da z močno olajšano trgovino in začetkom pogajanj o celovitem in poglobljenem sporazumu o prosti trgovini (ALECA) v najkrajšem možnem času dokončno oblikujeta skupni gospodarski prostor, pri čemer je Tunizija zavezana k procesu demokratičnih in gospodarskih reform.

Celoviti in poglobljeni sporazum o prosti trgovini določa izboljšanje možnosti dostopa do trga in naložbenega okolja ter krepitev podpore gospodarskim reformam, ki jih je treba začeti izvajati v zvezi s tem. Tako bo ALECA, ki bo sestavni del Pridružitvenega sporazuma, zajemal razširjeno paleto področij skupnega interesa (neizčrpen seznam; poudarek bo na prednostnih področjih, ki jih bosta izbrali pogodbenici v okviru zakonodajnega približevanja):

· povečana liberalizacija za večje možnosti dostopa do trga za kmetijske proizvode, predelane kmetijske proizvode, ribiške proizvode in industrijske izdelke, ob upoštevanju okoliščin, ki veljajo za obe pogodbenici;

· tehnični predpisi o industrijskih izdelkih, standardih, oceni skladnosti in nadzoru trga;

· sanitarni in fitosanitarni ukrepi;

· liberalizacija trgovine s storitvami ter zaščita naložb;

· javna naročila;

· politika konkurence;

· pretok kapitala in plačila;

· zaščita pravic intelektualne lastnine, vključno z zaščito tunizijskih in evropskih geografskih označb;

· carina;

· olajševanje trgovine;

· dialog o instrumentih trgovinske zaščite;

· trgovina in trajnostni razvoj.

Pogodbenici bosta pri pogajanjih za ALECA upoštevali občutljivost nekaterih sektorjev, pri čemer bosta morali nekatere zaveze določiti nesimetrično ob upoštevanju razlik v razvoju med njima. Poleg tega bo ALECA  moral zaradi približevanja predpisov s pravnim redom Unije opredeliti prioritete na podlagi skupnih interesov in s sprejetjem dinamičnega pristopa, ki bo omogočil poznejše dodatno približevanje predpisov in njihovo postopno izvajanje.

Pogodbenici si zato prek ALECA prizadevata za:

3.1 Boljši dostop do blagovnih trgov z odpravo tarifnih in netarifnih ovir:

43.         Kmetijski proizvodi ter sanitarna in fitosanitarna vprašanja

· Znova začeti in po potrebi dokončati pogajanja o liberalizaciji trgovine s kmetijskimi proizvodi, predelanimi kmetijskimi proizvodi in ribiškimi proizvodi.

· Okrepiti sodelovanje za izboljšanje zdravja živali in rastlin ter varnosti hrane ob upoštevanju dobrobiti živali in z namenom lajšanja trgovine s kmetijskimi proizvodi med Tunizijo in EU.

· Nadaljevati izvajanje sporazuma STO o izvajanju zdravstvenih in fitosanitarnih ukrepov (SPS) ter mednarodnih standardov Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE), Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (IPPC) ter Codex Alimentarius.

· Na podlagi standardov ustreznih organizacij postopoma približevati tunizijsko zakonodajo in predpise zakonodajam in predpisom EU za uporabo na sanitarnem in fitosanitarnem področju ter področju dobrobiti živali, da se doseže enakovredna zaščita, vključno na področju higienskih predpisov, identifikacije in sledljivosti živih živali, krme in živil.

· Sprejeti in začeti izvajati osnutek okvirnega zakona o varnosti hrane.

· Okrepiti in nadgraditi institucije in laboratorije, vključno z akreditacijo kmetijskih proizvodov.

· Sodelovati z namenom izboljšanja ukrepov za preprečitev in izkoreninjenje bolezni živali in škodljivih organizmov na rastlinah, vključno z vzpostavitvijo strokovnih zdravstvenih organov.

· Izmenjavati tehnično znanje in izkušnje, vključno z udeležbo na delavnicah za programe usposabljanja Evropske komisije „Boljše usposabljanje za varnejšo hrano“.

· Nadaljevati sodelovanje na področju zdravstvenih opozoril, zlasti v okviru evropskega sistema hitrega obveščanja.

· Nadgraditi in okrepiti sanitarni in fitosanitarni nadzor na mejah, vključno z infrastrukturo za mejne veterinarske postaje (MVP).

44.         Industrijski izdelki

· Dokončati usklajevanje horizontalne zakonodaje na področju akreditacij, ocenjevanja skladnosti in nadzora trga za uskladitev z novim evropskim horizontalnim zakonodajnim okvirom iz leta 2008.

· Za izbrana prednostna področja dokončati uskladitev zakonodaje na ustreznih področjih, sprejetje evropskih standardov in odpravo nasprotujočih si standardov ter opredeliti morebitna dodatna področja.

· Nadaljevati in dokončati nadgradnjo institucij, pristojnih za akreditacijo, standardizacijo, ocenjevanje skladnosti, meroslovje in nadzor trga, zlasti z izvajanjem priporočil, nastalih na podlagi projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja in tehnične pomoči, z izmenjavo informacij in strokovnega znanja ter z njihovim povezovanjem z evropskimi in mednarodnimi organi.

· Dokončati pripravo za področji gradbenih materialov in električnih izdelkov, izpogajati in skleniti Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov (ACAA) za ti dve prednostni področji;  druga prednostna področja, zlasti stroji, tlačna oprema in merilni instrumenti se bodo lahko Sporazumu dodajali postopoma hkrati z zakonodajnim usklajevanjem.

· Nadaljevati ozaveščanje gospodarskih subjektov, zlasti tunizijskih malih in srednjih podjetij, ter jim zagotoviti potrebno podporo pri uporabi evropskih direktiv in standardov, ki jih je Tunizija sprejela.

· Z ustrezno podporo EU izvajati Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov ter zagotoviti njegovo razširitev in trajnost.

45.         Olajševanje in razvoj trgovine

· Začeti prenovo ureditve zunanje trgovine, da se zmanjšajo netarifne ovire, ter okrepiti instrumente in organe za lajšanje izmenjav glede ozaveščanja, nadzora in uporabe zakonodaje.

· Kolikor je mogoče, okrepiti sodelovanje, zlasti z izmenjavo informacij na področju trgovinske zaščite.

· Okrepiti kontaktne točke za tehnične ovire v trgovini, da se izboljšata prenos informacij in sodelovanje med EU in Tunizijo ter da le-te delujejo kot povezava med gospodarskimi subjekti.

46.         Revizija pravil o poreklu

· Skleniti regionalno Konvencijo o vseevropsko-sredozemskih preferencialnih pravilih o poreklu.

· Nadaljevati pogajanja o reviziji teh pravil za njihovo poenostavitev ob upoštevanju novih tehničnih in tehnoloških dosežkov na industrijskem področju ter prioritet na razvojnem področju v nekaterih strateških sektorjih v Tuniziji, kot sta tekstilna industrija in agroživilski sektor, da se omili vpliv zmanjšanja tarif na tem območju.

47.         Carinsko sodelovanje

· Nadaljevati izvajanje carinskih ukrepov, ki spodbujajo trgovino in hkrati zagotavljajo varnost mednarodne logistične verige (okrepljena uporaba računalniške analize tveganja, naknadnih kontrol, poenostavljenih postopkov carinjenja za znane in pooblaščene gospodarske subjekte, preglednost zakonodaje, razširitev pilotnega projekta enotne kontaktne točke itd.).

· Nadaljevati prizadevanja za integrirano upravljanje z drugimi akterji na mejah.

· Okrepiti dialog o sistemu pooblaščenega gospodarskega subjekta, da se tunizijska pravila približajo tistim iz EU, z namenom da se po izpolnjenih pogojih sklene sporazum o medsebojnem priznavanju statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta med tunizijsko carinsko upravo in carinskimi upravami EU.

· Nadaljevati krepitev institucionalnih zmogljivosti tunizijske carinske uprave.

· Sodelovati v programu DOUANE 2020.

48.         Pravice intelektualne lastnine: postopno približevanje tunizijske zakonodaje evropskim standardom in okrepitev učinkovite uporabe teh določb, vključno v sodstvu

· Nadaljevati približevanje tunizijske zakonodaje standardom EU na področju industrijske lastnine, avtorskih in sorodnih pravic ter dokončati pristop k mednarodnim konvencijam, določenim s Pridružitvenim sporazumom (analiza odstopanja od standardov EU, vzpostavitev približane zakonodaje). 

· Približevati tunizijsko zakonodajo zakonodaji EU na področju zaščite geografskih označb in označb porekla (analiza odstopanja od standardov EU, vzpostavitev približane zakonodaje).

· Okrepiti upravne in sodne zmogljivosti, zlasti na področju boja proti piratstvu in ponarejanju v sodelovanju z institucijami, organi in zasebnim sektorjem na ravni EU (uvedba rednih ukrepov: akcijski načrt, dialog).

· Povečati sredstva, da se zagotovi učinkovita zaščita pravic intelektualne lastnine, ki bo odvračala od kršitev (okrepitev pristojnosti in zmogljivosti carinskih uprav, nadaljnjega kazenskega in sodnega ukrepanja, gospodarske ocene vpliva ponarejanja in piratstva na  nacionalne inovacije in ustvarjanje).

· Nadalje izvajati ukrepe ozaveščanja in usposabljanja na področju intelektualne lastnine.

3.2 Boljši dostop storitev in ponudnikov storitev na trg ter pravica do ustanavljanja podjetij

49.         Liberalizacija trgovine s storitvami in pravice do ustanavljanja podjetij

· Nadaljevati in zaključiti pogajanja o liberalizaciji trgovine s storitvami in pravice do ustanavljanja podjetij.

· Zagotoviti, da pogoji za ustanavljanje podjetij ne postanejo bolj omejevalni kot ob sklenitvi Pridružitvenega sporazuma.

· Opredeliti okvir za lajšanje razprav o (i) medsebojnem priznavanju poklicnih kvalifikacij, da se olajša izvajanje vzajemnih koncesij obeh pogodbenic in mobilnost ponudnikov storitev ter (ii) izvajanju ustreznih ukrepov iz točke 25.

50.         Razvoj storitvenega sektorja v Tuniziji

· Poenostavitev upravnih postopkov, pri čemer se zagotovi, da so postopki na področju dostopa in izvajanja dejavnosti storitev pregledni, sorazmerni in temeljijo na objektivnih merilih za zagotovitev predvidljivosti in pravne varnosti ponudnikom storitev.

· Reforma finančnih storitev (na področju predpisov in nadzora zaradi približevanja evropskim in mednarodnim standardom):

· Nadaljevati krepitev regulativnega in nadzornega okvira za trge in finančne udeležence s približevanjem ustreznemu okviru EU za dosego postopne liberalizacije.

· Okrepiti pravice, učinkovitost in neodvisnost nadzornih organov za finančne trge v skladu z mednarodnimi standardi.

· Okrepiti finančne sedeže kreditnih institucij in izboljšati nadzorne ukrepe za uspešnejše približevanje mednarodnim standardom. Razviti sisteme zajamčenih bančnih vlog.

· Razviti sektor mikrofinanciranja, zlasti v podeželskem okolju, in razviti finančne storitve, prilagojene potrebam kmetov, ki delajo na malih in srednje velikih kmetijah.

· Razviti dejavnost bonitetnih agencij in izvajati njen pravni okvir na podlagi načel Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) in zadevnih evropskih predpisov.

· Nadaljnji razvoj poštnega sektorja v Tuniziji z vzpostavitvijo ustreznega sektorskega regulativnega okvira.

· Izmenjati izkušnje in strokovno znanje na področju poštnih predpisov, da se zagotovi približanje ustreznemu regulativnemu okviru EU.

· Prizadevati si – ob podpori EU – za uvedbo regulativnega organa na trgu poštnih storitev.

51.         Spodbujanje in razvoj e-trgovanja

· Razviti sodelovanje na področju spodbujanja dejavnosti mrežnega marketinga (Network Marketing).

· Sprejeti najboljše prakse na evropski in mednarodni ravni.

· Vzpostaviti prilagojeno ureditev in omogočiti mladim diplomirancem, da se vključijo v dejavnosti nematerialnega gospodarstva, prispevati dodano vrednost ter oblikovati možnosti za zaposlovanje.

52.         Pretok kapitala in tekoča plačila: zaključiti liberalizacijo tekočih plačil in nadaljevati liberalizacijo kapitalskih transakcij:     

· Postopno zaključiti liberalizacijo tekočih plačil in nadaljevati liberalizacijo pretoka kapitala v skladu s členom 34 Pridružitvenega sporazuma.

· Izmenjati informacije o dobrih praksah o odpravi omejitev prostega pretoka kapitala.

3.3 Okolje s pošteno konkurenco

53.         Politika konkurence: nadaljevanje izvajanja in okrepitve zavez glede zakonodaje ter izvajanja učinkovite politike konkurence (člena 36 in 37 Pridružitvenega sporazuma)

· Oceniti sedanji sistem (veljavni zakonodajni okvir in izvajanje) in sprejeti ustrezne ukrepe, zlasti na področju protimonopolne politike, da se olajša približevanje tunizijske zakonodaje zakonodaji Evropske unije, pri čemer se spoštujejo načela nediskriminacije, preglednosti in enakosti postopkov.

· Nadaljevati krepitev statusa Sveta za konkurenco.

54.         Državni monopoli: izvajati zaveze, sprejete na podlagi členov 37 in 38 Pridružitvenega sporazuma

· Izmenjati informacije o državnih monopolih, javnih podjetjih in podjetjih, ki so jim bile dodeljene posebne in izključne pravice za lajšanje napredka Tunizije pri izvajanju člena 37 Pridružitvenega sporazuma.

55.         Državna pomoč: izvajati zaveze, sprejete na podlagi državne pomoči in člena 36 Pridružitvenega sporazuma         

· Oblikovati pogoje za preglednost v zvezi z državno pomočjo.

3.4. Bolj poglobljeno povezovanje jug-jug

56.         Prispevek k oblikovanju prostotrgovinskega območja med EU in vsemi sredozemskimi partnerji skupaj

· Nadaljevati izvajanje sporazumov o prosti trgovini s sredozemskimi partnerji na regionalni, medregionalni ali dvostranski ravni.

· Zagotoviti izvajanje Arabsko-sredozemskega sporazuma o prosti trgovini (Agadir) in njegove razširitve na druge sredozemske partnerje v skladu z določbami navedenega sporazuma.

· Določiti in vzpostaviti mehanizme, ki bodo lajšali izmenjave in naložbe ter omogočali bolj poglobljeno povezovanje jug-jug.

3.5 Približevanje pravnemu redu EU

· Postopoma in v fazah nadaljevati približevanje tunizijskega pravnega in regulativnega okvira pravnemu redu Evropske unije, in sicer zlasti na podlagi institucionalnih podpornih instrumentov Unije, še posebej na zadevnih področjih notranjega trga.

· Zato se vzpostavi skupni mehanizem, da se določijo prednostna področja, na katerih je potrebno približevanje, različne faze in potrebna sredstva za njihovo realizacijo. Tunizija bo ob podpori EU vzpostavila nacionalni program za približevanje zakonodaje, da se uresniči izvajanje akcijskega načrta.

Steber 4 – Sodelovanje na področju zaposlovanja, socialne politike in socialne varnosti

57.         Izvajanje reform politike zaposlovanja, vključno z okrepitvijo zaposljivosti in dostojnega dela

· Razviti in izvajati celostno nacionalno strategijo zaposlovanja ob upoštevanju gospodarskega in socialnega programa, oblikovanega po izvolitvi ustavodajne skupščine, ter smernic evropske strategije zaposlovanja in devetih prednostnih nalog, določenih v okviru evro-sredozemskega sodelovanja na področju zaposlovanja in dela.

· Zagotoviti boljše prilagajanje kvalifikacij potrebam trga dela ter podpreti vzpostavitev mehanizma za informiranje, usmerjanje in pomoč pri vključevanju na trg dela.

· Podpreti razvoj sistema certificiranja, ki bi olajšal priznavanje kvalifikacij ter spodbujal mobilnost, poklicni razvoj in zaposljivost.

· Nadaljevati usklajevanje in dialog o zaposlovanju, zaposljivosti in dostojnem delu, zlasti v okviru evro-mediteranske ministrske konference o zaposlovanju in delu, v skladu z načeli prožne varnosti, sodnega varstva in socialne pravičnosti.

· Povečati udeležbo na aktivnem in zakonitem trgu dela, zlasti mladih in žensk, ter zagotoviti pravičnost aktivnih politik zaposlovanja, zlasti z okrepitvijo vključevanja žensk in dolgotrajno brezposelnih mladih diplomantov z visokošolsko izobrazbo.

· Okrepiti sistem rednega ocenjevanja aktivnih politik zaposlovanja, da se poveča njihova učinkovitost in se bolj prilagodijo potrebam trga dela.

· Okrepiti zmogljivosti ter posodobiti storitve javnih zavodov za zaposlovanje in za opazovanje trga delovne sile, zlasti na področju informacijskih sistemov o zaposlovanju in mreženja javnih in zasebnih subjektov ter civilne družbe.

58.         Polno izvajanje temeljnih socialnih pravic in temeljnih standardov dela ter okrepitev struktur socialnega dialoga

· Nadaljevati dialog in sodelovanje v zvezi z izvajanjem načel, temeljnih pravic, standardov in temeljnih konvencij o delu v skladu z Deklaracijo Mednarodne organizacije dela (MOD) iz leta 1998.

· Oblikovati delovno zakonodajo v smislu prožnejšega trga dela in hkrati varstva pravic delavcev.

· Spodbuditi gospodarske in socialne spremembe v Tuniziji s sklenitvijo nove družbene pogodbe in resničnega socialnega dialoga med socialnimi partnerji: okrepitev tristranskih struktur in avtonomnih dvostranskih dialogov, vključno z zmogljivostjo socialnih partnerjev.

· Izvajati program Tunizije za dostojno delo, potem ko ga Tunizija in MOD sprejmeta, ter slediti njegovim ciljem in kazalnikom.

· Okrepiti socialni dialog na ravni podjetij s stalnim usposabljanjem članov podjetniških posvetovalnih komisij, da se izboljšajo preprečevanje sporov na delovnem mestu ter produktivnost in zaposljivost v podjetjih.

· Okrepiti politični okvir za spodbujanje in nadzor zdravja delavcev, higiene in varnosti na delovnem mestu, vključno z ukrepi usposabljanja na teh področjih, institucionalizacijo previdnostnega načela, preprečevanjem poklicnih tveganj, povezanih z ravnanjem z nevarnimi ali strupenimi snovmi, ter izmenjavo dobrih praks in analizo tega področja.

· Oblikovati zakonodajo na področju varnosti in zdravja pri delu, razviti preventivno strategijo za zmanjšanje smrtnih in težjih nezgod pri delu, izdelati standarde in navodila za certificiranje ter pregled poklicnih tveganj.

· Okrepiti in prestrukturirati inštitut za zdravje in varnost pri delu, da se prilagodi novim nacionalnim in mednarodnim zahtevam glede spodbujanja zdravja pri delu, preprečevanja poklicnih tveganj ter sprejemanja novih pristopov k načrtovanju in programiranju na področju dobrega počutja delavcev.

· Izvajanje nacionalnega programa za obvladovanje poklicnih tveganj, vključno z vzpostavitvijo posebnih preventivnih ukrepov zaradi izpostavljenosti poklicnim tveganjem v kmetijskem in ribiškem sektorju.

· Spodbujati družbeno odgovornost podjetij in podpreti razvoj podjetniških praks v skladu z globalnim dogovorom Združenih narodov, tristransko deklaracijo MOD o večnacionalnih podjetjih in socialni politiki ter zadevnimi praksami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

59.         Spodbujanje politike socialnega vključevanja in nadaljevanje reform na področju socialne zaščite

· Nadaljevati sodelovanje za krepitev in utrditev celostne in učinkovite politike socialnega vključevanja, ob hkratni udeležbi civilne družbe.

· Zmanjšati delež ljudi, ki živijo v absolutni ali relativni revščini ali ranljivem položaju na najnižji ravni glede na mednarodne standarde, zmanjšati socialne razlike in vzpostaviti informacijski sistem za revne skupine.

· Zagotoviti aktivno socialno vključevanje vseh ob spodbujanju udeležbe na trgu dela, zlasti za najbolj ranljive skupine.

· Spodbujati vlogo socialnih struktur in akterjev civilne družbe v procesu spremljanja in pomoči pri vključevanju skupin, ki jim grozi izključenost, ter še naprej izvajati politiko socialnega in poklicnega vključevanja invalidnih oseb.

· Izvesti reformo pokojninskega sistema ter zagotoviti finančno vzdržnost pokojninskih shem in krepitev institucionalnih zmogljivosti javnih organov, ki so odgovorni za upravljanje pokojninskih shem in zdravstvenega varstva.

· Prizadevati si za uvedbo splošnega socialnega zavarovanja in nadaljevati dialog o izboljšanju okvira za socialno zaščito delavcev, odpuščenih iz gospodarskih ali tehnoloških razlogov, predvsem v okviru uvajanja nacionalne minimalne ravni socialne zaščite v Tuniziji.

60.         Zagotavljanje uporabe načela enakega obravnavanja na področju socialne zakonodaje in vzpostavitev načel za usklajevanje socialne varnosti med Tunizijo in Evropsko unijo

· Zagotavljati polno izvajanje določbe o enakem obravnavanju v zvezi z delovnimi pogoji, osebnimi prejemki in odpuščanjem, in sicer tako za tunizijske delavce kot tudi za zakonito zaposlene delavce Evropske unije.

· V celoti izvajati obveznosti, sprejete v skladu z določbami Pridružitvenega sporazuma, o usklajevanju socialne varnosti za delavce in njihove družinske člane.

· Zagotavljati dosledno uporabo nediskriminacijske klavzule na področju socialne varnosti za državljane Tunizije in Evropske unije ter za njihove družinske člane.

Steber 5 – Uravnotežen in vključujoč regionalni in lokalni razvoj

61.         Podpora prizadevanj za regionalni razvoj za zmanjšanje regionalnih razlik in spodbujanje razvoja lokalnih zmogljivosti

· Podpreti izvajanje politik in programov, namenjenih zmanjševanju regionalnih razlik (predvsem z izvajanjem ukrepov za sanacijo in razvoj skupnih socialnih infrastruktur), boju proti brezposelnosti, revščini in prekernemu delu, ter razvoju naložb, zlasti na območjih z omejenimi možnostmi v notranjosti države.

· Podpreti izvajanje celostnih programov za razvoj (podeželja/mest) in voditi ciljno usmerjene ukrepe na območjih s posebnimi težavami (velik migracijski potencial, visoka stopnja brezposelnosti, obmejna območja).

· Okrepiti lokalne zmogljivosti za samorazvoj regij, spodbujati razvoj podeželja in izboljšati življenjske razmere na podeželju, ob hkratni vključitvi civilne družbe.

62.         Krepitev decentraliziranega in čezmejnega sodelovanja

· Okrepiti teritorialno sodelovanje z EU, zlasti v zvezi z diagnozo in opredelitvijo regionalnih strategij za gospodarski razvoj, teritorialno trženje in gospodarsko promocijo.

· Okrepiti institucionalne zmogljivosti organov, pristojnih za regionalni razvoj in gospodarsko upravljanje, ter spodbujati programe za posodobitev in krepitev zmogljivosti lokalnih skupnosti, da bi slednje postale gonilna sila razvoja na lokalni ravni.

· Obogatiti, pripraviti in izkoristiti regionalne večsektorske informacije v prid strokovnega znanja na teritorialni ravni ter regionalnega programiranja in načrtovanja (združitev uporabe „teritorialnega sistema ekonomskih informacij“, razvoj celic za spremljanje in pridobivanje teritorialnih ekonomskih informacij, ustanovitev nacionalnega centra za spremljanje regionalnega razvoja in okrepitev decentraliziranega sodelovanja).

· Spodbujati približevanje evropskemu modelu regionalnega razvoja in kohezije, razviti decentralizirano sodelovanje med institucijami za regionalni in lokalni razvoj, spodbujati izmenjavo znanja in spretnosti ter sodelovanje v okviru projektov, pripravljenih in izvajanih v partnerstvu z evropskimi organi.

63.         Podpora procesu decentralizacije in lokalnega upravljanja

· V okviru vzpostavljanja decentralizacije institucionalno podpreti uvedbo politike decentralizacije in spremljati razvoj misij državnih služb na centralni in regionalni ravni.

· Podpreti reformo pravnih in regulativnih sistemov (zakonov in predpisov), institucionalnih in organizacijskih sistemov (pristojnosti in pooblastil) ter finančnih sistemov (lokalne davčne ureditve),na podlagi katerih se upravljajo lokalne skupnosti.

· Podpreti opredelitev strategije upravljanja s človeškimi viri in programov za krepitev zmogljivosti in vrednotenje človeškega potenciala na lokalni ravni z usmerjenimi programi usposabljanja, preusposabljanja in izpopolnjevanja ter vzpostaviti strukture usposabljanja in podpore izvoljenih predstavnikov.

· Podpreti vzpostavitev načina upravljanja, ki temelji na participativni demokraciji, in spodbujati vzpostavitev projektov, ki lahko prek lokalnih skupnosti ustvarijo javno podporo.

64.         Razvoj mest in prostorsko načrtovanje

· Podpreti upravljanje na področju prostorskega in urbanističnega načrtovanja in upravljanja ter izboljšati povezavo med centralno in lokalno ravnjo.

· Povečanje zmogljivosti občin pri urbanističnem in prostorskem načrtovanju.

· Izboljšati okvir za spremljanje prostorskega in urbanističnega načrtovanja, vključno z vzpostavitvijo namenskih centrov za spremljanje.

Steber 6 – Sodobna infrastruktura za konkurenčno gospodarstvo

6.1 Promet in logistične storitve

65.         Izvajanje nacionalne prometne politike za razvoj trajnostnega prometa

· Izvajati trajnostno nacionalno prometno politiko, namenjeno izboljšanju vseh načinov prevoza, zlasti da se zagotovijo učinkoviti in varni sistemi, ki zmanjšujejo učinek prometa na okolje in podnebne spremembe, ter podpreti razvoj raziskav.

· Nadaljevati zlasti programa MedaMos in SafeMed v okviru evro-sredozemskega prometnega foruma (Euromed).

· Nadaljevati razvoj infrastrukturne politike z opredelitvijo in ovrednotenjem infrastrukturnih projektov za različne načine prevoza, zlasti ob upoštevanju mednarodnih ciljev glede zmanjševanja toplogrednih plinov.

· Okrepiti in posodobiti pristaniške in letališke infrastrukture ter nadgraditi trgovska morska pristanišča.

· Zagotoviti da pristanišča, opredeljena kot „pomorske avtoceste“, upoštevajo določena merila kakovosti (pristaniške infrastrukture in storitve, postopki ter upravno usklajevanje inšpekcij ter pomorskih intermodalnih storitev).

· Razviti sektorske strategije za izpolnjevanje ciljev, ki izhajajo iz razvoja trgovinske izmenjave z Evropsko unijo in v okviru izvajanja Unije za Sredozemlje.

· Spodbujati uporabo tehničnih specifikacij Evropske unije za interoperabilnost s strani tunizijskih železniških omrežij.

· Nadaljevati sodelovanje pri načrtovanju prometnih infrastruktur v Sredozemlju, zlasti prihodnjega vsesredozemskega prometnega omrežja, in pri izboljšanju povezav z vseevropskim prometnim omrežjem.

66.         Približevanje predpisov in krepitev institucij

· Začeti pogajanja o sklenitvi Evro-mediteranskega sporazuma o zračnem prometu (open sky).

· Nadaljevati približevanje regulativnih in zakonodajnih okvirov evropskim in mednarodnim standardom za vse načine prevoza ter okrepiti institucionalne zmogljivosti tunizijskih struktur, pristojnih za promet.

· Okrepiti strukture organa, pristojnega za pomorstvo, in podpreti uskladitev njegovih odnosov s pristaniškim organom.

·  Spodbujati izmenjavo izkušenj in dobrih praks na področju trajnostnega prometa in za vse vrste prevoza.

67.         Razvoj logistike in spodbujanje intermodalnosti

· Nadaljevati posodabljanje storitev in logistične dejavnosti, vključno s podporo pri vzpostavljanju centra za logistiko, nadaljevati izvajanje strategije za razvoj logistike in za vzpostavitev omrežja logističnih platform, da se zagotovi boljši pretok trgovanja med Tunizijo in EU.

· Razviti sodelovanje za izboljšanje nacionalnega okvira za usposabljanje na področju logistike in uporabo novih komunikacijskih tehnologij (e-logistika).

· Okrepiti dialog z EU o logistični verigi, da se Tunizija vključi v ukrepe, ki jih je uvedla EU za izboljšanje logistične verige in njeno varnost.

6.2 Energetika

68.         Postopno približevanje ciljem energetske politike EU

· Pripraviti dokument o energetski politiki, ki se postopno približuje energetskim ciljem EU.

· Spodbujati sodelovanje na področju znanstvenih raziskav in prenosa tehnologij.

69.         Krepitev, razvoj in optimizacija energetskih omrežij in infrastruktur

· Razviti in okrepiti omrežja, infrastrukture in medsebojne povezave (plin, elektrika, nafta) v Tuniziji (zlasti v osrednjih regijah) z državami Magreba in v evro-sredozemski regiji (zlasti plinovodi in električne povezave z Italijo).

70.         Spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije in upravljanja z energijo

· Prizadevati si za uresničitev cilja, da se doseže 20-odstotni delež obnovljivih virov energije v energetski bilanci do leta 2020.

· Sodelovati v okviru tunizijskega načrta za sončno energijo in drugih tunizijskih ukrepov, namenjenih upravljanju z energijo, v skladu z načrtom za sončno energijo v Sredozemlju.

· Okrepiti institucije in postopno približati tunizijsko zakonodajo zakonodaji in praksi EU.

· Pripraviti sodelovanje v programu „Inteligentna energija – Evropa“.

71.         Postopno vključevanje tunizijskega trga za električno energijo in plin v evropski energetski trg

· Nadaljevati reforme sektorjev plina in električne energije, da se približata pravnemu redu EU, vključno s sprejetjem zakonikov o električni energiji in plinu, vzpostavitvijo regulatorja in postopno odpravo izkrivljanja cen.

· Postopno vključevanje trgov z električno energijo v Tuniziji, Maroku in Alžiriji.

72.         Krepitev regionalnega sodelovanja

· Nadaljevati energetsko sodelovanje v okviru Unije za Sredozemlje, vključno z namenom uresničitve načrta za sončno energijo v Sredozemlju, nadaljevati sodelovanje v okviru regionalnega centra za obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost v Kairu.

6.3 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT)

73.         Krepitev sektorskega sodelovanja

· Nadaljevati sodelovanje na področju IKT za uvedbo vključujoče informacijske družbe na splošno, med drugim z izmenjavo izkušenj in strokovnega znanja na področju sektorskih predpisov, da bi se regulativni okvir približal pravnemu redu EU (na primer prek evro-mediteranske skupine regulatorjev – EMERG).

· Spodbujati institucionalno sodelovanje med evropskimi in tunizijskimi regulatorji/agencijami (Nacionalna agencija za elektronsko certificiranje, Nacionalna agencija za frekvence, Nacionalni organ za telekomunikacije), na primer z vključitvijo Nacionalne agencije za elektronsko certificiranje v projekte o elektronskem podpisu.

· Razviti sodelovanje na področju elektronskega certificiranja, začenši s področjem elektronskega podpisa in z oceno možnosti za izmenjavo tehničnega in/ali pravnega strokovnega znanja.

· Izmenjati izkušnje na področju digitalne varnosti in zaupanja (kibernetska varnost).

· Izmenjati izkušnje in strokovno znanje za krepitev zmogljivosti za oceno telekomunikacijskih trgov in priložnosti za rast, ki jih ponuja elektronsko poslovanje.

· Razviti bolj napredno sodelovanje pri skupnih vprašanjih na področju informacijske družbe in digitalnega gospodarstva, pri čemer kot referenca služi akcijski načrt.

· Spodbujati prosto uporabo interneta na načelih, ki urejajo internet, vključno z izmenjavo strokovnega znanja in izkušenj pri razvoju na evropski, mednarodni in tunizijski ravni.

· Nadaljevati krepitev konkurenčnosti in zmogljivosti sektorja IKT v Tuniziji.

· Nadaljevati in zagotavljati sodelovanje z raziskovalnimi in izobraževalnimi omrežji, zlasti v okviru sredozemske regionalne mreže (EUROMEDCONNECT), ki omogoča dostop do elektronskih virov, specifičnih za raziskave.

74.         Razvoj tehnološke infrastrukture

· Razviti vključujočo informacijsko družbo, spodbujati sodelovanje, razvoj spretnosti ter izmenjave izkušenj na področjih, povezanih z razvojem informacijske tehnologije v javnem sektorju, zlasti na področju prestrukturiranja velikih državnih aplikacij v okviru novega gospodarskega modela, ki bo morebiti temeljil na tehnologiji računalništva v oblaku, formatu OGF, odprtih podatkih in programski opremi kot storitvi (SaaS – Software as a Service).

· Olajšati izmenjavo izkušenj in strokovnega znanja pri opredeljevanju in izvajanju norm in standardov, ki se nanašajo na razvoj in uporabo informacijskih tehnologij.

· Predstaviti in obravnavati cilj Tunizije, da se uveljavi kot regionalno središče za telekomunikacije in internet.

· Kratkoročno spodbujati širitev omrežja digitalne prizemne televizije in dolgoročno oceniti možnosti za prizemno televizijo.

Steber 7 – Okrepljeno sektorsko sodelovanje

7.1 Kmetijstvo in ribištvo

75.         Podpora posodobitve kmetijskega sektorja

· Podpreti vzpostavitev večletnega programa za razvoj kmetijstva in podeželja (ENPARD).

· Podpreti izvajanje nacionalne strategije za razvoj kmetijstva v skladu z glavnimi smernicami za krepitev varnosti hrane, trajnostnega upravljanja naravnih virov, vrednotenja izvoza in prilagajanja podnebnim spremembam.

· Nadaljevati in okrepiti sodelovanje ter izmenjavo informacij in strokovnega znanja na področju kmetijske politike.

· Podpreti program nadgradnje kmetijstva, ki zajema hkrati kmetijska gospodarstva, institucije in kmetijske podporne strukture.

· Razviti in utrditi tunizijske strokovne organizacije na področju kmetijstva z izboljšanjem njihove reprezentativnosti in učinkovitosti pri spodbujanju in organizaciji kmetijskih in živilskopredelovalnih dejavnosti.

· Spodbujati partnerske odnose med tunizijskimi in evropskimi poklicnimi strukturami, da se poveča njihova vloga pri usmerjanju usposabljanja, popularizacije, svetovanja in trženja.

· Izvajati nacionalno strategijo za ekološko kmetovanje ter podpreti postopno približevanje zakonodaji in politikam EU.

· Izvajati nacionalno strategijo ribiškega sektorja za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov, utrditev pristaniške infrastrukture, vrednotenje ribiških proizvodov in izboljšanje njihove konkurenčnosti ter spodbujanje morskega in sladkovodnega ribogojstva.

· Razviti sodelovanje z EU v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva v Sredozemskem morju, (Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku – ICCAT in Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju – GFCM), da bi bilo izkoriščanje virov trajnostno.

7.2 Industrija

76.         Podpora bolj konkurenčni industriji, ki ustvarja vrednost in rast

· Podpreti opredelitev in izvajanje industrijskih strategij, ki spodbujajo povečanje dejavnosti in pojav sektorjev, nosilcev z visokim potencialom rasti, ter vzpostavitev tematskih tehnoloških in industrijskih omrežij ter razvoj grozdov in inovativnih centrov.

· Razviti in okrepiti industrijsko in tehnološko infrastrukturo (industrijska območja, tehnološke parke, industrijske in tehnološke komplekse) ter spodbujati njeno privlačnost, zlasti na mednarodni ravni.

· Okrepiti nadgrajevanje podpornih struktur za podjetja in izboljšati njihovo ukrepanje na regionalni ravni.

· Optimizirati sodelovanje Tunizije pri izvajanju in spremljanju ukrepov ter horizontalnih in sektorskih omrežij za evro-sredozemsko industrijsko sodelovanje, vključno z omrežji centrov za spodbujanje konkurenčnosti.

· Spodbujati ponudbo industrijskih podjetij evropskim in mednarodnim organizacijam za nabavo in plačnikom ter podpreti organizacijo salona v Tuniziji o tunizijsko-evropskem industrijskem in tehnološkem partnerstvu.

77.         Nadaljevanje dialoga o prihodnosti tekstilnega sektorja in sektorja oblačil            

· Podpreti prehod z oddaje naročil podizvajalcem na skupno oddajo naročil in na razvoj proizvodov ter okrepitev sodelovanja pri vzpostavljanju oznak, ki lajšajo dostop do trgov.

· Razviti sodelovanje in prenos znanja na področju končne obdelave (upravljanje z energijo in porabo vode) ter spodbujati sodelovanje in izmenjavo dobrih praks na področju logistike, večmodalnega prevoza, čiščenja odpadnih voda in tehničnih tekstilij.

7.3 Turizem

78.         Razvijanje sodelovanja z EU v podporo izvajanju strategije za razvoj turističnega sektorja

· Olajšati prilagajanje turističnega sektorja in podjetij razvoju trga in novim informacijskim tehnologijam (spletna turistična dejavnost, združljivost z internetom).

· Okrepiti kakovost in raznolikost ponudbe v vsej razsežnosti ter izboljšati strokovno usposobljenost v sektorju.

· Spodbujati prestrukturiranje naložb v turistični sektor in njegovo financiranje.

79.         Spodbujanje partnerskih odnosov in izmenjave dobrih praks na področju turističnih naložb in spodbujanja turizma, z vključevanjem zasebnega turističnega sektorja

· Olajšati sodelovanje Tunizije v različnih programih EU za inovativnost, konkurenčnost in označevanje ter spodbujati razvoj ponudbe.

· Spodbujati organizacijo forumov o naložbenih in partnerskih priložnostih na področju turizma in promocijskih dejavnosti.

7.4 Krepitev sodelovanja na področju obrtništva

80.         Podpora Tuniziji pri izvajanju nacionalnega načrta za razvoj obrtništva, katerega namen je zlasti:

· Okrepiti in posodobiti institucionalni, strokovni, regulativni, davčni in finančni okvir obrtniških dejavnosti ter razviti dolgoročno komunikacijsko strategijo za obrtništvo.

· Razviti tehnično znanje in spretnosti obrtnikov in obrtnih podjetij prek posodobitve struktur in postopkov izobraževanja, poklicnega usposabljanja, vajeništva, raziskovanja in inovativnosti ter razviti pomoč pri ustanavljanju podjetij.

· Spodbujati nadgradnjo obrtnih podjetij, razvoj kakovosti, razvoj trga in naložbe v proizvodno infrastrukturo.

7.5 Krepitev sodelovanja na področju varstva potrošnikov

81.         Sodelovanje na področju varstva potrošnikov

· Razviti izmenjavo izkušenj in strokovnega znanja na področju varstva potrošnikov, da se okrepijo upravne zmogljivosti za izvajanje politike varstva potrošnikov.

· Izpopolniti približevanje tunizijske zakonodaje zakonodaji EU na področju varstva potrošnikov. Nadaljevati zlasti analizo tunizijske zakonodaje o označevanju, sestavi, proizvodnji in opisu proizvodov, da se približa splošnim načelom, ki veljajo v EU.

· Okrepiti vlogo združenj pri varstvu potrošnikov.

· Izvajati priporočila, ki bodo nastala v okviru projekta tesnega medinstitucionalnega sodelovanja med tunizijskimi in evropskimi institucijami, pristojnimi za varstvo potrošnikov.

Steber 8 – Trajnostno zeleno gospodarstvo

8.1 Okolje in trajnostni razvoj

82.         Spodbujanje trajnostnega razvoja in uvedba okrepljene politike varstva okolja

· Izboljšati strateško načrtovanje na področju okoljskih vprašanj, spodbujati ocene trajnosti in okrepiti nacionalne in lokalne strukture, pristojne za okolje in trajnostni razvoj.

· Okrepiti programe za ohranitev biološke raznovrstnosti z izboljšanjem pravnega okvira in izvajanjem strateškega načrta za biotsko raznovrstnost v skladu z dvajsetimi cilji strateškega načrta Konvencije o biološki raznovrstnosti (2011–2020).

· Vzpostaviti program sanacije industrijskih območij ter spodbujati izvajanje nacionalnega načrta za ravnanje z odpadki, trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter boj proti uničevanju obalnih območij, širjenju puščav in degradaciji tal.

· Okrepiti nacionalno politiko na področju mobilizacije vodnih virov z uporabo nekonvencionalnih virov, vključno s očiščenimi odpadnimi vodami.

83.         Izboljšanje okoljskega upravljanja

· Povečati sodelovanje različnih partnerjev, ki jih zadeva okoljski ukrep (civilna družba in znanstveni krogi) v skladu z načelom 10 deklaracije iz Ria.

· Izboljšati sistem za spremljanje, zbiranje in obdelavo okoljskih informacij ter izboljšati upravne zmogljivosti struktur za izvajanje ukrepov za preprečevanje in nadzor onesnaževanja in spremljanje stanja okolja.

· Sprejeti komunikacijske strategije na področju okolja in podpreti izobraževalne programe za trajnostni razvoj.

84.         Podpora pri prehodu na zeleno gospodarstvo

· Oblikovati pravni okvir za zelene naložbe in zasnovati orodja za sektorsko in teritorialno načrtovanje v okviru prehoda na zeleno gospodarstvo.

· Podpreti vzpostavitev platform in omrežij odličnosti za ekološke inovacije z namenom širjenja znanstvenih spoznanj o zelenem gospodarstvu, spodbujanja raziskav in tehnoloških inovacij ter širjenja zelenih tehnologij.

· Podpreti programe za družbeno odgovornost podjetij pri prehodu na zeleno gospodarstvo.

85.         Krepitev regionalnega sodelovanja pri okoljskih vprašanjih

· Okrepiti regionalno sodelovanje s sosednjimi državami ter med regionalnimi in lokalnimi oblastmi, zlasti v okviru pobude Obzorje 2020, z namenom sanacije okolja v Sredozemlju in reševanja težav v zvezi z vodo in širjenjem puščav.

· Sodelovati pri izvajanju zavez, ki so bile sprejete v okviru Barcelonske konvencije, ter pri ratifikaciji in izvajanju protokolov k tej konvenciji.

· Vzpostaviti inovativne instrumente za sodelovanje z EU pri izvajanju konvencij in protokolov o varstvu okolja, zlasti na področju biološke raznovrstnosti, boja proti širjenju puščav in ravnanja z odpadki.

· Okrepiti sodelovanje med Tunizijo in Evropsko agencijo za okolje.

8.2 Podnebne spremembe

86.         Razvoj sodelovanja na področju podnebnih sprememb

· Okrepiti institucionalni okvir Tunizije za podnebna vprašanja in nadaljevati izvajanje Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC). Zlasti izvajati sporazuma iz Cancúna (2010) in Durbana (2011). Zlasti je pomembno:

· Sodelovati pri razvoju nizkoogljičnih razvojnih strategij za prehod na nizkoogljično gospodarstvo, ki je odporno na podnebne spremembe.

· Izdelati sezname emisij toplogrednih plinov in izvajati ukrepe za sporočanje, uradno obveščanje in preverjanje (sistem spremljanja, poročanja in preverjanja).

· Sodelovati pri razvoju in vzpostavitvi ureditve za obdobje po letu 2012 v zvezi s podnebnimi spremembami, vključno z nacionalno ustreznimi blažilnimi ukrepi (NAMA).

· Izmenjati izkušnje ter oblikovati in izvajati strategije in načrte za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

· Sprejeti prve ukrepe za pripravo sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov.

· Vzpostaviti instrumente za spremljanje in zgodnje opozarjanje za boljše sodelovanje na področju podnebnih sprememb na evro-sredozemski ravni.

8.3 Celovita pomorska politika

87.         Razvoj celovitega pristopa k dejavnostim, ki zadevajo ali vplivajo na morje in obalna območja, in sicer na nacionalni in regionalni ravni, v skladu z mednarodnim pravom

· Razviti celovito pomorsko politiko, ki upošteva različne morske in pomorske interese in temelji na ustreznih mednarodnih/regionalnih konvencijah.

· Okrepiti institucionalne strukture v upravi za usklajevanje med različnimi sektorji, ki vplivajo na morje, in okrepiti upravljanje različnih pomorskih dejavnosti na ustreznih ravneh.

· Spodbujati oblikovanje in upravljanje zaščitenih območij/bioloških rezervatov v skladu s priporočili in dejavnostmi, ki se trenutno načrtujejo v okviru mednarodnega in regionalnega sodelovanja, zlasti Barcelonske konvencije in Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju, spodbujati ratifikacijo in izvajanje Protokola k Barcelonski konvenciji o celovitem gospodarjenju z obalnim pasom.

C.          Človeška in znanstvena razsežnost: zbliževanje narodov

Steber 1 – Razvijanje spretnosti in dostop do znanja

1.1 Izobraževanje

88.         Izboljšanje kakovosti izobraževalnega sistema in vsebine programov

· Nadaljevati izboljšanje kakovosti in uspešnosti izobraževalnega sistema, zlasti glede šolskega osipa, usposabljanja učiteljev ter učnih načrtov in šolskih učbenikov.

· Uvesti kakovostno tehnično in tehnološko izobraževanje ter spodbujati usmerjanje učencev v te dejavnosti.

· Povečati obseg poučevanja tujih jezikov in razviti interaktivno usposabljanje.

· Okrepiti in razširiti uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v izobraževalnem sistemu.

1.2 Poklicno usposabljanje

89.         Posodobitev nacionalnega sistema poklicnega usposabljanja in vrednotenje poklicnega usposabljanja, ki ima visoko zaposljivost

· Okrepiti institucionalne zmogljivosti ministrstva za poklicno usposabljanje in zaposlovanje pri usmerjanju strategije ter upravljanju, osredotočenem na rezultate.

· Oblikovati in izvajati strategijo za reformo poklicnega usposabljanja v povezavi s strategijo reforme, predvideno v visokošolskem izobraževanju, za večjo prilagoditev potrebam trga dela.

· Nadaljevati vzpostavljanje nacionalnega okvira kvalifikacij.

· Nadaljevati izvajanje Evro-sredozemske listine za podjetja v zvezi s spodbujanjem usposabljanja v podjetjih, razvojem podjetniškega duha med študenti v poklicnem usposabljanju ter izboljšanjem usposabljanja prek internacionalizacije; skupaj oceniti dosežen napredek na podlagi kazalnikov, določenih na regionalni ravni.

1.3 Visokošolsko izobraževanje

90.         Podpora reformi tunizijskega sistema visokošolskega izobraževanja in njegovemu zbliževanju z načeli bolonjskega procesa

· Okrepiti dialog za podporo reformi tunizijskega sistema visokošolskega izobraževanja in njegovemu zbliževanju z načeli bolonjskega procesa.

· Dokončati reformo dodiplomskega, magistrskega in doktorskega študija, okrepiti razvoj doktorskega študija, vzpostaviti nacionalni sistem za ocenjevanje, zagotavljanje kakovosti in akreditacije ter nacionalni okvir kvalifikacij.

· Okrepiti programe za vzporedne dodiplomske študije v Tuniziji in EU ter doktorske naloge pod skupnim mentorstvom med Tunizijo in državami članicami EU ter spodbujati mobilnost študentov, učiteljev in raziskovalcev.

· Uvesti orodja za olajšanje preglednosti, primerljivosti in priznavanja študijskih programov, kot je sistem zbiranja in prenašanja kreditnih točk.

· Izboljšati poučevanje tujih jezikov.

91.         Izboljšanje kakovosti in upravljanja sistema visokošolskega izobraževanja v Tuniziji ter krepitev zaposljivosti diplomantov visokošolskega izobraževanja

· Okrepiti upravljanje, neodvisnost visokošolskih izobraževalnih institucij in postopka certificiranja, med drugim prek izmenjave izkušenj in dobre prakse.

· Okrepiti zaposljivost diplomantov visokošolskega izobraževanja, in sicer z izboljšanjem sistema za informiranje in usmerjanje v sodelovanju z izobraževalnim sistemom, visokošolskim izobraževanjem in delodajalci.

· Izboljšati sistem za informiranje in usmerjanje v sodelovanju z izobraževalnim sistemom, visokošolskim izobraževanjem in delodajalci.

· Razviti poklicno usposabljanje na ravni visokošolskega izobraževanja.

92.         Krepitev sodelovanja Tunizije v evropskih programih zunanjega sodelovanja

· Spodbujati sodelovanje Tunizije v podpornih programih za reformo sistema visokošolskega izobraževanja, partnerstva in obstoječe akademske mobilnosti ter v prihodnjih evropskih programih na tem področju.

· Nadaljevati izvajanje kampanj za informiranje o programih, namenjenih morebitnim kandidatom, študentom in univerzitetnim učiteljem.

1.4 Znanstvene in tehnološke raziskave ter inovacije

93.         Krepitev vloge nacionalnega sistema za raziskave in inovacije pri vzpostavljanju na znanju temelječega gospodarstva

· Izboljšati upravljanje nacionalnega sistema za raziskave in inovacije ter usklajevanje med različnimi akterji.

· Okrepiti sinergije med sistemom za raziskave in inovacije ter proizvodnimi sektorji, in sicer z vzpostavitvijo vmesnih struktur za vrednotenje, z razvojem sektorskih tematskih inovacijskih omrežij, ki zajemajo raziskovalne strukture, vmesne strukture in gospodarska podjetja, ter s spodbujanjem projektov med temi omrežji in njihovimi evropskimi kolegi.

· Razširiti tunizijsko mrežo laboratorijev za analize in preizkušanje.

· Podpirati razvoj infrastruktur za raziskave, tehnologije in inovacije.

· Nadaljevati izvajanje Evro-sredozemske listine za podjetja v zvezi z vidiki, povezanimi z inovacijami, in utrditi dosežen napredek na podlagi kazalnikov, določenih na regionalni ravni.

· Spodbujati sodelovanje in medsebojne izmenjave informacij o patentih in prenosu tehnologije.

· Podpora EU razvoju finančnih instrumentov, primernih za inovacije.

· Okrepiti dvostranski in regionalni politični dialog na področju raziskav in inovacij, zlasti s spodbujanjem približevanja nacionalnih/regionalnih inovacijskih sistemov na obeh straneh Sredozemlja ter s krepitvijo sinergij med raziskavami in proizvodnjo ter z inovacijskimi zmogljivostmi podjetij v celotni evro-sredozemski regiji.

94.         Sodelovanje Tunizije v evropskem raziskovalnem prostoru

· Okrepiti znanje in zmogljivosti tunizijskih institucij za raziskave in inovacije, da se poveča njihovo sodelovanje v evropskem raziskovalnem prostoru (sedmi okvirni program, okvirni program za konkurenčnost in inovativnost, Obzorje 2020, evropsko sodelovanje v znanosti in tehnologiji, agencije).

· Opredeliti vprašanja skupnega interesa na področju raziskav in inovacij, dodatno okrepiti izmenjave raziskovalcev v okviru raziskovalnih in inovacijskih projektov ter okrepiti sodelovanje na dvostranski in regionalni ravni.

· Spodbujati medsebojne izmenjave informacij o strategijah za inovacije in tehnološki razvoj (zlasti v okviru strategije Evropa 2020).

· Utrditi mrežo nacionalnih in tematskih kontaktnih točk za okvirni program za raziskave.

· Olajšati mobilnost in kroženje raziskovalcev in osebja, vključenih v ukrepe v okviru znanstvenega in tehnološkega sodelovanja med Tunizijo in EU.

Steber 2 – Razvoj sodelovanja na področju zdravja

95.         Izboljšanje ravni zdravja ter raziskav in spremljanja zdravstva v Tuniziji

· Spodbujati reformo zdravstvenega sektorja, zlasti izboljšanje njegove uspešnosti in zmanjšanje regionalnih razlik ter vzpostavitev kakovostnega okvira tunizijskega zdravstvenega sistema.

· Podpreti računalniško vodenje informacijskega sistema v bolnišnicah ter splošno uporabo sistema za zdravstveno in ekonomsko oceno hospitalizacije.

· Spodbujati reformo sistema financiranja zdravstva: struktura financiranja, paketi oskrbe in stopnja solidarnosti.

· Spodbujati ukrepe za enake možnosti dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva, izvajanje načrta za izgradnjo, obnovo in prestrukturiranje bolnišnic (kartice zdravstvenega zavarovanja, študije zdravstvenega, arhitekturnega in visokokakovostnega okoljskega načrtovanja ter financiranje naložbenih načrtov).

· Okrepiti nacionalno strategijo za presajanje organov z vzpostavitvijo nacionalnega registra dokončne odpovedi organov.

· Okrepiti sodelovanje z mednarodnimi in evropskimi organi, vključno z raziskavami in razvojem na področju zdravja.

96.         Preprečevanje in nadzor nalezljivih in nenalezljivih bolezni

· Izvajati mednarodne instrumente na področju zdravja, kot sta Mednarodni zdravstveni pravilnik Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in Okvirna konvencija SZO za nadzor nad tobakom.

· Spodbujati sodelovanje na področju kazalnikov zdravja, in sicer prek mednarodnih omrežij za izmenjavo informacij o preprečevanju in obvladovanju nalezljivih in nenalezljivih bolezni.

· Razviti in vzpostaviti nacionalno strategijo za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti ter podpreti ukrepe za spodbujanje zdravja in zdravega vedenja v vseh starostih, da se prepreči ali odloži razvoj kroničnih bolezni.

· Okrepiti zmogljivosti za odkrivanje in odzivanje na tveganja za zdravje, vključno z usposabljanjem, zlasti prek vzpostavitve računalniško podprtega sistema za epidemiološko spremljanje ter oblikovanja strategij in programov za upravljanje zdravstvenih tveganj.

Steber 3 – Zbliževanje narodov na področjih kulture, mladih in medijev

3.1 Kulturno sodelovanje

97.         Krepitev kulturnega sodelovanja

· Okrepiti kulturno politiko Tunizije in zmogljivosti kulturnih izvajalcev, zlasti z vključevanjem Tunizije v evropske programe in projekte, podporo projektom prestrukturiranja in institucionalizacije kulturnega sektorja ter spodbujanjem izmenjave dobrih praks in izdelave skupnih študij in projektov na področju lokalnega upravljanja kulture.

· Spodbujati kulturne izmenjave prek okrepljenega sodelovanja Tunizije v programih kulturnega sodelovanja v sredozemskem območju.

· Spodbujati dostop kulturne produkcije Tunizije na evropsko območje s spodbujanjem mobilnosti tunizijskih umetnikov, strokovnih delavcev in uslužbencev, vzpostavitvijo posebnih mrež in tesnega medinstitucionalnega sodelovanja ter spodbujanjem kulturne industrije.

· Na podlagi navedenih ukrepov spodbujati izvajanje Konvencije Unesca iz leta 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, katere pogodbenica je Tunizija.

3.2 Mladi

98.         Krepitev sodelovanja na področju mladih

· Okrepiti sodelovanje na področju neformalnega izobraževanja mladih in mladinskih delavcev, da se spodbudijo izmenjave informacij in dobrih praks o temah skupnega interesa, medkulturni dialog in razvoj civilne družbe.

· Okrepiti sodelovanje na področju mladih ter utrditi družbeno in državljansko življenje, zlasti na področju varstva okolja, prostovoljstva, boja proti uživanju tobaka in drog, preprečevanja spolno prenosljivih bolezni (HIV/AIDS).

3.3 Sodelovanje na področju avdiovizualnih sredstev in medijev

99.         Krepitev sodelovanja na področju medijev

· Spodbujati in nadaljevati dialog in sodelovanje na področju avdiovizualnih sredstev in medijev. Posebna pozornost bo namenjena zagotavljanju preglednemu, učinkovitemu in predvidljivemu regulativnemu sistemu z neodvisnim regulativnim organom v avdiovizualnem in medijskem sektorju.

D.          Podpora in spremljanje izvajanja akcijskega načrta

Steber 1 – Tehnična in finančna podpora

1.           Finančna razsežnost partnerstva med Tunizijo in Evropsko unijo bo zajemala oblikovanje in izvajanje reform, zlasti na prednostnih področjih, opredeljenih v okviru izvajanja tega akcijskega načrta in njegovih zaporednih sprememb, v skladu s sporočiloma o sosedski politiki, ki ju je EU oblikovala v letih 2011[5] in 2012[6].

V obdobju izvajanja akcijskega načrta bo Tunizija pozvana, da se sooči z več izzivi, ki so po eni strani povezani z uvedbo trajnostne demokracije, ponovnim zagonom gospodarske rasti in spodbujanjem socialne kohezije, po drugi strani pa s sklepnimi ugotovitvami celovitega in poglobljenega sporazuma o prosti trgovini.

Pri izvajanju tega sporazuma bodo potrebna velika prizadevanja za približevanje pravnemu redu Skupnosti, institucionalno posodobitev in nadgradnjo infrastruktur.

Finančna podpora EU, ki se je povečala po revoluciji, bi se v ta namen morala razvijati naprej, da podpre resnično politiko zbliževanja z EU in Tunizijo spremlja pri njenih reformnih prizadevanjih.

Področja ukrepanja prihodnje tehnične in finančne podpore EU bodo določena na podlagi prednostnih nalog, opredeljenih v tem akcijskem načrtu, ter bodo temeljila na političnih in socialno-ekonomskih ciljih reforme v Tuniziji, kot so določeni v tem akcijskem načrtu; ta področja ukrepanja bosta sprejeli obe pogodbenici v okviru načrtovanja programov, in sicer ob robu pogajanj o akcijskem načrtu.

Tunizija bo v tem procesu upravičena do vseh razpoložljivih finančnih instrumentov v okviru zunanjega delovanja EU, nove evropske sosedske politike ter strokovnega znanja institucij EU in držav članic, da dokonča to vključevanje.

2.           Pogodbenici sta se dogovorili, da proučita načine za novo fazo v postopku pridobivanja ustreznih finančnih sredstev Unije, da bi se Tuniziji zagotovila podpora pri izvajanju regionalne politike in zbliževanju s politikami EU ter sprejemanju novih postopkov izvajanja.

Glede na zgodovinske spremembe v Tuniziji ter legitimna pričakovanja njenih prebivalcev in mladih za napredek in blaginjo se mora Tunizija soočiti z dvema ključnima prednostnima nalogama, tj. ustvarjanjem delovnih mest za mlade, ki so čedalje bolj izobraženi, in pravičnejšim regionalnim razvojem.

3.           Prav tako se bo okrepilo finančno sodelovanje z Evropsko investicijsko banko ter Evropsko banko za obnovo in razvoj, da se podprejo naložbe v infrastrukturo, finančni sektor, razvoj zasebnega sektorja in partnerstva ter inovativni sektorji, ki ustvarjajo nova delovna mesta za mlade diplomante.

Prav tako se bo prizadevalo za sodelovanje z obema ustanovama v skladu s smernicami nove evropske sosedske politike za spodbujanje dostopa MSP do financiranja in za razvoj jamstvenih mehanizmov.

V povezavi z razmislekom o podaljšanju mandata Evropskega investicijskega sklada v Sredozemlju, predvidenega v novi evropski sosedski politiki, se bo v skladu s smernicami nove evropske sosedske politike začelo sodelovanje z Evropskim investicijskim skladom, da se spodbudi dostop MSP do finančnih sredstev in razvijejo jamstveni mehanizmi.

4.           Poleg zanesljive finančne podpore se bosta pogodbenici še naprej prizadevali, da se:

· čim bolj izboljša delovanje obstoječih finančnih instrumentov s pomočjo ciljne usmerjenosti programov sodelovanja in izboljšanega sodelovanja med Tunizijo in EU, da bi se čim bolj izboljšale absorpcijske zmogljivosti Tunizije;

· izkoristijo vsi novi ustrezni in potrebni tematski instrumenti in programi, ki jih je vzpostavila EU v okviru svojega zunanjega delovanja, pri čemer je upoštevala potrebe, napredek pri reformah in absorpcijske zmogljivosti Tunizije ter spoštovala načela učinkovitosti pomoči, zlasti skupno načrtovanje programov.

Steber 2 – Sodelovanje v programih in agencijah Evropske unije

Sodelovanje v agencijah in programih evropske unije

· Spodbujati sodelovanje Tunizije v agencijah in programih EU, odprtih za tretje države.

· Skleniti okvirni sporazum za sodelovanje Tunizije v programih EU, odprtih za tretje države.

E.           Sprejetje in trajanje

Ta načrt bo predložen Pridružitvenemu svetu EU-Tunizija, ki ga bo uradno sprejel. Veljal bo pet let.

Evropska unija in Tunizija lahko s polno pravico izvajata lastne enostranske preglede napredka pri izvajanju načrta.

Odnosi EU-Tunizija: privilegirano partnerstvo

Akcijski načrt 2013–2017

Priloga 1: Preglednica prednostnih nalog (april 2014)

Cilji || Ukrepi Tunizije || Morebitna podpora EU[7] || Kazalniki in časovni razpored

1) Vzpostaviti demokratični volilni sistem, zlasti z utrditvijo neodvisnosti in delovanja neodvisne vrhovne volilne komisije, pristojne za upravljanje in organizacijo volitev || – Sprejeti ustrezne ustavne ali zakonodajne standarde in ustrezne prehodne ukrepe – Neodvisni vrhovni volilni komisiji zagotoviti potrebna sredstva za samostojno delovanje – Zagotoviti sodelovanje civilne družbe pri oblikovanju volilne zakonodaje kot tudi pri poteku in opazovanju volitev – Spodbujati partnerstvo s civilno družbo prek participativnega pristopa || – Neposredna podpora neodvisni vrhovni volilni komisiji – Zagotavljanje strokovnega znanja o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na volilni postopek, vključno v zvezi z varnostjo – Napotitev misije EU za opazovanje volitev – Podpora organizacijam civilne družbe || – Sistemski zakon št. 23/2012 z dne 20. decembra 2012 o neodvisni vrhovni volilni komisiji – Učinkovito delovanje neodvisne vrhovne volilne komisije – Organizacija splošnih volitev po vzoru demokratičnih volitev oktobra 2011 – Dialog o volilnem postopku, vključno z izvajanjem priporočil misije za opazovanje volitev leta 2011 s strani različnih pristojnih organov glede na njihove posebne pravice in pristojnosti – Učinkovite in izčrpne objave volilnih rezultatov in postopek za upravljanje obstoječih napak Rok: kratkoročno

2) Zagotoviti neodvisnost sodstva, povečanje profesionalnosti in učinkovitosti na tem področju (dostop do sodnega varstva, trajanje sodnih postopkov), zagotovitev spoštovanja človekovih pravic, domneve nedolžnosti in pravice do poštenega sojenja || – Okrepiti vladavino prava ter podpreti demokratični prehod, in sicer s podporo procesa reforme pravosodnega in zaporniškega sistema v skladu z mednarodnimi pravili in standardi  – Sprejeti ustrezen zakonodajni okvir za mednarodne standarde – Vzpostaviti delujoč institucionalni okvir oziroma primerne človeške in logistične vire – Posodobiti zaporniški sistem – Spodbujati partnerstvo s civilno družbo in participativen pristop k reformam – Spodbujati preglednost in dostop do informacij – Sprejeti in izvajati osnutek zakona o prehodni pravosodni ureditvi, ki je bil nacionalni ustavodajni skupščini predložen novembra 2012 – Vzpostavitev nacionalnega organa za prehodno pravosodno ureditev, določeno z zakonom (komisija za resnico in dostojanstvo) || – Tehnična pomoč – Krepitev zmogljivosti – Podpora posodobitvi pravosodne infrastrukture – Podpora organizacijam civilne družbe – Zagotavljanje strokovnega znanja – Usposabljanje – Tehnična podpora nacionalnemu organu za prehodno pravosodno ureditev || – Sprejetje in izvajanje zakonov v zvezi z neodvisnostjo in dostopom do pravnega varstva, ki jih sprejmeta nacionalna ustavodajna skupščina in prihodnja sestava parlamenta – Sprejetje zakona o statusu sodnikov in sistemskega zakona o Visokem sodnem in tožilskem svetu – Visoki sodni in tožilski svet deluje – Civilna družba je pozvana k sodelovanju na sejah usmerjevalnega odbora za program podpore pravosodni reformi (sprejeli sta ga EU in Tunizija leta 2012). – Postopna rehabilitacija sodišč glede na zmožnosti in dodeljena proračunska sredstva, v skladu z mednarodnimi standardi – Uskladitev zakonodajnega, regulativnega in institucionalnega okvira z mednarodnimi standardi – Izvajanje okvira, ki dovoljuje in povečuje dostop nevladnih organizacij do zaporov – Vzpostavitev mehanizma za spremljanje števila preventivnih pridržanj in gibanja stopnje kazni zapora –Rok: srednjeročno

3) Izvesti reforme na področju varnosti, v okviru splošne in poglobljene reforme, da se zagotovi upoštevanje mednarodnih standardov glede vladavine prava, človekovih pravic in mednarodnega prava || – Sprejeti ustrezne zakonodajne in regulativne reforme, vključno z mehanizmi demokratičnega nadzora in odgovornosti – Zagotoviti sodelovanje civilne družbe pri oblikovanju in spremljanju reform (participativni pristop). Oceniti rezultate – Zagotoviti potrebno usposabljanje zadevnega osebja (vključno s spoštovanjem človekovih pravic) – Opremiti varnostne sile z nujnimi sredstvi in opremo, ki ustrezajo njihovim potrebam, v duhu minimalne uporabe sile. Oceniti učinke tega ukrepa [– Javno objaviti organigrame in kodekse ravnanja notranjih varnostnih sil] || – Finančna podpora programu reforme varnostnega sektorja – Zagotavljanje strokovnega znanja in usposabljanja – Podpora organizacijam civilne družbe || – Nacionalna ustavodajna skupščina in prihodnja sestava parlamenta sprejmeta in učinkovito izvajata zakonodajne določbe, ki vključujejo mednarodne standarde na področju upravljanja, spoštovanja in spodbujanja mednarodnega prava in človekovih pravic v skladu z načeli vladavine prava Rok: srednjeročno – Nacionalna ustavodajna skupščina in prihodnja sestava parlamenta sprejmeta mehanizem demokratičnega nadzora varnostnih organov in sil – Ustanovitev parlamentarnih odborov za spremljanje nacionalnih proračunskih sredstev za varnost Rok: srednjeročno – Potrjevanje in začetek izvajanja priporočil iz medsebojnih strokovnih pregledov o mejah in migracijah ter reformi varnostnega sektorja Rok: kratko- in srednjeročno

4) Izboljšati varstvo človekovih pravic, vključno s pravicami žensk in otrok || – Zagotoviti postopno in učinkovito uporabo mednarodnih konvencij – Sprejeti ustrezne zakonodajne in regulativne reforme – Zagotoviti sodelovanje civilne družbe pri oblikovanju in spremljanju reform – Zagotoviti potrebno usposabljanje zadevnega osebja – Potrditi trajno vabilo Uradu visokega komisarja za človekove pravice in posebnim mehanizmom ZN za človekove pravice – Vzpostaviti neodvisen mehanizem za spremljanje otrokovih pravic. V skladu z mednarodnimi standardi pripraviti okvirni zakon o boju proti nasilju nad ženskami – Ohraniti de facto moratorij na usmrtitve – Nadaljevati s priključitvijo k transregionalni pobudi v zvezi s smrtno kaznijo, ki jo podpira EU v okviru Generalne skupščine ZN – Razglasiti sistemski zakon o nacionalnem organu za preprečevanje mučenja – Ustanoviti nacionalni organ za preprečevanje mučenja – Revidirati zakon o organu za človekove pravice v skladu s Pariškimi načeli (1993) || – Politični dialog in usklajevanje v forumih ZN – Zagotavljanje strokovnega znanja – Usposabljanje – Podpora organizacijam civilne družbe – Tehnična in institucionalna podpora || – Razglas ter postopno in učinkovito izvajanje zakonodajnih in regulativnih besedil z namenom uporabe mednarodnih konvencij, ki jih je Tunizija ratificirala Rok: dolgoročno – Deponiranje listin o ratifikaciji po umiku pridržkov v zvezi s Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (Odbor za odpravo diskriminacije žensk) Rok: srednjeročno – Revizija kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem postopku, zlasti glede svobode izražanja ter pravic žensk in otrok, v skladu z mednarodnimi standardi Rok: srednjeročno – Sprejetje in izvajanje zakonov o uvedbi neodvisnega mehanizma za spremljanje otrokovih pravic Rok: kratkoročno – Napredek pri ratifikaciji tretjega izbirnega protokola k Mednarodni konvenciji o otrokovih pravicah Rok: srednjeročno – Priprava in izvajanje okvirnega zakona o boju proti nasilju nad ženskami, v skladu z mednarodnimi standardi Rok: srednjeročno – Nadaljevati nacionalni dialog o odpravi smrtne kazni Rok: srednjeročno – Sprejetje in izvajanje osnutka zakona, predloženega nacionalni ustavodajni skupščini novembra 2012 Rok: kratkoročno – Revizija zakona o organu za človekove pravice in učinkovito izvajanje organa v skladu s Pariškimi načeli (1993) – Sprejetje in izvajanje statuta organa za človekove pravice Rok: kratko- in srednjeročno – Organizacija usposabljanj na področju človekovih pravic za zadevno osebje Rok: v celotnem obdobju izvajanja akcijskega načrta

5) Izvesti reformo medijev in profesionalizacijo sektorja || – Sprejeti ustrezne ustavne, zakonodajne in regulativne standarde – Zagotoviti potrebno usposabljanje zadevnim institucijam – Zagotoviti sodelovanje civilne družbe pri oblikovanju in spremljanju reform, zlasti sindikatov in organizacij, ki delajo na področju svobode tiska in izražanja || – Zagotavljanje strokovnega znanja – Usposabljanje – Podpora organizacijam civilne družbe || – Učinkovito delovanje organa za avdiovizualno komunikacijo Rok: kratkoročno – Nadaljevanje dialoga o mehanizmih za zaščito novinarjev pri opravljanju njihovega dela Rok: kratkoročno

6) Okrepiti vlogo in zmogljivosti civilne družbe || – Zagotoviti pregleden in odprt okvir za organizacijo in dejavnosti akterjev civilne družbe || – Zagotavljanje strokovnega znanja – Usposabljanje – Podpora organizacijam civilne družbe || – Sprejetje zakonov, ki zagotavljajo svobodo združevanja, določeno z Zakonodajnim odlokom št. 2011-88 z dne 24. septembra 2011 – Sprejetje preglednih pravil za javno financiranje združenj Rok: kratkoročno – Redna tematska in regionalna posvetovanja s segmenti civilne družbe, zlasti v okviru dialoga z EU Rok: v celotnem obdobju izvajanja akcijskega načrta

7) Dialog o migraciji, mobilnosti in varnosti ter sklenitev partnerstva za mobilnost || – Nadaljevati dialog o migraciji, mobilnosti in varnosti – Oblikovati in izvajati nacionalno strategijo na področju migracije in Tunizijcev v tujini – Izvajati ukrepe, določene v okviru partnerstva za mobilnost (krepitev zmogljivosti, upravljanje znanja, zbiranje podatkov itd.) – Zagotoviti sodelovanje civilne družbe pri oblikovanju in spremljanju reform – Sodelovati z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce pri izvajanju regionalnega programa za zaščito, sprejemanju zakona in vzpostavljanju upravnih zmogljivosti na področju azila – Sodelovati z EU v boju proti organiziranemu kriminalu, vključno s tihotapljenjem migrantov in trgovino z njimi – Izvajati ukrepe, namenjene spodbujanju povezav med migracijo in razvojem – Razvijati raziskave o migracijah, vključno z migracijskimi profili – Spodbujati socialno zaščito tunizijskih delavcev in njihovih družinskih članov ter izvajati sklep Pridružitvenega sveta o usklajevanju socialne varnosti med Tunizijo in EU v okviru členov 65 do 68 Evro-mediteranskega pridružitvenega sporazuma med EU in Tunizijo, da bi izboljšali prenosljivost pokojninskih pravic tunizijskih delavcev in njihovih družinskih članov v EU v skladu s členom 8 partnerstva za mobilnost med Tunizijo, Evropsko unijo in njenimi sodelujočimi državami članicami – Ustvariti nacionalni opazovalni center za migracije in ga opremiti z zmogljivostmi, potrebnimi za razvoj študij, migracijskih profilov, politik in strokovnega znanja na področju migracij – Uvesti pobude in programe, ki bi opazovalnemu centru omogočili, da tunizijske državljane v tujini bolj vključi v razvoj države || – Podpora za vzpostavitev ukrepov, določenih v okviru partnerstva za mobilnost – Tehnična podpora in usposabljanje v okviru izvajanja strategije – Tehnična in institucionalna podpora – Krepitev zmogljivosti in zagotavljanje strokovnega znanja – Izmenjava izkušenj in informacij z institucijami in agencijami EU ter državami članicami – Usposabljanje – Podpora organizacijam civilne družbe – Podpora na področju usposabljanja in tehnične podpore – Usposabljanje – Podpora organizacijam civilne družbe – Tesno medinstitucionalno sodelovanje in izmenjave med institucijami – Krepitev zmogljivosti prek usposabljanja tunizijskega vodilnega osebja v zvezi s predpisi Unije o usklajevanju sistemov socialne varnosti, odprti metodi koordinacije, evropskem sistemu za elektronsko izmenjavo informacij o socialni varnosti – Seje pododbora za migracije in socialne zadeve, da se začne razprava glede osnutka sklepa za izvajanje določb Pridružitvenega sporazuma o usklajevanju sistemov socialne varnosti – Tehnična podpora – Tesno medinstitucionalno sodelovanje || – Vzpostavitev strategije – Izvajanje ciljev strategije v skladu z mednarodnimi standardi Rok: srednjeročno – Redna posvetovanja s segmenti civilne družbe, zlasti v okviru pogajanj o partnerstvu za mobilnost Rok: kratkoročno – V prilogi o partnerstvu za mobilnost bodo opredeljeni podporni ukrepi EU in držav članic, ki so pogodbenice partnerstva Rok: v celotnem obdobju izvajanja akcijskega načrta – Vzpostavitev medministrskega odbora za spremljanje varnostnih in humanitarnih razmer po zaprtju taborišča Choucha Rok: kratkoročno – Stalni predstavnik Visokega komisariata za begunce v Tuniziji sodeluje pri delu tega odbora – Izvajanje ukrepov, dogovorjenih v okviru partnerstva za mobilnost Rok: v celotnem obdobju izvajanja akcijskega načrta – Predlog za sprejetje osnutka sklepa v Pridružitvenem svetu Rok: srednjeročno – Odlok v fazi predstavitve, sprejemanja in izvajanja Rok: srednjeročno

8) Gospodarske reforme za vključujočo rast, konkurenčnost in izboljšanje okvira poslovanja in naložb || – Reformirati javno upravljanje ter utrditi posodabljanje uprave in preglednost pri upravljanju javnih financ – Okrepiti odpornost gospodarstva z utrditvijo temeljnih makroekonomskih dejavnikov – Začeti razprave o reformi sistema subvencij za hrano in energetskih subvencij – Izvajati reformo davčnega sistema (zakonodajni in institucionalni okvir) – Okrepiti notranji in zunanji nadzor, preverjanje in revizije v javnem sektorju – Okrepiti konkurenčnost gospodarstva z nadaljevanjem programov reforme, oživitve in nadgradnje [in oblikovanjem ugodnega okvira] (industrija, kmetijstvo, storitve, obrt in turizem) – Okrepiti zeleno rast za nadaljevanje strategij za spodbujanje zelenega gospodarstva || – Podpora, zlasti prek nadaljevanja podpornih programov za oživitev in upravljanje proračuna glede na cilje – Zagotavljanje strokovnega znanja, usposabljanja, institucionalne podpore in tesnega medinstitucionalnega sodelovanja – Dialog o strategijah za oživitev – Spremljanje programov za nadgradnjo na področjih industrije, kmetijstva, obrti in turizma – Podpora civilni družbi || – Potrditev in izvajanje nacionalne strategije na področju upravljanja in boja proti korupciji Rok: dolgoročno - – Nadaljevanje izvajanja upravljanja proračuna glede na cilje Rok: srednjeročno - – Vzpostavitev aktivnega upravljanja državnih denarnih sredstev Rok: srednjeročno - – Začetek študije o reformi sistema subvencij za hrano in energetskih subvencij Rok: kratko- in srednjeročno - – Sprejetje programa davčne reforme Rok: srednjeročno - - – Izvajanje načrta za dematerializacijo postopkov za javna naročila Rok: srednjeročno - – Začetek nove generacije velikih državnih aplikacij (posodabljanje e-uprave, odprti podatki) - Rok: dolgoročno - – Oblikovanje in vzpostavitev novega akcijskega načrta za podelitev pravice dostopa do informacij glede na nov sistemski zakon v zvezi s tem - Rok: kratkoročno - – Izdelava strateškega okvira za posvetovanje z državljani Rok: srednjeročno – Sprejetje in izvajanje strategije za prestrukturiranje in krepitev notranjega in zunanjega nadzora, preverjanja in revizij v javnem sektorju Rok: dolgoročno – Začetek programa za nadgradnjo turističnega sektorja ter nadaljevanje programov za nadgradnjo in posodobitev (kmetijstvo, industrija, storitve in obrt) Rok: srednjeročno

|| – Pregledati zakonodajni in regulativni okvir ter okrepiti politike in instrumente, naklonjene podjetjem na področju naložb, poslovnega okolja in partnerstva, zlasti s povečanjem zaščite tujih naložb – Ozaveščati gospodarske subjekte, zlasti tunizijska mala in srednja podjetja, ter zagotoviti potrebno podporo pri uporabi evropskih direktiv in standardov, ki jih je Tunizija sprejela || – Zagotavljanje strokovnega znanja in usposabljanja – Podpora politikam in programom financiranja inovacij in zasebnega sektorja – Podpora na področju privabljanja naložb EU – Institucionalna podpora in tesno medinstitucionalno sodelovanje – Podpora Skupnemu svetu za podjetništvo – Podpora internacionalizaciji MSP, med drugim s sodelovanjem med tunizijskimi in evropskimi MSP prek Evropske podjetniške mreže || - – Zaključen pravni in institucionalni okvir za javno-zasebna partnerstva Rok: kratkoročno - Revizija kodeksa upravljanja naložb Rok: kratkoročno - – Vzpostavitev nacionalnega organa za naložbe Rok: srednjeročno – Skupni svet za podjetništvo deluje Rok: kratkoročno – Stopnja rasti lokalnih in tujih naložb v Tuniziji Rok: dolgoročno – Vključitev zahtev iz partnerstva z evropskimi MSP v podatkovno bazo Evropske podjetniške mreže - Rok: srednjeročno - – Povečanje števila MSP, ki sodelujejo na srečanjih, organiziranih prek Evropske podjetniške mreže Rok: srednjeročno

|| – Izboljšati upravljanje nacionalnega statističnega sistema ter kakovost in dostopnost statističnih izdelkov || – Zagotavljanje strokovnega znanja in usposabljanja – Podpora projektom posodabljanja nacionalnega statističnega sistema – Institucionalna podpora in tesno medinstitucionalno sodelovanje || – Sprejetje akcijskega načrta za posodobitev nacionalnega statističnega sistema Rok: srednjeročno – Več serij statističnih podatkov je na voljo na spletišču nacionalnega statističnega urada – Več publikacij serij in metodologije uradnih statističnih podatkov v skladu z mednarodnimi pravili in standardi je na voljo na spletišču nacionalnega statističnega urada Rok: kratkoročno – Več zahtevkov na spletišču nacionalnega statističnega urada v okviru prenove spletišča Rok: kratkoročno – Priprava poročil o kakovosti za posamezna področja statistike Rok: kratkoročno – Priprava časovnega načrta objave podatkov Rok: kratkoročno

|| – Vzpostaviti politiko razvoja prometnih storitev in infrastrukture ter nacionalne strategije za trajnostni promet – Podpreti izvajanje nacionalne strategije za razvoj logistike – Spodbujati razvoj telekomunikacijskih omrežij in infrastruktur – Razviti in okrepiti energetska omrežja, infrastrukture in medsebojne povezave || – Zagotavljanje strokovnega znanja in usposabljanja – Podpora na področju privabljanja naložb EU – Institucionalna podpora in tesno medinstitucionalno sodelovanje || – Sprejetje prometne politike Rok: dolgoročno – Začetek pogajanj o sporazumu o liberalizaciji zračnega prostora (open sky) Rok: kratkoročno – Izvajanje nacionalne strategije za razvoj logistike Rok: kratko- in srednjeročno – Revizija kodeksa o telekomunikacijah, da se zagotovita trajna razpoložljivost in dostop do učinkovitih omrežij/storitev IKT v vseh regijah Rok: srednjeročno – Priprava dokumenta o energetski politiki, ki določa cilje in strategije Rok: dolgoročno

|| – Opredeliti in izvajati sektorske strategije, ki spodbujajo razvoj sektorjev z velikim potencialom rasti – Opredeliti in izvajati nacionalni strateški načrt za digitalno Tunizijo || – Zagotavljanje strokovnega znanja in usposabljanja – Institucionalni dialog – Institucionalna podpora in tesno medinstitucionalno sodelovanje || – Opredelitev nove industrijske strategije, ki spodbuja sektorje z velikim potencialom za rast Rok: srednje- in srednjeročno – Okvir sektorskega partnerstva z opredeljenimi skupnimi cilji (tekstil in oblačila ter avtomobilski deli) Rok: srednjeročno – Stopnja rasti naložb v industrijsko in tehnološko infrastrukturo Rok: srednjeročno – Vzpostavitev nacionalnega strateškega načrta in akcijskega načrta za digitalno Tunizijo (2013–2018) Rok: srednjeročno

9) Poglobitev povezovanja, sklenitev celovitega in poglobljenega sporazuma o prosti trgovini ter približevanje pravnemu redu Skupnosti || – Dokončati pripravljalno fazo za pogajanja o celovitem in poglobljenem sporazumu o prosti trgovini – Začeti pogajanja o celovitem in poglobljenem sporazumu o prosti trgovini – Izboljšati pogoje dostopa blaga in storitev ter ponudnikov storitev do trga – Približati horizontalne predpise (na področju akreditacije, ocenjevanja skladnosti in nadzora trga) in sektorske predpise – Nadaljevati in pospešiti nadgradnjo institucij, pristojnih za akreditacijo, standardizacijo, ocenjevanje skladnosti, meroslovje in nadzor trga – Izpogajati z EU Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov (ACAA) na področju gradbenih materialov in električnih izdelkov ter nato dodati k Sporazumu druge prednostne sektorje – Nadaljevati približevanje tunizijske zakonodaje standardom EU na področjih, ki so opredeljena kot prednostne naloge v okviru celovitega in poglobljenega sporazuma o prosti trgovini – Nadaljevati izvajanje carinskih ukrepov, naklonjenih olajševanju trgovine – Izboljšati raven varstva potrošnikov s: – krepitvijo upravne zmogljivosti za izvajanje politike varstva potrošnikov; – krepitvijo vloge združenj pri varstvu potrošnikov. || – Zagotavljanje strokovnega znanja in usposabljanja – Institucionalni dialog – Finančna podpora v okviru sedanjega programa za podporo konkurenčnosti in za olajšanje dostopa do trga, in sicer za nadgradnjo struktur za kakovost, akreditacijo, ocenjevanje skladnosti in nadzor trga – Krepitev infrastrukture za nadzor – Tesno medinstitucionalno sodelovanje – Podpora civilni družbi – Tehnična pomoč in spremljanje v okviru tekočega podpornega programa za Pridružitveni sporazum in prehod ter naslednjega podpornega programa za pogajanja in izvajanje akcijskega načrta || – Začetek pogajanj v okviru celovitega in poglobljenega sporazuma o prosti trgovini v skladu s priporočili iz raziskovalne faze – Posvetovanje s civilno družbo med temi pogajanji – Podpis celovitega in poglobljenega sporazuma o prosti trgovini za prednostne sektorje Rok: srednjeročno – Sklenitev več projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja na področjih iz celovitega in poglobljenega sporazuma o prosti trgovini – Izvedenih več projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja in institucionalne podpore v okviru „podpornega programa za pogajanja in izvajanje akcijskega načrta“ Rok: kratko- in srednjeročno

10) Razviti spretnosti, dostop do znanja in inovacije || – Reformirati, izboljšati kakovost in okrepiti upravljanje nacionalnih sistemov izobraževanja, visokošolskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja || · – Zagotavljanje strokovnega znanja in izmenjava informacij · – Proračunska podpora prek tekočega „podpornega programa za sistem izobraževanja/usposabljanja – visokošolsko izobraževanje in zaposljivost diplomirancev“ (PEFESE) · – Institucionalna podpora prek tekočih projektov programa TEMPUS in projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja · – Metodološka podpora Evropske fundacije za usposabljanje · – Finančna podpora v okviru prihodnjega programa Erasmus+ na področju visokošolskega izobraževanja in mladine || – Sprejetje in izvajanje strategij upravljanja sektorjev izobraževanja, visokošolskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja, ki temelji na zaposljivosti Rok: srednje- in dolgoročno – Sprejetje nacionalnega okvira kvalifikacij ter potrjevanja pridobljenega znanja in izkušenj, ki se izvaja na podlagi statističnih kazalnikov, navedenih v nadaljevanju Rok: srednjeročno – Več programov skupnih diplomskih in doktorskih nalog med Tunizijo in državami EU Rok: srednjeročno Odvisno od razpoložljivosti teh statističnih podatkov: – Ustanovitev več tehničnih sekcij/področij v šolskem sistemu (dolgoročno) – Delež šol, priključenih na internet – Delež mladih diplomantov visokošolskega izobraževanja, ki najdejo zaposlitev eno leto po zaključku študija – Delež učencev, ki zapustijo srednješolsko izobraževanje s poklicno usmeritvijo Rok: srednjeročno

|| – Krepiti vlogo nacionalnega raziskovalnega in inovacijskega sistema – Spodbujati približevanje Tunizije evropskemu raziskovalnemu prostoru in vključevanje vanj – Nadaljevati izvajanje podpornega programa za raziskovalni in inovacijski sistem (PASRI) in njegovo utrjevanje na regionalni ravni || || – Več institucij za raziskave in inovacije sodeluje v evropskem raziskovalnem prostoru; več skupnih projektov Rok: srednjeročno – Veliko študentov in raziskovalcev sodeluje v posebnih evropskih raziskovalnih programih Rok: srednjeročno

11) Zaposlovanje, kohezija in socialno vključevanje ter regionalni in lokalni razvoj || – Razviti in izvajati integrirano nacionalno strategijo zaposlovanja in krepitve zaposljivosti – Spodbuditi gospodarske in socialne spremembe s sklenitvijo nove družbene pogodbe in resničnega socialnega dialoga med socialnimi partnerji – Spodbujati politiko socialnega vključevanja in vzpostaviti ukrepe za boj proti revščini in za vključevanje ranljivih skupin – Oblikovati preglednejšo in posodobljeno delovno zakonodajo v smislu prožnejšega trga dela in hkrati varstva pravic delavcev – Vzpostaviti minimalno raven socialne zaščite – Izvajati določbe o usklajevanju sistemov socialne varnosti iz člena 65 in naslednjih členov Sporazuma v skladu s členom 8 partnerstva za mobilnost || – Zagotavljanje strokovnega znanja in usposabljanja – Izmenjava informacij in institucionalni dialog – Institucionalna podpora in tehnična pomoč – Podpora civilni družbi – Institucionalna podpora, tesno medinstitucionalno sodelovanje in zlasti krepitev institucionalnih zmogljivosti skladov socialne varnosti – Tehnična pomoč na področju socialne zaščite (pokojninska reforma, ocena novega sistema zdravstvenega zavarovanja ...) – Usposabljanje, izmenjava izkušenj in strokovnega znanja, kampanje ozaveščanja – Tematski program in sodelovanje s specializiranimi agencijami EU || – Izvajanje celostne nacionalne strategije zaposlovanja Rok: srednjeročno – Sklenjena nova družbena pogodba in vzpostavljeni tehnični pododbori Rok: kratkoročno – Ustanovitev nacionalnega sveta za socialni dialog Rok: kratkoročno – Funkcionalni okvir za mreženje javnih subjektov, ki zagotavljajo informacije o zaposlovanju, usmerjenje in pomoč pri vključevanju na trg dela Rok: srednjeročno – Sistem rednega ocenjevanja aktivnih politik zaposlovanja Rok: srednjeročno – Sprejetje programa Tunizije za dostojno delo Rok: srednjeročno – Vzpostavitev informacijskega sistema o družinah v stiski in z omejenimi prihodki Rok: srednjeročno – Oblikovanje in začetek izvajanja strategije za boj proti revščini in za socialno vključevanje Rok: srednjeročno – Seja pododbora za migracije in socialne zadeve, da se začne razprava o osnutku sklepa za izvajanje določb Pridružitvenega sporazuma o usklajevanju sistemov socialne varnosti Rok: kratkoročno – Predlog za sprejetje osnutka sklepa v Pridružitvenem svetu Rok: srednjeročno

|| – Začeti celovit proces decentralizacije in lokalnega upravljanja ter razvoja misij državnih služb – Okrepiti prizadevanja za regionalni in lokalni razvoj ter zmanjšanje regionalnih razlik – Izboljšati upravljanje institucij, pristojnih za regionalni razvoj – Izboljšati učinkovitost politik regionalnega in lokalnega razvoja || – Institucionalni dialog in izmenjave, da se Tunizijo spremlja v smislu regionalnega razvoja in kohezije EU – Zagotavljanje strokovnega znanja in usposabljanja – Tekoča proračunska podpora za krepitev zmogljivosti lokalnih organov – Podpora civilni družbi – Podpora politikam in programom regionalnega razvoja – Institucionalna podpora in tesno medinstitucionalno sodelovanje – Čezmejno in decentralizirano sodelovanje – Nadaljevanje podpore za krepitev zmogljivosti lokalnih skupnosti in usposabljanje izvoljenih predstavnikov lokalnih skupnosti – Prispevek k razvoju organov, pristojnih za regionalni razvoj || – Sprejetje načrta za decentralizacijo in lokalno upravljanje Rok: srednjeročno – Začetek reforme pravnih in regulativnih sistemov (zakoni in predpisi), institucionalnih in organizacijskih sistemov (pristojnosti in pooblastila) ter finančnih sistemov (lokalna davčna ureditev), ki vodijo lokalne skupnosti Rok: dolgoročno – Sprejetje strategije za upravljanje človeških virov na lokalni ravni Rok: dolgoročno – Misije državnih služb na osrednji in regionalni ravni v okviru vzpostavljanja decentralizacije Rok: dolgoročno – Izvedba več projektov v partnerstvu med tunizijskimi in evropskimi lokalnimi skupnostmi Rok: kratko- in srednjeročno

|| – Izvajati reformo zdravstvenega sektorja s spodbujanjem uspešnosti in boljšega dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva || – Zagotavljanje strokovnega znanja in usposabljanja – Prispevek k nadgradnji zdravstvene infrastrukture – Institucionalna podpora in tesno medinstitucionalno sodelovanje || - – Izdelava strategije za zdravstveno reformo Rok: kratkoročno - – Izvajanje zdravstvene reforme - Rok: srednje- in dolgoročno

12) Razvoj kmetijstva in podeželja || – Izvajati večletni program za razvoj kmetijstva in podeželja v skladu s strateškimi smernicami o nacionalnem kmetijstvu in ENPARD – Krepiti program nadgradnje kmetijskih gospodarstev, dejavnosti, organizacij in institucij ter struktur za tehnično podporo kmetijstvu – Podpreti razvoj kakovostnega kmetijstva (ekološki proizvodi in geografske označbe) ter ribiškega in ribogojnega sektorja || – Zagotavljanje strokovnega znanja in usposabljanja – Podpora, zlasti v okviru prihodnjega pilotnega projekta ENPARD – Podpora programu nadgradnje kmetijstva – Institucionalna podpora in tesno medinstitucionalno sodelovanje – Podpora pri organizaciji seminarjev o geografskih označbah / zaščitenih označbah porekla ter o ekoloških proizvodih || - Priprava in izvajanje večletnega programa za razvoj kmetijstva in podeželja Rok: v celotnem obdobju izvajanja akcijskega načrta - – Oživitev programa nadgradnje kmetijstva (vključenih več gospodarstev in institucij) - Rok: dolgoročno - – Ponovna oživitev glavnih kmetijskih dejavnosti (poljščine, sadje in zelenjava, meso, mleko) Rok: kratko- in srednjeročno - – Zadružni sektor pokriva 20 % prebivalstva Rok: dolgoročno - - – Izvajanje strategij za razvoj ribiškega in ribogojnega sektorja ter ekološkega kmetijstva Rok: srednjeročno

13) Razviti in izvajati strategije in programe za zagotavljanje trajnostnega razvoja || – Izboljšati okoljsko upravljanje in spodbujati približevanje (decentralizacija, lokalno upravljanje), zlasti s krepitvijo politike in nacionalne uprave na področju dostopa do informacij in sodelovanja javnosti – Vzpostaviti okvir za strateško načrtovanje, zlasti v zvezi s trajnostnim razvojem (zeleno gospodarstvo, podnebna politika, družbena odgovornost organizacij, inovacije in ekološke tehnologije) || – Zagotavljanje strokovnega znanja in usposabljanja – Krepitev institucionalnega sodelovanja in tesno medinstitucionalno sodelovanje – Podpora civilni družbi – Politični in institucionalni dialog || - – Okrepljene okoljske strukture in ukrepi na lokalni in regionalni ravni Rok: srednjeročno - – Vzpostavitev informacijskega sistema za okolje in trajnostni razvoj z udeležbo civilne družbe Rok: srednjeročno – Izdelava in potrditev nacionalne strategije za trajnostni razvoj in strateške vizije za zeleno gospodarstvo s strani različnih zainteresiranih strani - Rok: srednjeročno

|| – Vzpostaviti nacionalni program za preprečevanje onesnaževanja, sanacijo in uskladitev z okoljskimi standardi ter ravnanje z odpadki || || - – Opredelitev in začetek izvajanja nacionalnega programa za sanacijo industrijskih območij Rok: srednjeročno - - – Opravljen strateški pregled sektorja v zvezi z odpadki Rok: kratkoročno

|| – Izvajati ustrezne regionalne in mednarodne sporazume in konvencije na področju varstva okolja in podnebja, boja proti širjenju puščav in ohranjanja biološke raznovrstnosti – Razviti območja z omejenimi možnostmi ter izboljšati življenjske razmere prebivalcev znotraj in v bližini nacionalnih parkov na jugu države ter v oazah, in sicer s spodbujanjem lokalnih okoljskih ukrepov, ki ustvarjajo delovna mesta in dodano vrednost, zlasti ekoturizem – Izvajati strategije in programe, namenjene ublažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje || || – Strategija za spodbujanje biološke raznovrstnosti in izboljšanje življenjskih razmer prebivalcev znotraj in v bližini nacionalnih parkov na jugu države ter v oazah Rok: srednjeročno – Izdelati in potrditi nacionalno strategijo o podnebnih spremembah Rok: kratkoročno – Izdelava posodobljenega seznama toplogrednih plinov Rok: kratkoročno – Vzpostavitev sistema spremljanja, poročanja in preverjanja v energetskem, industrijskem, kmetijskem sektorju in sektorju ravnanja z odpadki Rok: srednjeročno

[1]        Skupno sporočilo „Nov odziv na spremembe v sosedstvu“, COM(2011) 303, 25.5.2011.

[2]        Tunizija in EU sta prvi sporazum o sodelovanju podpisali leta 1969, leta 1995 pa sta sklenili Pridružitveni sporazum. V tem okviru in splošnejšem okviru evropske sosedske politike je bil leta 2005 sprejet prvi akcijski načrt.

[3]               „Proračun za strategijo Evropa 2020“, COM(2011) 500 final, 29.6.2011.

[4]               Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, Izbirni protokol Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, Mednarodna konvencija o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem, Fakultativni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah.

[5]               Nov odziv na spremembe v sosedstvu, COM(2011) 303 z dne 25. maja 2011.

[6]               Evropska sosedska politika na poti k močnejšemu partnerstvu, JOIN(2013) 4 final z dne 20. marca 2013.

[7]        Na tej stopnji je morebitna podpora EU okvirna. Prednostne naloge finančnega sodelovanja so dogovorjene v okviru skupnega načrtovanja programov in vključene v dokument „enotni okvir podpore“. Podpora EU lahko poteka prek različnih načinov podpore in razpoložljivih finančnih instrumentov (proračunska podpora, tesno medinstitucionalno sodelovanje, tehnična pomoč, vključno s civilno družbo, in krepitev materialnih zmogljivosti), ki se določijo glede na opredelitev in obliko na različnih področjih, kjer želi EU uporabiti svoje instrumente.