29.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 285/71

—

ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom Dolgoročno financiranje evropskega gospodarstva (COM(2013)0150),

—

ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (COM(2013)0462),

—

ob upoštevanju načel OECD o dolgoročnem naložbenem financiranju s strani institucionalnih vlagateljev,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Najprej pomisli na male“: „Akt za mala podjetja za Evropo“ (COM(2008)0394), ki priznava osrednjo vlogo malih in srednjih podjetij v gospodarstvu EU in je usmerjen v krepitev njihove vloge ter spodbujanje njihovega potenciala za rast in ustvarjanje delovnih mest z lajšanjem številnih težav, za katere se sodi, da ovirajo njihov razvoj,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Akcijski načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP (COM(2011)0870),

—

ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020) (COM(2011)0834),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. februarja 2011 z naslovom Pregled Akta za mala podjetja za Evropo (COM(2011)0078) ter zadevne resolucije Evropskega parlamenta z dne 12. maja 2011 (1),

—

ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 345/2013 z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala (2),

—

ob upoštevanju Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (3),

—

ob upoštevanju pogajanj o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za proračun (A7-0065/2014),

A.

ker so po mnenju Komisije komercialne banke glavni vir financiranja v EU, saj zagotavljajo več kot 75 % storitev finančnega posredovanja;

B.

ker sta svetovna finančna kriza in kriza državnega dolga v EU močno otežili proces finančnega posredovanja in omejili sposobnost finančnega sektorja v Evropi, da usmerja prihranke v dolgoročne naložbe glede na šibko makroekonomsko okolje;

C.

ker imajo javne naložbe osrednjo vlogo pri spodbujanju dolgoročnih naložb; ker nedavne študije Komisije (4) kažejo, da so imele politike fiskalne konsolidacije, zlasti ob usklajevanju na ravni EU, zaradi učinkov prelivanja in obstoja pozitivnega fiskalnega multiplikatorja zelo resen učinek na dolgoročne naložbe;

D.

ker so mednarodni konkurenti EU, kot so ZDA ali Japonska, ohranili visoke ravni javnih naložb, politike EU pa so jih zmanjšale na zelo nizko raven;

E.

ker tako zasebni kot institucionalni vlagatelji izkazujejo trajno pomanjkanje zaupanja in visoko raven nenaklonjenosti tveganju;

F.

ker so okolje nizkih obrestnih mer in slabe napovedi za rast, vsaj v bližnji prihodnosti, ter ekonomska negotovost bistveno zmanjšali zagotavljanje dolgoročnega financiranja in pripravljenost na tveganje v zvezi z dolgoročnimi projekti;

G.

ker so varčevalni ukrepi v državah članicah omejili sposobnost javnega sektorja za vlaganje v infrastrukturo;

H.

ker je Parlament že več kot enkrat zahteval zakonodajni akt o prestrukturiranju podjetij (že januarja 2013, da bi podjetjem omogočili dolgoročno načrtovanje;

I.

ker vse večja splošna brezposelnost in zlasti brezposelnost mladih ogrožata gospodarsko in socialno zbliževanje na ravni EU;

1.

pozdravlja pobudo Komisije za začetek obsežne razprave o tem, kako spodbujati zagotavljanje dolgoročnega financiranja ter kako izboljšati in povečati raznolikost sistema finančnega posredovanja za dolgoročne naložbe v EU; vendar poudarja, da je treba nujno zagotoviti jasen napredek, da bi ponovno spodbudili dolgoročne naložbe in ustvarjanje delovnih mest v EU; poudarja, da mora biti opredelitev dolgoročnega financiranja uravnotežena in da mora vključevati obstoj stabilnih obveznosti, da bi lahko obvladovali dolgoročna sredstva brez tveganja prekomerne likvidnosti;

2.

poudarja, da morajo biti dolgoročne naložbe v skladu s potrebami realnega gospodarstva, da zagotavljajo potrebno osnovo za stalno in trajnostno gospodarsko rast in družbeno blaginjo, ki sta potrebni za doseganje konkurenčne, trajnostne, socialno vključujoče in inovativne EU;

3.

ugotavlja specifičnost okoliščin, s katerimi se soočajo na lokalni in regionalni ravni ter poziva k učinkovitem sodelovanju med institucijami EU, državami članicami ter lokalnimi in regionalnimi organi, da bi pospešili transnacionalne projekte in vzpostavitev dolgoročne naložbene kulture v Evropski uniji;

4.

poudarja, da je treba dolgoročne naložbe uskladiti s cilji strategije Evropa 2020, posodobitvijo industrijske politike iz leta 2012, pobudo Unija inovacij in instrumentom za povezovanje Evrope;

5.

poudarja, da bi bilo treba stroške usposabljanja in izobraževanja obravnavati kot dolgoročne naložbe;

6.

ugotavlja, da je sposobnost gospodarstva, da zagotovi financiranje za dolgoročne naložbe, odvisna od javnega in zasebnega povpraševanja, ki je v EU zelo majhno, naložbene kulture gospodarstva ter njegove sposobnosti za razvoj zmogljivosti financiranja ter privablja in zadrži domač in tuji kapital za neposredne naložbe;

7.

poudarja, da imajo dolgoročne naložbe prek proticikličnega vlaganja glavno vlogo pri stabilizaciji finančnih trgov in tako spodbujajo trajnostno gospodarsko rast;

8.

ugotavlja, da banke v EU zagotavljajo več kot 75 % dolgoročnega financiranja, kar ustvarja močno odvisnost od tega vira financiranja, medtem ko v ZDA banke zagotavljajo manj kot 20 % celotnega dolgoročnega financiranja, velika večina pa ga je pridobljenega prek dobro razvitih kapitalskih trgov;

9.

ugotavlja, da bo finančni sistem EU postal odpornejši s širšim naborom nebančnih virov in instrumentov financiranja, ki služijo varčevalcem in potrebam podjetij po dolgoročnem financiranju;

10.

ugotavlja, da bi bilo treba za dosego ciljev EU na področju podnebja in energije dodeljevanje sredstev usmeriti v dolgoročne zelene naložbe;

11.

poudarja, da je fiskalna konsolidacija prednostna naloga za javne proračune, da bi zagotovili in ponovno vzpostavili skladnost s Paktom za stabilnost in rast ter podporo iz dvojnega svežnja, zato podpira pobudo za krepitev zasebnih naložb v dolgoročno financiranje;

12.

ugotavlja, da je javno financiranje omejeno zaradi počasne gospodarske rasti, slabega upravljanja javnega proračuna in dodeljevanja državne pomoči za reševanje finančnih institucij;

13.

ugotavlja, da se nekatere države zaradi nebrzdane politike kopičenja dolga v preteklih letih srečujejo z resnimi ovirami pri dostopu do kapitalskih trgov ali pa jim je dostop do teh trgov celo onemogočen, hkrati pa so kapitalski trgi glavni razlog za nedavno krizo; poleg tega opozarja, da je dostop do kapitala za mala in srednja podjetja v veliko državah članicah znatno otežen, saj komercialne banke zagotavljajo posojila le pod neprimerno strogimi pogoji;

14.

ugotavlja, da morajo nekateri vlagatelji iz bančnega sektorja in sektorja zavarovalništva prilagoditi poslovne modele razvijajočim se in zaostrenim regulativnim zahtevam; poudarja, da je namen teh zahtev okrepiti financiranje realnega gospodarstva in da bi morale prispevati k doseganju krovnih ciljev EU glede trajnostnega, vključujočega in pametnega gospodarstva;

15.

ugotavlja, da lahko vlagatelje od naložb v določene sektorje odvrne tudi tveganje regulativnih sprememb, ki lahko bistveno spremenijo ekonomiko projekta;

16.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) oceni sistemska tveganja za kapitalske trge in družbo na splošno zaradi grožnje sredstev v zvezi z ogljikom, ki jih ne bo mogoče porabiti; poziva Komisijo, naj v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi zelene knjige poroča o tej oceni;

17.

ugotavlja, da so veljavni zakoni o stečajnem postopku v EU razdrobljeni, v nekaterih primerih pa lahko celo odvračajo od čezmejnih naložb in omejijo sposobnost vlagateljev, da si povrnejo kapital v primeru neuspešnosti projekta; opozarja, da je treba preprečiti tekmo v zniževanju standardov v zvezi z zaščito vlagateljev; priznava, da so za določbe o stečaju pristojne države članice;

18.

ugotavlja, da bodo komercialne banke verjetno ostale glavni vir financiranja in da je za EU bistvenega pomena, da zagotovi nove vire, ki bodo dopolnjevali vzpostavljene mehanizme in zapolnili vrzel v financiranju, pri čemer pa je treba zagotoviti ustrezen regulativni in nadzorni okvir, prilagojen potrebam realnega gospodarstva; obžaluje, da se v zadnjih dvajsetih letih število javnih ponudb v EU zmanjšuje, kar ovira rast, ustvarjanje delovnih mest, inovacije in stabilnost; poudarja znaten prispevek malih in srednjih podjetij, ki kotirajo na borzi, k ustvarjanju delovnih mest v EU in obžaluje negativne posledice zaradi omejenosti kapitala za ta podjetja v času rasti;

19.

predlaga preučitev oblikovanja naložbenega oddelka v proračunu Evropske unije;

20.

pozdravlja zakonodajni predlog Komisije o dolgoročnih naložbenih skladih; ugotavlja, da njihove predvidene značilnosti kažejo, da so namenjeni predvsem institucionalnim vlagateljem; poudarja, da ureditev EU v zvezi z alternativnimi naložbenimi skladi, tveganim kapitalom in socialnimi naložbami zagotavlja tudi ustrezne modele naložbenih instrumentov;

21.

poudarja okrepljeno vlogo novih inovativnih finančnih instrumentov na vseh področjih dejavnosti in vseh sredstev, ki jih zajemajo evropski strukturni in investicijski skladi; poudarja, da se krepi vloga finančnih instrumentov v okviru kohezijske politike glede na slabo razpoložljivost posojil za naložbe v realno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj zagotovi pravno jasnost in preglednost novih standardnih finančnih instrumentov in vzpostavi tesnejše povezave s posojilnimi možnostmi Evropske investicijske banke (EIB);

22.

poziva Komisijo, naj predlaga okrepljen evropski okvir za manj likvidne naložbene sklade, da bi preusmerili kratkoročno likvidnost zasebnih gospodinjstev v dolgoročne naložbe ter zagotovili dodatno rešitev v zvezi s pokojninami;

23.

spodbuja zainteresirane strani, naj dodatno razvijejo pobudo za projektne obveznice EU in EIB, ki je namenjena povečanju financiranja velikih evropskih infrastrukturnih projektov v sektorju prometa, energije in informacijske tehnologije; poziva države članice, naj razvijejo nacionalne pobude za projektne obveznice, podprte z jamstvenimi shemami; opozarja, da se lahko državna jamstva odobrijo le pod strogimi pogoji, katerih namen je ustrezno zagotavljanje javnih dobrin;

24.

meni, da so javno-zasebna partnerstva lahko uspešno in stroškovno učinkovito sredstvo za olajšanje sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem pri nekaterih naložbah, zlasti infrastrukturnih projektih; ugotavlja, da je prisotna močna potreba po visoki ravni strokovne podpore, ki bo omogočila ustrezno izbiro, oceno, oblikovanje, dolgoročno načrtovanje in vzpostavitev ureditve financiranja takih projektov;

25.

meni, da so dolgoročni javni vlagatelji (nacionalne, regionalne ali multilateralne razvojne banke in javne finančne institucije) močna orodja za spodbujanje zasebnih naložb, da bi imela mala in srednja podjetja dostop do financiranja in da bi spodbudili dolgoročno financiranje za podjetja v širšem javnem interesu in strateškega pomena, torej tista, ki bi dodala vrednost ciljem javne politike, povezanim z gospodarsko rastjo, socialno kohezijo in varstvom okolja; poudarja pomen odgovornosti, preglednosti in demokratične odgovornosti v zvezi z želenimi cilji in spodbujevalnimi mehanizmi za dolgoročne naložbe;

26.

poziva Komisijo, naj v naknadnem dokumentu preuči in razvije usklajen pristop k dolgoročnemu vrednotenju projektov v splošnem interesu, ki se podpirajo z javnimi sredstvi na ravni EU in nacionalni ravni;

27.

poziva države članice, naj vzpostavijo ustrezna omrežja za sodelovanje in izmenjavo informacij ter vzpostavijo nacionalne ali regionalne dolgoročne javne vlagatelje, ki se lahko učijo iz najboljših praks že ustanovljenih institucij; v zvezi s tem poudarja, da so take nacionalne ali regionalne razvojne banke, ki imajo pogosto zadružno obarvano strukturo, med sedanjo krizo regionalnim in lokalnim gospodarstvom še naprej zagotavljale zanesljivo financiranje; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo podporo tovrstnim finančnim institucijam;

28.

poziva Komisijo, naj poišče načine, kako bi podprla države članice, ki potrebujejo finančno in tehnično pomoč za vzpostavitev dolgoročnih nacionalnih in regionalnih javnih vlagateljev, ter naj preuči možnost vzpostavitve jamstvenega mehanizma EU za dolgoročne nacionalne javne vlagatelje;

29.

poziva Komisijo in države članice, naj preučijo potencial tehnik zbiranja in združevanja kot sredstva za izboljšanje možnosti, da se za manjše socialne in druge infrastrukturne projekte zagotovijo potrebne naložbe;

30.

opaža hitro rast množičnega financiranja in meni, da lahko to zagotovi nove priložnosti; vendar poudarja, da je treba spoštovati zaščito vlagateljev in preglednost;

31.

meni, da so institucionalni vlagatelji, kot so zavarovalnice, pokojninski skladi, družinska podjetja, vzajemni skladi in dotacije, zaradi daljših časovnih okvirov njihovih poslovnih modelov ustrezni in zanesljivi ponudniki dolgoročnega financiranja; poudarja, da je treba izpopolniti in umeriti ustrezne nadzorne in bonitetne zahteve, povezane s temi institucionalnimi vlagatelji, da bi spodbudili dolgoročne naložbe v pametno, trajnostno in vključujoče realno gospodarstvo;

32.

poudarja, da je treba izboljšati dostop do kapitalskih trgov z novimi viri financiranja, kot so prve javne ponudbe, množično financiranje, vzajemna posojila in (krite) obveznice, ali z novimi tržnimi segmenti; poziva Evropsko unijo, naj preuči uspešne nacionalne pobude in jih nadgradi, da se ugotovijo in odpravijo ovire za prve javne ponudbe; podpira uvedbo kategorije zagonskih trgov MSP v okviru direktive o trgih finančnih instrumentov; poziva Komisijo, naj podpre njihov razvoj s pregledom direktive o prospektu; prav tako poziva Komisijo, naj preuči pristop na ravni direktoratov za iskanje načinov za krepitev javnih trgov za mala in srednja podjetja ter kako lahko direktive akcijskega načrta za finančne storitve (FSAP) povečajo raznolikost skupine vlagateljev;

33.

spodbuja regulativna prizadevanja, ki zagotavljajo kakovostno listinjenje sredstev, hkrati pa preprečujejo zelo zapletene strukture, prekomerno dodatno listinjenje in več kot tri tranše; ugotavlja, da obstaja možnost za večjo standardizacijo in preglednost pri povezanih tveganjih; poziva Komisijo in Evropsko centralno banko, naj pozorno spremljata dejavnosti delovne skupine za listinjenje Mednarodne organizacije komisij za vrednostne papirje in Odbora za finančno stabilnost ter v njej dejavno sodelujeta; ugotavlja, da ni doslednega pristopa, zato poziva k oblikovanju celostnega regulativnega okvira in opredelitvi „kakovostnega listinjenja“; meni, da ima lahko listinjenje pomembno vlogo pri finančnem posredovanju dolgoročnih in kratkoročnih sredstev ter lahko koristi malim in srednjim posojilojemalcem;

34.

ugotavlja, da je bilo listinjenje eden od dejavnikov, ki so prispevali h krizi, saj je bila dolgoročna odgovornost za tveganje razpršena po verigi listinjenja; zato poziva Komisijo, naj še naprej krepi bančni sistem, vključno z zadružnimi bankami in javnimi hranilnicami, in sposobnost bank za dostop do dolgoročnega refinanciranja za pokritje dolgoročnih naložb;

35.

pozdravlja dejavnosti Evropskega investicijskega sklada za izboljšanje kreditnega profila in Okvirni program za konkurenčnost in inovacije, ki so namenjeni zagotavljanju dodatnih finančnih sredstev za mala in srednja podjetja;

36.

poziva Komisijo, naj zmanjša nepotrebno upravno in regulativno breme ter naj zlasti upošteva posebnosti malih in srednjih podjetij in podjetnikov; pozdravlja sprejetje Akta za mala podjetja za Evropo, Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) ter programov Obzorje 2020; ugotavlja, da je zaradi razdrobljenosti finančnih trgov financiranje v sektorju malih in srednjih podjetij težje in težavnejše;

37.

priporoča, naj Evropska investicijska banka vzpostavi posebno vejo za financiranje malih in srednjih podjetij s prilagojenimi posojilnimi pogoji;

38.

je seznanjen s pozivom Komisije k uporabi zasebnih lastniških instrumentov ali tveganega kapitala, ki jih urejata direktiva o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov ter uredba o evropskih skladih tveganega kapitala, kot alternativnega vira financiranja naložb z visokim tveganjem, zlasti v povezavi s podjetji v zagonski fazi in fazi rasti; ugotavlja, da je davčni sistem trenutno močno pristranski v prid dolžniškemu financiranju; meni, da lahko družbe zasebnega lastniškega kapitala in podjetja tveganega kapitala zagotovijo dragoceno nefinančno podporo, vključno s svetovalnimi storitvami, finančnim svetovanjem, tržno strategijo in usposabljanjem; poziva Komisijo, naj dodatno oceni vlogi takih podjetij pri financiranju gospodarstva EU; poziva Komisijo, naj si prizadeva za odpravo vseh predsodkov do lastniških instrumentov v različnih nacionalnih gospodarstvih ter evropskem in svetovnem gospodarstvu;

39.

poudarja, da je poslovno okolje, ki je naklonjeno vlagateljem in ki zagotavlja močan zagon za tehnološki napredek, pogoj za to, da EU postane privlačna za neposredne tuje naložbe; poudarja, da je treba spodbuditi prost pretok kapitala v EU ter med EU in tretjimi državami, tako da bo lahko EU imela dostop do svetovnih skladov kapitala; v zvezi s tem poudarja predvsem, da je treba zagotoviti izvajanje direktive o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov na način, ki bo spodbujal tuje naložbe v EU;

40.

meni, da je pomembno vlagateljem zagotoviti izbiro med več privlačnimi naložbenimi produkti, da bi lahko razpršili svoje naložbe;

41.

poudarja, da je treba odpraviti pretirano kratkoročno usmerjenost v ravnanju vlagateljev ter preiti na odgovorno naložbeno kulturo, ki bo spodbujala dolgoročne naložbe v EU;

42.

poudarja, da je treba razširiti skupno razumevanje, da se finančna stabilnost in rast medsebojno ne izključujeta, ampak sta medsebojno odvisni in pomenita pomembno podlago za vzpostavljanje in krepitev zaupanja vlagateljev v dolgoročnem smislu;

43.

izpostavlja pomen finančnega izobraževanja in razumevanja vlagateljev za ustvarjanje kulture dolgoročnih naložb v Evropski uniji ter poudarja vlogo, ki jo lahko imajo na tem področju predpisi EU;

44.

poudarja, da sta skladen regulativni okvir in pravna varnost bistvenega pomena za delujoč enotni trg za finančne storitve; meni, da bi bilo treba sedanjo in prihodnjo reformo regulativnega sistema natančno oceniti in pozorno spremljati njene posledice; poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo uveljavljanje bančne unije, da bi zmanjšali razdrobljenost finančnih trgov; poziva Komisijo, naj dokončno izoblikuje enotni trg za storitve, da bi lahko izkoristili njegov celoten potencial;

45.

poziva k izvajanju spodbud za krepitev dolgoročnega imetništva delnic, kot so dodatne glasovalne pravice v upravnih odborih, dodatne delnice ali višje dividende;

46.

poziva Komisijo, naj natančno oceni skupni učinek finančne regulacije dolgoročnih naložb, ki je že bila sprejeta in se že izvaja;

47.

pozdravlja razvoj sedanjih pogajanj o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe; poudarja pomen teh pogajanj za krepitev politik in ukrepov za povečanje naložb ZDA in EU, ki bodo podprle ustvarjanje delovnih mest, trajnostno gospodarsko rast in mednarodno konkurenčnost;

48.

meni, da bi bilo treba v vse zakonodajne predloge o ustrezni regulaciji finančnih storitev vključiti posebno oceno učinka v zvezi z dolgoročnim financiranjem;

49.

podpira poziv Komisije Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine, naj preuči potencialno umerjanje nekaterih določb o kapitalskih zahtevah v okviru ureditve Solventnost II, da bi se izognili morebitnim oviram za dolgoročno financiranje; poziva Komisijo, naj se temeljito posvetuje o predlaganih umerjanjih in nadalje spremeni veljavno zakonodajo;

50.

ponavlja svoj poziv za predlog uredbe o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja, da se dodeli ustrezna utež tveganja izpostavljenostim, ki so v celoti in popolnoma zavarovane s hipotekami na ključne infrastrukturne projekte na področju prometa, energije in komunikacije; meni, da mora dodatna zakonodaja upoštevati zahteve dolgoročnih vlagateljev, ocenjevati tveganje, povezano s finančnimi sredstvi, z vključitvijo narave in trajanja obveznosti ter priznavati pozitivni učinek stabilnih obveznosti;

51.

spodbuja Komisijo, naj si prizadeva za okrepljeno mednarodno sodelovanje in zbliževanje na področju dolgoročnih naložb, in sicer z globalnim dialogom tako na ravni skupine G-20 kot na ravni Odbora za finančno stabilnost;

52.

meni, da vlaganja v dolgoročna sredstva terjajo poglobljeno znanje in oceno dolgoročnih tveganj, povezanih s temi naložbami; zato poudarja, da morajo vlagatelji vzpostaviti trdno podlago strokovnega znanja in učinkovito upravljati tveganja, da bi zaščitili dolgoročne zaveze;

53.

meni, da lahko dobra računovodska načela, skladna z dolgoročnimi cilji in ki veljajo za institucionalne vlagatelje, kot je prehod na podnebju prijazno gospodarstvo, okrepijo preglednost in skladnost finančnih informacij, zato bi morala sistematično odražati ekonomski pristop dolgoročnih vlagateljev; vendar poudarja, da izvajanje teh računovodskih načel ne sme ustvarjati spodbud za prociklične strategije; poziva Odbor za mednarodne računovodske standarde, naj pri reviziji praks vrednotenja glede na tržne razmere in vrednotenja z uporabo notranjega modela upošteva tveganje za procikličnost ter prizna osrednji pomen previdnosti pri reviziji konceptualnega okvira; meni, da lahko razkritje jasnih in standardiziranih nefinančnih informacij velikih podjetij poveča preglednost in spodbudi okolje, prijaznejše do vlagateljev;

54.

spodbuja Komisijo, naj pozorno spremlja delo skupine G-20 o predlogih za vzpostavitev večstranskega naložbenega okvira, ki bo določal minimalne standarde in spremenil določene predpise o dolgoročnih naložbah in pravila obračunavanja po pošteni vrednosti, da bi odpravili kratkoročna nihanja in nestanovitnost, s čimer bi spodbudili čezmejne naložbe;

55.

meni, da je močno potrebno predvidljivo davčno okolje, ki preprečuje ovire za dolgoročne naložbe; poudarja, da lahko določene davčne spodbude in ugodnosti bistveno prispevajo k spodbujanju naložb; spodbuja izmenjavo dobrih praks in poudarja, da notranji trg zahteva preglednost in boljše usklajevanje nacionalnih davčnih politik, kar bo spodbudilo čezmejne naložbe in preprečilo dvojno obdavčevanje in dvojno neobdavčevanje; spodbuja države članice in Komisijo, naj ocenijo možnost odobritve ugodnega obdavčevanja donosov iz trajnostnih infrastrukturnih projektov ali druge davčne spodbude in ugodnosti za spodbujanje dolgoročnih naložb;

56.

poziva države članice, naj v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi ponovno preučijo orodja za načrtovanje proračuna ter razvijejo in objavijo svoje nacionalne infrastrukturne načrte, da bi vlagateljem in drugim zainteresiranim stranem zagotovile podrobne informacije in omogočile večjo gotovost v zvezi s prihodnjimi projekti; poziva Komisijo, naj državam članicam omogoči razvoj sredstva za standardizacijo podatkov o infrastrukturnih projektih in njihovo razpoložljivost prek osrednjega podatkovnega skladišča;

57.

meni, da je stabilen sektorski regulativni okvir nujno potreben za koncesionarje velikih prometnih infrastruktur, ki se financirajo brez javnih sredstev, saj bi jim ta ob ustreznih pravilih za določanje cen omogočil dostop do potrebnega financiranja, povrnitev stroškov na dolgi rok in zadostno donosnost naložbe;

58.

poziva Komisijo, naj oceni učinek davčnih spodbud držav članic na dolgoročno financiranje in energetski prehod ter opredeli najboljše prakse pri razlikovanju med nižjimi stroški kapitala za okolju prijazne naložbe in višjimi stroški kapitala za naložbe v projekte, ki so nezdružljivi s prehodom na oskrbo z energijo iz trajnostnih virov;

59.

poziva, naj imajo mala in srednja podjetja prednost pri dostopu do evropskega dolgoročnega investicijskega sklada, saj tvorijo temelj rasti in ustvarjanja delovnih mest v Evropski uniji; meni, da bi bilo treba poleg zagotovitve dostopa poenostaviti tudi postopke za predložitev vlog; poudarja pomen zagotavljanja lažjega dostopa do finančnih sredstev skozi cel življenjski cikel podjetja, da bi ustvarili in ohranili trajna kakovostna delovna mesta;

60.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo pokojninske sklade k sprejemanju odločitev za družbeno odgovorno vlaganje, ki so skladne z mednarodnimi standardi človekovih pravic in tovrstnimi standardi Evropske unije ter socialnimi in okoljskimi standardi, vključno z ustreznimi smernicami in načeli Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter Združenih narodov; opozarja, da načrti Komisije o pregledu direktive o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (direktiva IORP) ne smejo preprečevati vzdržnega dolgoročnega financiranja;

61.

poudarja, da sta potrebna boljša finančna regulacija in nadzor, da bi zaščitili delavce, davkoplačevalce in realno gospodarstvo pred prihodnjim nedelovanjem trga;

62.

poziva Komisijo, naj okrepi komunikacije in odnose z Evropsko investicijsko banko glede zasnove prilagojenih posojil in jamstvenih shem; spodbuja Evropsko investicijsko banko, naj tesno sodeluje z državami članicami in regijami pri njihovem izvajanju novih inovativnih finančnih instrumentov prek evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter naj še naprej podpira njihovo investicijsko strategijo, usmerjeno v sektor socialnega gospodarstva; poleg tega poziva Evropsko investicijsko banko, naj preuči tudi možnost večje prožnosti pri določanju višine prilagojenih posojil in drugih s tem povezanih shem ter pravil, ki jih urejajo, da bi bili ta posojila in sheme kar najbolj skladni s finančnimi instrumenti, ki se zagotavljajo prek evropskih strukturnih in investicijskih skladov, zlasti ko gre za ustrezno financiranje za mlade podjetnike in socialna podjetja;

63.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.