52014DC0297

1. UVOD

To sporočilo je nadaljevanje Sporočila z dne 24. junija 2013[1] o izvajanju pobude za surovine. V njem je predstavljen novi seznam kritičnih surovin, v njegovih zaključkih pa pregled prihodnjih dejavnosti v zvezi s pobudo za surovine, evropskim partnerstvom za inovacije glede surovin in delom okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020, ki zadeva surovine.

V vzporedno predloženem delovnem dokumentu služb Komisije je povzeto opravljeno delo zadnjega leta v okviru treh stebrov pobude za surovine[2] in medsektorskih dejavnosti.

Komisija je v sporočilu o surovinah[3] iz leta 2011 uradno sprejela seznam 14 „kritičnih“ surovin (tj. surovin, pri katerih obstaja veliko tveganje v zvezi z oskrbo in so velikega gospodarskega pomena) ter navedla, da bo še naprej spremljala razmere, da bi določila prednostne ukrepe. Zavezala se je tudi k pregledu in rednemu posodabljanju seznama najmanj vsaka tri leta. To sporočilo zato vključuje revidiran seznam kritičnih surovin za Evropsko unijo (glej Prilogo 1).

Namen seznama je prispevati k izvajanju industrijske politike EU in zagotavljanje, da se konkurenčnost evropske industrije okrepi prek ukrepov na drugih področjih politike. To naj bi povečalo splošno konkurenčnost gospodarstva EU, kar je v skladu s stremljenjem Komisije po dvigu prispevka industrije k BDP na 20 % do leta 2020, ter spodbudilo evropsko proizvodnjo kritičnih surovin in olajšalo zagon novih rudarskih dejavnosti. Seznam se uporablja tudi v pomoč pri prednostni obravnavi potreb in ukrepov. Uporablja se, na primer, kot podporni element pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih, odpravljanju ukrepov, ki izkrivljajo trgovino, ter spodbujanju raziskav in inovacij. Informacije o njegovi uporabi v državah članicah in industriji pa so zelo skope. Vredno je tudi poudariti, da so za evropsko gospodarstvo pomembne vse surovine, tudi tiste, ki niso razvrščene kot kritične, ter da se torej določene surovine in njene razpoložljivosti za evropsko gospodarstvo ne sme zanemarjati zgolj zato, ker ni razvrščena kot kritična.

2. PREGLED SEZNAMA KRITIČNIH SUROVIN EU

Glavni trije nameni prvega pregleda seznama od njegovega sprejetja leta 2011 so bili:

a) Razširitev obsega analiziranih surovin

V študiji iz leta 2013 je bilo z enako metodologijo kot v predhodni študiji analiziranih 54 neenergetskih surovin in neživilskih surovin (41 je bilo analiziranih leta 2010). Ta razširjeni obseg vključuje sedem novih abiotskih surovin in tri biotske (kavčuk, vlakninski les in žagan les iglavcev). Seznam kritičnih surovin iz leta 2014 vsebuje 13 od 14 surovin, ki so bile opredeljene v predhodni študiji; s seznama je bil izključen le tantal (zaradi manjšega tveganja v zvezi z oskrbo). Dodanih je bilo šest novih surovin: borati, krom, premog za koksanje, magnezit, fosfatna kamnina in silicijeva kovina.

b) Izpopolnitev analize in uporaba dodatnih podatkov

V primerjavi s študijo iz leta 2010 so podane podrobnejše informacije o redkih zemeljskih elementih, ki so zdaj razdeljeni na kategoriji „težkih“ in „lahkih“, ki sta na novi seznam vključeni ločeno. V študijo so bili vključeni novi evropski podatki, za vse kritične surovine pa je dodana tudi „ocena vrednostne verige“.

c) Ohranitev primerljivosti s študijo iz leta 2010

Da se omogoči primerljivost s poročilom iz leta 2010, metodologija ni bila bistveno spremenjena. Nove informacije in vpogledi, na primer glede nadaljnjih oskrbovalnih verig, so bili torej uporabljeni za izboljšanje kvalitativne analize in ne kvantitativne metodologije. Novo poročilo vsebuje priporočila za spremembo metodologije za naslednje poročilo v letu 2016.

Novi seznam je predstavljen v Prilogi 1; vsebuje 20 kritičnih surovin in ključne podatke o vsaki izmed njih.

3. ZAKLJUČEK

Pobuda za surovine je srednje- do dolgoročen projekt. Na splošno je bil pri njenem izvajanju dosežen precejšen napredek, zlasti kar zadeva prvi in tretji steber. Izvedena je bila večina ukrepov, predvidenih v obeh sporočilih, vendar pa še vedno ni kazalnikov, ki bi omogočali spremljanje rezultatov. Pričakovati je, da bosta sedaj dobro uveljavljeno evropsko partnerstvo za inovacije in program Obzorje 2020 v prihodnjih letih spodbujala napredek na mnogih področjih.

Glavna prednostna naloga bi zdaj morala biti nadaljnji razvoj drugega stebra, zlasti kar zadeva okvirne pogoje za rudarstvo in izboljšanje baze znanja o surovinah. To bi lahko vključevalo tudi vzpostavitev vseevropske baze znanja o neenergetskih in nekmetijskih surovinah do leta 2020 ter določitev ustreznih kazalnikov za merjenje napredka.

Komisija namerava do začetka leta 2015 pripraviti dokument o ključnih vprašanjih o rudarjenju na morskem dnu.

Pripravila bo tudi sporočilo o evropskem partnerstvu za inovacije, v katerem bo pojasnila, kako namerava skupaj z državami članicami, industrijo, akademskimi krogi in nevladnimi organizacijami uresničiti strateški načrt izvajanja evropskega partnerstva za inovacije.

Evropsko partnerstvo za inovacije je vse od svoje vzpostavitve vsako leto organiziralo konferenco na visoki ravni. V letu 2014 bo konferenca jeseni v Italiji. Predstavljene bodo številne ključne „zaveze v zvezi s surovinami“.

V letu 2014 se bo začel postopek za naslednjo fazo strateškega načrtovanja za raziskave, ki bo zajemalo obdobje 2016–2018. Pri surovinah bo poudarek na industrijski predstavitvi in pilotnih dejavnostih.

Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) je z objavo razpisa 14. februarja 2014, ki se zaključi 10. septembra 2014, začel izbirni postopek za skupnost znanja in inovacij glede surovin. Ta skupnost bo združevala visokošolske, raziskovalne in podjetniške organizacije, da se okrepi inovacijska zmogljivost EU na področju surovin.

Konec leta 2014 bo potekalo zadnje srečanje v okviru projekta Evropska mreža znanj o redkih zemljah (ERECON); udeleženci bodo pripravili sektorske dokumente in priporočila glede politike.

Med preostalim delom leta 2014 so načrtovani diplomatski dogodki v zvezi s surovinami z Grenlandijo, Afriško unijo in več tehnološko naprednimi državami, kot so ZDA in Kanada. Od leta 2015 bi se lahko izvajale različne dejavnosti na področju diplomacije surovin in razvoja podjetij s partnericami, ki niso članice EU, pri čemer bi uporabili nov partnerski instrument.

V skladu s sklepi Evropskega sveta iz marca 2014, da si je „v skladu z načelom vzajemnosti in obojestranskih koristi […] še naprej treba prizadevati za boljši dostop do trga po vsem svetu s pospeševanjem vključevanja evropskih podjetij v globalne vrednostne verige ter spodbujanjem svobodne, pravične in odprte trgovine, hkrati pa uveljavljati lastne interese. […] Treba je tudi sprejeti dodatne ukrepe za zagotavljanje dostopa do osnovnih surovin.“, bodo pogajanja o trgovinskih pravilih in njihovo uveljavljanje ostala pomembna prednostna naloga, s posebnim poudarkom na pogajanjih o čezatlantskem sporazumu o partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP) z ZDA.

Kar zadeva tretji steber, bo v letu 2014 najpomembnejša prednostna naloga pregled politike o odpadkih, vključno z revizijo ciljev.

Priloga 1

Seznam kritičnih surovin

Spodaj navedenih 20 surovin je kritičnih zato, ker sta tveganje premajhne ponudbe in njihov vpliv na gospodarstvo večja kot pri večini drugih surovin. V preglednici je jasno vidno, da je Kitajska najvplivnejša država z vidika svetovne oskrbe z 20 kritičnimi surovinami. Več drugih držav ima prevladujoče zaloge določenih surovin, na primer Brazilija (niobij). Oskrba z drugimi surovinami, na primer platinskimi kovinami in borati, je bolj raznolika, ampak vseeno koncentrirana. Tveganja, ki so povezana s to koncentracijo proizvodnje, so v mnogih primerih povezana z nizko stopnjo nadomestljivosti in recikliranja.

Surovina || Glavni proizvajalci (2010, 2011, 2012) || Glavni vir uvoza v EU (večinoma 2012) || Indeks nadomestljivosti* || Delež recikliranega vložka iz izrabljenih izdelkov**

Antimon (Stibium) || Kitajska 86 % || Kitajska 92 % (neobdelan in v prahu) || 0,62 || 11 %

Bolivija 3 % || Vietnam (neobdelan in v prahu) 3 %

Tadžikistan 3 % || Kirgizistan 2 % (neobdelan in v prahu); Rusija 2 % (neobdelan in v prahu)

Berilij || ZDA 90 % || ZDA, Kitajska in Mozambik[4] || 0,85 || 19 %

Kitajska 9 %

Mozambik 1 %

Borati || Turčija 41 % || Turčija 98 % (naravni borati) in 86 % (rafinirani borati) || 0,88 || 0 %

ZDA 33 % || ZDA 6 %, Peru 2 % (rafinirani borati); Argentina 2 % (naravni borati)

Krom || Južna Afrika 43 % || Južna Afrika 80 % || 0,96 || 13 %

Kazahstan 20 % || Turčija 16 %

Indija 13 % || Drugi 4 %

Kobalt (Cobaltum) || Demokratična republika Kongo 56 % ↑ || Rusija 96 % (kobaltove rude in koncentrati) || 0,71 || 16 %

Kitajska 6 %; Rusija 6 %; Zambija 6 % || ZDA 3 % (kobaltove rude in koncentrati)

Premog za koksanje || Kitajska 53 % || ZDA 41 % || 0,68 || 0 %

Avstralija 18 % || Avstralija 37 %

Rusija 8 %; ZDA 8 % || Rusija 9 %

Fluorit || Kitajska 56 % || Mehika 48 % ↑ || 0,80 || 0 %

Mehika 18 % || Kitajska 13 % ↓

Mongolija 7 % || Južna Afrika 12 % ↓

Galij[5] || Kitajska 69 % (rafiniran) || ZDA 49 % || 0.60 || 0 %

Nemčija 10 % (rafiniran) || Kitajska 39 %

Kazahstan 6 % (rafiniran) || Hongkong 8 %

Germanij || Kitajska 59 % ↓ || Kitajska 47 % ↓ || 0,86 || 0 %

Kanada 17 % || ZDA 35 %

ZDA 15 % || Rusija 14 %

Indij || Kitajska 58 % || Kitajska 24 % ↓ || 0,82 || 0 %

Japonska 10 % || Hongkong 19 % ↑

Koreja 10 % || Kanada 13 %

Kanada 10 % || Japonska 11 %

Magnezit || Kitajska 69 % || Turčija 91 % || 0,72 || 0 %

Rusija 6 %; Slovaška 6 % || Kitajska 8 %

Magnezij || Kitajska 86 % ↑ || Kitajska 91 % ↓ || 0,64 || 14 %

Rusija 5 % || Izrael 5 %

Izrael 4 % || Rusija 2 %

Naravni grafit || Kitajska 68 % || Kitajska 57 % ↓ || 0,72 || 0 %

Indija 14 % || Brazilija 15 %

Brazilija 7 % || Norveška 9 %

Niobij || Brazilija 92 % || Brazilija 86 % (fero-niobij) || 0,69 || 11 %

Kanada 7 % || Kanada 14 % (fero-niobij)

Fosfatna kamnina || Kitajska 38 % || Maroko 33 % || 0,98 || 0 %

ZDA 17 % || Alžirija 13 %

Maroko 15 % || Rusija 11 %

Platinske kovine || Južna Afrika 61 % ↓ || Južna Afrika 32 % ↓ || 0,83 || 35 %

Rusija 27 % ↑ || ZDA 22 % ↑

Zimbabve 5 % || Rusija 19 % ↓

Težki redki zemeljski elementi || Kitajska 99 % || Kitajska 41 % (vsi RZE) Rusija 35 % (vsi RZE) ZDA 17 % (vsi RZE) || 0,77 || 0 %

Avstralija 1 %

Lahki redki zemeljski elementi || Kitajska 87 % || 0,67 || 0 %

ZDA 7 %

Avstralija 3 %

Silicijeva kovina (silicij) || Kitajska 56 % || Norveška 38 % || 0,81 || 0 %

Brazilija 11 % || Brazilija 24 %

ZDA 8 %; Norveška 8 % || Kitajska 8 %

Francija 6 % || Rusija 7 %

Volfram || Kitajska 85 % || Rusija 98 % ↑ || 0,70 || 37 %

Rusija 4 % || Bolivija 2 %

Bolivija 2 %

Šest novih kritičnih surovin je v zgornji preglednici obarvanih v sivo. Za razliko od poročila za leto 2010 so težke redke zemlje, lahke redke zemlje in skandij ocenjeni posamezno in ne kot skupina „redkih zemelj“. Težke in lahke redke zemlje so označene v svetlo sivi barvi.

Puščice pri glavnih proizvajalcih in glavnih virih uvoza v EU kažejo povečanje ali zmanjšanje za približno 10 odstotnih točk glede na poročilo o kritičnih surovinah iz leta 2010.

Opombe:

(*) „Indeks nadomestljivosti“ pomeni težavnost nadomestitve surovine, ki je ocenjena in ponderirana za vse uporabe. Vrednosti znašajo med 0 in 1, pri čemer 1 pomeni najmanjšo možnost nadomestitve.

(**) „Delež recikliranega vložka iz izrabljenih izdelkov“ pomeni delež kovine in kovinskih izdelkov, proizvedenih iz izrabljenih izdelkov in drugih nizkokakovostnih ostankov, ki vsebujejo kovine, v izrabljenih izdelkih po vsem svetu.

Vir: zbrano na podlagi poročila „Kritične surovine za EU“ iz leta 2014 ad hoc delovne skupine za opredelitev kritičnih surovin skupine za oskrbo s surovinami.

[1] COM(2013) 442.

[2] Trije stebri so: 1. Zagotavljanje poštene in trajnostne oskrbe s surovinami z globalnih trgov; 2. Zagotavljanje trajnostne oskrbe s surovinami v EU: 3. izboljšanje učinkovite rabe virov in povečanje stopnje recikliranja. Komisija bo nadaljevala s poročanjem s pomočjo takšnih delovnih dokumentov služb Komisije o izvajanju pobude za surovine.

[3] COM(2011) 25 final, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: „Reševanje izzivov na blagovnih borzah in na področju surovin“.

[4] Podvržen velikim nihanjem.

[5] Galij je stranski produkt; najboljši razpoložljivi podatki se nanašajo na proizvodno zmogljivost in ne na proizvodnjo kot tako.