14.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 168/5

1.

evropsko sodelovanje na področju mladine (1), v okviru katerega sta dobrobit in socialna vključenost opredeljeni kot dve od osmih področij ukrepanja, poudarjeno pa je tudi, da bi bilo treba podporo mladinskemu delu in njegov razvoj vključiti v več sektorjev, da bi lahko dosegli splošne cilje okvira; poleg tega se priporoča, naj se več pozornosti nameni socialni vključenosti, zdravju in dobrobiti mladih;

2.

sporočilo Komisije „Evropa 2020“, kot ga je potrdil Evropski svet in v katerem je priznana vloga mladinskega dela, saj vsem mladim zagotavlja priložnosti za neformalno učenje;

3.

priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (2);

4.

skupne sklepe konference EU o mladih, ki jo je organiziralo irsko predsedstvo in je potekala od 11. do 13. marca 2013 (3);

5.

resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 19. novembra 2010 o mladinskem delu, ki poziva k boljšemu razumevanju in večji vlogi mladinskega dela, zlasti kar zadeva spodbujanje, podporo in razvoj mladinskega dela na različnih ravneh;

6.

Mladi dejavno prispevajo k socialni infrastrukturi in dinamičnosti tako geografskih kot interesnih skupnosti. Predstavljajo raznoliko in dinamično skupino prebivalstva z različnimi realnostmi, potrebami, zahtevami in težnjami. Demografija, biografija, raznolikost, tranzicije in priložnosti so dejavniki, ki neposredno vplivajo na mlade in jih priložnostno tudi zaznamujejo. Mladinska politika bi morala zato odražati te dejavnike in se nanje odzivati, poleg tega pa bi morala vsem mladim zagotavljati razvoj, jim omogočati, da sami prevzamejo odgovornost, in spodbujati enake možnosti za vse mlade.

7.

„Mladinsko delo“ je širok izraz, ki zajema obsežen sklop družbenih, kulturnih, izobraževalnih ali političnih dejavnosti mladih, z mladimi in za mlade. Takšne dejavnosti vse pogosteje vključujejo tudi šport in storitve za mlade. Mladinsko delo sodi na področje izvenšolskega izobraževanja ter med posebne dejavnosti v prostem času, ki jih vodijo strokovno usposobljeni ali prostovoljni mladinski delavci in vodje mladinskih organizacij. Organizirano je na različne načine (prek organizacij, ki jih vodijo mladi, organizacij za mlade, neformalnih skupin ali prek zavodov za mlade in javnih organov). Odvija se na različne načine in v različnih okoljih (na primer v smislu odprtega dostopa, v skupini, na podlagi programa, prek dejavnosti za ozaveščanje in na lokalni ravni), oblikuje pa se na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni.

8.

Mladinsko delo se osredotoča na osebni in socialni razvoj mladih ter dosega širok krog mladih, ki se vanj vključijo na podlagi svojih potreb in interesov, pri čemer se upošteva njihovo okolje. Tako širok krog in doseg dopolnjujeta druge odzive politike za mlade, zato lahko mladinsko delo mladim zagotovi točke za stike, povezovanje in razvoj.

9.

Socialna vključenost zahteva celovit in medsektorski pristop za preprečevanje marginalizacije in izključenosti iz družbe v vseh njunih pojavnih oblikah.

10.

Mladinsko delo ima pomembno vlogo pri preprečevanju socialne izključenosti in krepitvi socialne vključenosti. Omogoča razvoj in zagotavlja priložnosti za vse mlade, pri čemer „temelji na procesih neformalnega in priložnostnega učenja (4) ter prostovoljnem sodelovanju“ (5).

11.

Z učinkovitim mladinskim delom in pobudami naj bi mladim omogočili, da sami prevzamejo odgovornost, ter spodbujali njihovo dejavno udeležbo v družbi. Zagotavlja jim znanja in spretnosti, kompetence ter izkušnje za življenje, s čimer kar najbolj krepi zaščitne dejavnike, ki lahko izboljšajo razvoj, dobrobit, neodvisnost in socialno vključenost vseh mladih, tudi tistih z manj priložnostmi.

12.

Kakovostno mladinsko delo je zaveza, da se stalno zagotavljata in izboljšujeta optimalna ponudba in praksa s področja mladinskega dela. Gre za to, da mladinske organizacije, storitve za mlade in mladinski delavci sodelujejo z ustreznimi zainteresiranimi stranmi pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti in programov, ki so relevantni, izpolnjujejo interese, potrebe in izkušnje mladih ter so podprti z dejstvi in so usmerjeni v rezultate. Rezultat kakovostnega mladinskega dela bi moral biti, da mladim udejstvovanje pri tem delu čim bolj koristi;

13.

Socialna vključenost bi morala zajemati in vključevati vse mlade, zlasti tiste z manj priložnostmi, nanašati pa bi se morala tudi na vsa vprašanja, s katerimi se soočajo.

Možnosti, da se prek mladinskega dela prispeva k doseganju ciljev politike, tudi socialne vključenosti, lahko še izboljšamo s pristopom, ki je usmerjen v kakovost in temelji na dejstvih, v središče zasnove in rezultatov zagotavljanja mladinskega dela pa postavlja mlade. Ta pristop podpira udejstvovanje, razvoj in napredek mladih na način, ki še krepi njihove prednosti, odpornost in kompetence ter upošteva njihov potencial, da prispevajo na ravni posameznika, skupnosti in družbe. Kakovostno mladinsko delo je splošna tema, ki koristi mladim, izboljšuje prakso mladinskega dela in prispeva k širšim ciljem politike.

14.

da bi bilo mladinsko delo ustrezno za mlade ter v skladu z njihovimi interesi in potrebami, pa tudi, da bi lahko čim bolj prispevalo k njihovemu razvoju, dobrobiti in socialni vključenosti, so bile opredeljene naslednje prednostne naloge:

15.

z odprto metodo usklajevanja na področju politike in v praksi spodbujajo krepitev povezanosti med področji, povezanimi z mladimi, kot so zdravje, izobraževanje in usposabljanje, zaposlovanje, kultura in šport;

16.

pri ponudbi in praksi s področja mladinskega dela spodbujajo poudarek na kakovosti in doseganju rezultatov v mladinskem delu, ki prispevajo k razvoju, dobrobiti in socialni vključenosti mladih;

17.

podpirajo tesnejše sodelovanje med vsemi zainteresiranimi stranmi s področja mladinskega dela (zlasti raziskovalci, oblikovalci politik, organizacijami civilne družbe, izvajalci in mladimi), da se ugotovi učinek kakovostnega mladinskega dela za mlade, mladinski sektor in povezana področja politike, na primer prek pridobivanja dokazov o učinku kakovostnega mladinskega dela ter prek zagotavljanja in izboljšanja priznavanja in potrjevanja neformalnega in priložnostnega učenja na nacionalni ravni in ravni EU;

18.

mlade z izobraževalnimi pobudami, pobudami civilne družbe in pobudami za kakovostno mladinsko delo spodbujajo k udeležbi v demokratičnem življenju ter uporabi obstoječih in novih orodij ter jih pri tem podpirajo, da bi ti prispevali k razvoju politike, s čimer bi se okrepili njihov razvoj, dobrobit in socialna vključenost;

19.

s priložnostmi in programi za kakovostno mladinsko delo spodbujajo izkustveno učenje in razvoj znanj in spretnosti, tudi prenosljivih spretnosti za mlade, ter priznavanje in potrjevanje teh spretnosti in kompetenc;

20.

podpirajo mladinski sektor pri razvoju struktur, delovnih metod in komunikacijskih poti, da bi dosegli čim več mladih, zlasti tistih, ki jim grozi socialna izključenost;

21.

spodbujajo in podpirajo prostovoljno udejstvovanje pri zagotavljanju storitev za mlade, da bi spodbudili raznolikost, socialno vključevanje in ustvarjanje socialnega kapitala;

22.

spodbujajo prispevek kakovostnega mladinskega dela z zagotavljanjem čim več možnosti za financiranje, ki podpirajo učinkovito mladinsko delo;

23.

z ustreznimi programi, platformami in zbirkami virov spodbujajo evropsko in mednarodno izmenjavo najboljših praks, usposabljanje, pridobivanje znanj in spretnosti ter vzajemno učenje v zvezi s kakovostnim in usmerjenim mladinskim delom;

24.

ustanovijo tematsko skupino strokovnjakov, ki bo preučila sisteme kakovostnega mladinskega dela v državah članicah EU, da bi preučili možnosti oblikovanja skupnih kazalnikov ali okvirov. Delo te skupine bo temeljilo na prihodnji študiji Evropske komisije. Delovna skupina bo pripravila poročilo s priporočili, ki bo predloženo Delovni skupini za mladino. Osnutek opisa predlaganih nalog in pogojev za članstvo v tej tematski skupini strokovnjakov je v prilogi;

25.

si pri opredelitvi pobud, ki so potrebne za spodbujanje učinkovitega mladinskega dela, ki temelji na kakovosti, prizadeva za uporabo ugotovitev iz svoje prihodnje študije o vrednosti mladinskega dela;

26.

upošteva druge znanstvene študije in pobude na tem področju, razširja ugotovitve študij in razvija nove pristope za politično, raziskovalno in mladinsko skupnost, vključno z izvajalci mladinske politike, ter povezana področja politike;

27.

razmisli o primernem nadaljnjem ukrepanju na podlagi prihodnje študije o vrednosti mladinskega dela in ugotovitev tematske skupine strokovnjakov o kakovostnem mladinskem delu.