30.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 249/4

—

ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju členov 145, 148, 152 in 153(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju člena 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju evropskega pakta za enakost med spoloma (2011–2020), ki ga je Svet sprejel dne 7. marca 2011,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra 2011 z naslovom „Letni pregled rasti 2012“ (COM(2011)0815) ter priloženega osnutka skupnega poročila o zaposlovanju,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. decembra 2011 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik (1),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

—

ob upoštevanju svojega stališča z dne 8. septembra 2010 o predlogu Komisije za sklep Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic: del II integriranih smernic strategije Evropa 2020 (2),

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (3),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra 2010 z naslovom „Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta: evropski prispevek k polni zaposlenosti“ (COM(2010)0682),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2011 o programu za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta (4),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2010 z naslovom „Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo“ (COM(2010)0758),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2011 o Evropski platformi proti revščini in socialni izključenosti (5),

—

ob upoštevanju priporočila Komisije 2008/867/ES z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (notificirano pod dokumentarno številko C(2008)5737) (6), in svoje resolucije z dne 6. maja 2009 o njem (7),

—

ob upoštevanju mnenja in poročila Odbora za socialno zaščito o socialni razsežnosti strategije Evropa 2020 (SPC/2010/10/7 konč.),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. aprila 2011 z naslovom „Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020“ (COM(2011)0173),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o strategiji EU o vključevanju Romov (8),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. septembra 2010 z naslovom „Pobuda Mladi in mobilnost: za izkoriščanje potenciala mladih pri doseganju pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Evropski uniji“ (COM(2010)0477),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o pobudi Mladi in mobilnost: okvir za izboljšanje sistema splošnega in poklicnega izobraževanja v Evropi (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2010 o spodbujanju dostopa mladih na trg dela z okrepitvijo statusa med pripravništvom, delovno prakso in vajeništvom (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva (11),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (12),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC (13),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (14),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A7-0021/2012),

A.

ker so socialne posledice krize daljnosežne in jih še povečuje učinek varčevalnih ukrepov v nekaterih državah kot odziv na krizo državnega dolga, zapiranje delovnih mest v zasebnem in v javnem sektorju, zmanjševanje socialnih prejemkov in javnih storitev ter vse večjo revščino v EU;

B.

ker se je brezposelnost od leta 2008 bistveno povečala in dosegla raven 23 milijonov brezposelnih v EU, kar pomeni 10 % delovno zmožnega prebivalstva; ker bo morala EU za uresničitev svojega cilja na področju zaposlovanja do leta 2020 zagotoviti zaposlitev dodatnih 17,6 milijonov ljudi;

C.

ker je stanje na trgu dela zlasti kritično za mlade, ne glede na stopnjo izobrazbe, saj se pogosto znajdejo v negotovih delovnih razmerjih in neplačanem pripravništvu; ker je stanje na trgu dela zlasti kritično za mlade, deloma zaradi neskladja med pridobljenimi znanji in potrebami na trgu dela;

D.

ker je kriza močno prizadela tudi ljudi, ki se približujejo upokojitvi, dolgotrajno brezposelne, delavce iz tretjih držav in nizkokvalificirane delavce;

E.

ker je vidik spola bistven za doseganje glavnih ciljev strategije EU 2020, saj so ženske najštevilčnejša še neuporabljena delovna sila, in ker je med tistih, ki v EU živijo v revščini, največ žensk; ker je treba med vsem procesom evropskega semestra nameniti posebno pozornost vključevanju načela enakosti spolov ter politikam, namenjenim ženskam;

F.

ker se v EU povečuje revščina kljub zaposlenosti poleg že tako visokega števila brezposelnih in podaljševanja povprečne dobe nezaposlenosti; ker je kriza ustvarila nove kategorije ljudi, ki jih ogroža revščina; ker Odbor za socialno zaščito opozarja, da vedno večje število ljudi ogrožajo dohodkovna revščina, revščina otrok, veliko materialno pomanjkanje in socialna izključenost, in sicer zaradi vpliva potencialno slabo usmerjenih in regresivnih ukrepov fiskalne konsolidacije na sisteme socialne zaščite, ter ker bi moralo biti zato izvajanje aktivnih strategij vključevanja osrednji element programa EU in nacionalnih socialnih politik;

G.

ker bi utegnili varčevalni ukrepi in ukrepi, namenjeni fiskalni konsolidaciji, nesorazmerno negativno učinkovati na položaj žensk na trgu dela in na revščino med njimi, na primer zaradi zmanjševanja stroškov v javnem sektorju, ki prizadene ženske, ali z omejevanjem fiskalnih ugodnosti za otroško varstvo;

H.

ker je napredek držav članic pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 kljub nujnosti razmer pod pričakovanji; ker zaveze, določene v nacionalnih programih reform, ne zadostujejo za uresničevanje večine ciljev na ravni EU;

I.

ker so socialni in zaposlovalni vidiki združeni samo v eno od petih prednostnih nalog letnega pregleda rasti, čeprav predstavljajo tri od petih krovnih ciljev strategije EU 2020;

1.

poziva Evropski svet, naj na svojem spomladanskem zasedanju zagotovi, da bodo spodnja sporočila sestavni del njegovih smernic politike za evropski semester 2012, ni pooblašča svojega predsednika, naj zagovarja to stališče med spomladanskim zasedanjem Evropskega sveta 1. in 2. marca 2012;

2.

poziva Evropski svet, naj zagotovi, da bodo letne smernice politike, določene na podlagi letnega pregleda rasti, v celoti namenjene uresničevanju vseh ciljev strategije EU 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

3.

poziva Evropski svet, naj v smernicah politike zagotovi usklajenost med različnimi prednostnimi nalogami, tako da bodo smernice na področju fiskalne konsolidacije temeljile na socialni pravičnosti in ne bodo povečevale revščine, ogrožale prizadevanj za obvladovanje brezposelnosti in slabšale socialnih posledic krize; verjame, da mora biti glavni poudarek na celovitih reformnih ukrepih, ki bodo spodbujali rast kratkoročno, pa tudi srednje- in dolgoročno; zato poudarja, da je treba ukrepe na področju proračuna, rasti in zaposlovanja izvajati skupaj, saj so vsi medsebojno odvisni in nujno potrebni za okrevanje po krizi;

4.

poziva Evropski svet, naj v smernicah politike zagotovi, da bodo sredstva EU namenjena doseganju ciljev strategije Evropa 2020;

5.

je globoko zaskrbljen nad dejstvom, da sedanji nacionalni cilji ne zadostujejo, da bi mogli uresničiti krovne cilje strategije EU 2020 na področju zaposlovanja, izobraževanja in zmanjševanja revščine; poziva Evropski svet, naj zagotovi, da bodo države članice zvišale nacionalne cilje, jih dopolnile z oprijemljivimi in stvarnimi načrti za izvajanje ter jih ocenjevale na podlagi jasnih in doslednih kazalnikov v skladu s skupnim ocenjevalnim okvirom, tako da bo EU stopila na jasno in izvedljivo pot k uresničitvi vseh ciljev EU 2020 ter da bo mogoče napredek pregledno meriti;

6.

poziva Evropski svet, naj zagotovi potrebni proračunski manevrski prostor in spodbudi naložbe v ustvarjanje trajnostnih in dostojnih delovnih mest v različnih sektorjih ter nalože v usposabljanje delavcev in brezposelnih in zmanjševanje revščine;

7.

poziva Evropski svet, naj podpre smernice politike za prenos davčnega bremena kot del neplačnih stroškov od dela, obenem pa spodbuja podjetja, ki bi bila upravičena do teh izvzetij/znižanj, naj v zameno ponudijo dostojne plače; je prepričan, da bi na ta način postalo zaposlovanje in obdržanje delavcev privlačnejše in bi se izboljšale splošne razmere na trgu, zlasti položaj ranljivih skupin; v skladu z načelom subsidiarnosti poziva Evropski svet, naj podpre smernice za povečanje prihodka s pravičnim, progresivnim, redistributivnim, dejanskim in učinkovitim obdavčevanjem ter boljšim davčnim usklajevanjem za boj proti utaji davkov, tako da bi zagotovili pravičnost tega sistema in ohranili socialno kohezijo;

8.

obžaluje, da smernice politike, ki so namenjene povečanju privlačnosti dela, ne obravnavajo kakovosti delovnih mest in da posvečajo premalo pozornosti vzpostavljanju potrebnih pogojev za večjo udeležbo na trgu dela, zlasti žensk, invalidov in najbolj ogroženih, na primer dolgotrajno brezposelnih; poziva Evropski svet, naj zajame smernice za dostojno delo in prizadevanja v podporo usklajevanju poklicnega, družinskega in zasebnega življenja z dostopnim otroškim varstvom, oblikami družinskega dopusta in prožnimi delovnimi ureditvami;

9.

svari, da varčevalni ukrepi in zmanjševanje upravnega bremena ne bi smeli ogrožati socialnih, zdravstvenih in varnostnih standardov ali voditi k omiljenim pogojem ali odstopanjem od zakonodaje EU;

10.

poudarja, da je pomembno, da ne izgubimo potenciala mlade generacije, in poziva Evropski svet, naj med prednostne naloge vključi zmanjševanje brezposelnosti mladih; poziva države članice, naj razvijejo celovite strategije za mlade, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, med drugim s ciljnimi ukrepi politike trga dela, ukrepi za reševanje neskladja znanj na trgu dela, s spodbujanjem podjetništva med mladimi in okviri za lažje prehajanje iz izobraževanja v svet dela, na primer z dualnim poklicnim usposabljanjem; poziva države članice, naj v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji uvedejo zaposlitveno jamstvo za mlade, ki bo vsem mladim v EU zagotavljalo, da bodo imeli po največ štirih mesecih brezposelnosti pravico do ponudbe za zaposlitev, vajeništvo, dodatno usposabljanje ali kombinacijo dela in usposabljanja; poudarja pomen zmanjševanja negotovih oblik zaposlitev med mladimi, kot so pogodbe za določen čas, nezaželene zaposlitve za skrajšani delovni čas in neplačano pripravništvo;

11.

pozdravlja dejstvo, da letni pregled rasti prvič vključuje smernice s področja revščine in socialne izključenosti, ter poziva Evropski svet, naj potrdi te smernice kot prednostno nalogo ter zagotovi, da bo boj proti revščini in socialni izključenosti presegel zgolj ukrepe, namenjene vključevanju ljudi na trg dela, tako da bo posebej poudaril socialno varstvo in dejavno vključevanje ranljivih skupin z neobstoječimi ali omejenimi povezavami do trga dela;

12.

poudarja, da je treba člen 9 PDEU upoštevati v vsem evropskem semestru, tudi v priporočilih za posamezne države članice, ki jih morata spremljati predhodna in naknadna ocena socialnega vpliva;

13.

opozarja, da mora biti pomembnejša evropska razsežnost gospodarskih politik držav članic povezana s povečanjem demokratične legitimnosti in ustrezno odgovornostjo Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov; meni, da ima Evropski svet, glede na pomanjkanje pravne podlage za redni zakonodajni postopek, ki bi veljal za letni pregled rasti, posebno odgovornost, da pri potrjevanju smernic politike upošteva parlamentarne pripombe, da bi zagotovil demokratično legitimnost smernic, in da nujnost pri izvajanju varčevalnih ukrepov in fiskalne discipline nikakor ne more preglasiti potrebe po demokratičnem procesu odločanja;

14.

poziva Evropski svet in države članice, naj zagotovijo temeljito udeležbo nacionalnih in regionalnih parlamentov, socialnih partnerjev, javnih organov in civilne družbe pri izvajanju in spremljanju smernic politike v okviru strategije Evropa 2020 in procesa gospodarskega upravljanja, da bi jima zagotovile lastništvo držav;

15.

poziva Komisijo, naj leta 2013 preoblikuje letni pregled rasti v letne smernice za trajnostno rast, ga predstavi v obliki, ki bo Parlamentu omogočala predlaganje sprememb, ter zagotovi, da se bo ta pregledni proces medinstitucionalnega odločanja zaključil s sprejetjem skupno dogovorjenih smernic politike;

16.

poziva države članice, naj podpirajo pobude, ki omogočajo razvoj sektorjev z največjimi možnostmi za zaposlovanje, zlasti preoblikovanje v trajnostno gospodarstvo (zelena delovna mesta), zdravstvene in socialne storitve (bela delovna mesta) in digitalno gospodarstvo;

17.

poziva države članice, naj izboljšajo poslovno okolje, predvsem za mala in srednja podjetja, zlasti pa naj spodbujajo ustanavljanje podjetij in podpirajo mala in srednja podjetja pri dejavnostih za nova delovna mesta;

18.

poziva Evropski svet, naj okrepi prizadevanja za izboljšanje enotnega trga, okrepitev digitalnega gospodarstva in osredotočenje na oblikovanje pametnih predpisov za zmanjšanje nepotrebne birokracije;

19.

poziva države članice, naj v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji povečajo doseg in učinkovitost zavodov za zaposlovanje in sprejmejo dejansko aktivno politiko trga dela, ki jo bodo vzajemno podpirale aktivacijske pobude, na primer socialni programi za vključevanje v delo, in ustrezni sistemi socialnih prejemkov, da bi ohranile zaposljivost, podpirale ljudi pri ponovnem vključevanju na trg dela in zaščitile dostojne življenjske pogoje;

20.

poziva države članice, naj podpirajo in razvijajo pogoje za prožnejše oblike dela, zlasti za starejše in mlajše delavce, ter naj spodbujajo mobilnost delavcev; poudarja pomen povečevanja produktivnosti in učinkovitosti dela po vsej EU za ponovno konkurenčnost Evrope;

21.

poziva države članice, naj v celoti izkoristijo strukturne sklade za povečanje zaposljivosti in učinkovit boj proti strukturni in dolgoročni brezposelnosti; meni, da mora Komisija zagotoviti državam članicam nadaljnjo pomoč in usmerjanje pri uresničevanju tega cilja, zlasti v sedanjih časih recesije in družbenih izzivov;

22.

meni, da je mogoče krovni cilj strategije EU 2020 glede stopnje zaposlenosti doseči le, če se bistveno poveča udeležba žensk na trgu dela; poziva Komisijo, naj zagotovi državam članicam večje usmerjanje za vzpostavljanje potrebnih pogojev za višjo stopnjo zaposlenosti žensk, na primer cenovno dostopno otroško varstvo, ustrezne ureditve porodniškega, očetovskega in drugega starševskega dopusta ter prilagodljiv delovni čas in kraj dela;

23.

poziva Evropski svet, naj oceni učinkovitost svojih priporočil politike pri podpiranju udeležbe vseh odraslih oseb v gospodinjstvu na trgu dela, pri zagotavljanju dostojnih plač in lajšanju prehoda na zahtevnejša delovna mesta za tiste, ki so se ujeli v začarani krog slabo plačanih ali negotovih zaposlitev, saj se da s temi mehanizmi zmanjšati revščino zaposlenih; poziva države članice, naj se borijo proti revščini zaposlenih z izvajanjem politik trga dela, namenjenih zagotavljanju dostojnih plač zaposlenim;

24.

poziva Komisijo, naj v poročilih o napredku uporablja podatke, razvrščene glede na spol;

25.

poziva države članice, naj še naprej priznavajo resnično dodano vrednost starejših delavcev v podjetjih in naj ustvarijo potrebam starejših delavcev prilagojene delovne razmere, tako da bi tistim, ki bi se za to odločili, omogočile udeležbo in da bi ostali na trgu dela; poziva države članice, si za to prizadevajo z bojem proti diskriminaciji na podlagi starosti, nadomeščanjem spodbud za starejše delavce, da zapustijo trg dela, s spodbudami za vključujoč trg dela ter prilagajanjem delovnih pogojev potrebam starejših delavcev, npr. s pravico do prožnega delovnega časa in kraja dela, do usposabljanja in do prožnega prehoda v upokojitev, ob čemer bi morale zagotoviti ustrezne pokojnine za vse; meni, da je treba za zagotovitev aktivnega staranja med poklicnim življenjem in po njem uveljavljati zdravje pri delu;

26.

poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo ljudje, zaposleni za določen čas ali s skrajšanim delovnim časom enako obravnavani, tudi pri odpuščanju in plači, skladno s primarnim in sekundarnim pravom EU, in da bo tem delavcem in samozaposlenim na voljo ustrezno socialno varstvo, dostop do usposabljanja in vseživljenjskega učenja ter da bodo določeni okvirni pogoji, ki jim bodo omogočali ustvarjanje kariere; poziva države članice, naj izvajajo okvirne sporazume o delu s skrajšanim delovnih časom in zaposlitvi za določen čas ter naj učinkovito izvršujejo direktivo o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu;

27.

meni, da je treba potrebne reforme na trgu dela, namenjene izboljševanju produktivnosti in konkurenčnosti, izvajati tako, da bodo zagotavljale socialno pravičnost in spodbujale kakovost delovnih mest, obenem pa spoštovale tudi nacionalne tradicije socialnega dialoga;

28.

poziva države članice, naj z ukrepi izboljšajo mobilnost na trgih dela in med njimi ter naj odpravijo vse obstoječe pravne in upravne ovire, ki ovirajo prosto gibanje delavcev v Evropski uniji;

29.

poziva Evropski svet, naj uvede davek na finančne transakcije, s katerim bi spodbudil ustvarjanje vzdržnih delovnih mest;

30.

obžaluje nezadostna prizadevanja za vključevanje načela enakosti spolov v prednostne naloge letnega pregleda rasti, čeprav Evropski pakt za enakost med spoloma 2011–2020 poziva Komisijo, naj vključi vidik enakosti spolov v letni pregled rasti; poziva Evropski svet, naj zagotovi, da bodo smernice politike obravnavale razlike med spoloma; poziva države članice, naj upoštevajo načelo enakosti spolov pri oblikovanju nacionalnih programov reform; poziva Komisijo, naj v primerih, ko države članice ne upoštevajo razsežnosti spolov, nanje naslovi priporočila po posameznih državah;

31.

poziva države članice, naj prilagodijo in razširijo naložbe v izobraževanje, usposabljanje, uveljavljanje podjetniških veščin in vseživljenjsko učenje ua vse starostne skupine, ne samo v okviru formalnega učenja, ampak tudi z razvojem priložnostnega in neformalnega učenja, kar bi privedlo do večjih možnosti za rast, ter svari pred dolgoročnimi socialnimi in ekonomskimi posledicami zmanjševanja proračunov za izobraževanje;

32.

poziva EU in države članice, naj odpravijo neskladja in pomanjkanje znanj in veščin ter naj povečajo sinergije med univerzami, izobraževalnimi in mladinskimi organizacijami ter podjetji z boljšim predvidevanjem potreb po znanjih in veščinah, prilagoditvijo sistemov izobraževanja in usposabljanja potrebam na trgu dela in s tem, da oborožijo delovno silo z novimi veščinami za spoprijemanje s strukturno brezposelnostjo in kot pripravo na prehod v trajnostno in vključujoče gospodarstvo;

33.

poziva države članice, naj ne dopustijo, da bi varčevalni ukrepi ogrozili rasti prijazne politike, in naj dajo prednost rasti prijaznim odhodkom, na primer za izobraževanje, vseživljenjsko učenje, raziskave in inovacije, ter naj hkrati zagotavljajo učinkovitost te porabe;

34.

opozarja, da je Komisija v vodilni pobudi „Mladi in mobilnost“ obljubila, da bo predlagala okvir kakovosti za pripravništva, ter jo poziva, naj ta okvir nemudoma predloži;

35.

spodbuja odločno izvajanje nacionalnih okvirov kvalifikacij kot orodij za spodbujanje razvoja vseživljenjskega učenja;

36.

spodbuja Komisijo, države članice in delodajalce, naj ustvarijo več priložnosti za delavke v sektorjih novih tehnologij, da bi okrepili sektor visoke tehnologije v skladu s cilji strategije EU 2020;

37.

poudarja, da je v novembrskem Eurobarometru 2011 kar 49 % evropskih državljanov kot prednostno politiko, ki naj bi jo uveljavljal Evropski parlament, navedlo zmanjševanje revščine in socialne izključenosti, torej je to njihov najpomembnejši pomislek, pred usklajevanjem gospodarske, proračunske in fiskalne politike;

38.

poziva države članice, naj izboljšajo ustreznost in učinkovitost sistemov socialnega varstva, vključno z dostopom do obema spoloma ustreznega pokojninskega sistema, ter zagotovijo, da bodo še naprej opravljali nalogo zaščite pred revščino in socialno izključenostjo;

39.

poziva države članice, naj izvajajo strategije dejavnega vključevanja ter ustrezne in cenovno dostopne visokokakovostne storitve, ustrezno minimalno dohodkovno podporo in načrtovanje poti do kakovostne zaposlitve, da bi preprečile marginalizacijo skupin z nizkim dohodkom in ranljivih skupin;

40.

poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo poziv Odbora za socialno zaščito k pripravi participativnih nacionalnih socialnih poročil, da bi podprle nacionalne programe reform, ki temeljijo na skupnih ciljih socialne odprte metode usklajevanja in zagotavljajo večdimenzionalne rešitve za odpravo revščine, s katerimi se spodbuja dostop do pravic, virov in storitev;

41.

poziva države članice in Komisijo, naj vzpostavijo, izvajajo in uveljavljajo učinkovite protidiskriminacijske ukrepe; poziva Komisijo, naj v priporočilih po posameznih državah obravnava pomanjkanje napredka pri izvajanju in uveljavljanju protidiskriminacijskih ukrepov;

42.

poziva države članice, naj v nacionalnih programih reform navedejo, kako se bodo uporabljala sredstva EU za podporo nacionalnim ciljem glede revščine ter drugim ciljem na področju socialnih zadev, zaposlovanja in izobraževanja, ki naj bi zagotovili uresničitev ciljev strategije EU 2020;

43.

opozarja, da pokojninske reforme, ki jih spodbuja letni pregled rasti, ne bi smele le višati starosti za upokojitev zaradi uravnovešanja primanjkljajev, temveč bi morale upoštevati delovno dobo, zagotavljati dostojno univerzalno kritje, zmanjševati revščino starejših in ne bi smele ogrožati javnih pokojninskih sistemov;

44.

poziva EU in države članice, naj zagotovijo, da bodo vse reforme na področju zdravstvenih sistemov osredotočene na izboljševanje kakovosti ter zagotavljanje ustreznosti, razpoložljivosti in univerzalne dostopnosti;

45.

je zaskrbljen nad socialnim vplivom krize na revščino med ženskami; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo fiskalna konsolidacija združljiva s socialno razsežnostjo strategije EU 2020 in s smernicami za zaposlovanje; poziva Komisijo, naj oceni tudi učinke varčevalnih ukrepov na enakost spolov in zaposlovanje žensk;

46.

poziva Komisijo, naj razvije analizo na podlagi spola in naj vključuje načelo enakosti med spoloma, da bi zagotovila individualizacijo pokojninskih pravic ter sistemov socialne varnosti in davčnih sistemov;

47.

je zaskrbljen nad dejstvom, da imajo Evropski parlament in nacionalni parlamenti še vedno omejeno vlogo v evropskem semestru; obžaluje, da pri smernicah politike v letnem pregledu rasti, ki jih je pripravila Komisija in ki jih mora potrditi Evropski svet, ni parlamentarne udeležbe in tako tudi ne demokratične legitimnosti;

48.

ugotavlja, da pet držav članic, ki so sklenile memorandum o soglasju s Komisijo, Mednarodnim denarnim skladom in Evropsko centralno banko, julija 2011 ni prejelo priporočil za posamezno državo članico; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo izvajanje memoranduma o soglasju popolnoma združljivo z uresničevanjem ciljev strategije EU 2020 glede povečevanja zaposlovanja in zmanjševanja revščine; meni, da mora Mednarodna organizacija dela sodelovati pri programih finančne pomoči Komisije, Mednarodnega denarnega sklada in Evropske centralne banke; poziva Evropski svet, naj zadevne države članice spodbudi za naložbe v ustvarjanje trajnostnih delovnih mest, izobraževanje in usposabljanje in zmanjševanje revščine, s čimer jim bo omogočil prispevek k uresničevanju krovnih ciljev EU na teh področjih;

49.

poziva države članice, naj glede na najhujšo gospodarsko krizo v Evropski uniji doslej nemudoma izvedejo potrebne nacionalne reformne programe;

50.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.