OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje predloga

· Razlogi za predlog in njegovi cilji

Evropska standardizacija je rezultat prostovoljnega sodelovanja med industrijo, javnimi organi in drugimi zainteresiranimi stranmi v sistemu, ki temelji na odprtosti, preglednosti in soglasju. Za evropsko industrijo standardi povzemajo najboljšo prakso na posameznem področju, ker zajemajo skupno strokovno znanje udeleženih akterjev.

V prihodnosti bo imela evropska standardizacija pomembno vlogo na najrazličnejših področjih, ki jih bo več kot danes; med drugim bo prispevala k evropski konkurenčnosti, varstvu potrošnikov, izboljšanju dostopnosti za invalide in starejše ter obravnavala podnebne spremembe. Za hitro odzivanje na spreminjajoče se potrebe na vseh področjih bo potreben celovit, vključujoč, učinkovit in tehnično sodoben sistem evropske standardizacije. Ta sistem bo temeljil na prednostih obstoječega sistema, pri obravnavi prihodnjih izzivov pa bo moral biti tudi prilagodljiv in odziven.

Komisija je v svoji strategiji EVROPA 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast [COM(2010) 2020] izpostavila potrebo po izboljšanju načina določanja in uporabe standardov v Evropi, da se evropski in mednarodni standardi prilagodijo potrebam dolgoročne konkurenčnosti evropske industrije ter dosežejo pomembni politični cilji na področjih, kot so e-uprava, e-zdravje ali e-dostopnost.

Evropski parlament je 21. oktobra 2010 sprejel poročilo o prihodnosti evropske standardizacije [A7-0276/2010], v katerem je bilo navedeno, da je treba pri pregledu evropske standardizacije ohraniti številne uspešne elemente, odpraviti pomanjkljivosti ter vzpostaviti pravo ravnovesje med evropsko, nacionalno in mednarodno razsežnostjo. Poleg tega poročilo priznava, da je interoperabilnost bistvena za inovacije in konkurenčnost, zlasti v sektorju IKT.

V svojem sporočilu z dne 13. aprila 2011 z naslovom „Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja“ je Komisija med dvanajst ključnih prednostnih ukrepov, ki jih morajo institucije EU sprejeti pred koncem leta 2012, vključila razširitev sistema evropske standardizacije na storitve.

· Splošno ozadje

Standardi in standardizacija so za EU zelo učinkovita politična orodja. Čeprav standardi in standardizacija prinašajo veliko več koristi evropskemu gospodarstvu, se uporabljajo kot instrumenti politike, s katerimi se med drugim zagotavljajo delovanje enotnega trga proizvodov, interoperabilnost omrežij in sistemov, zlasti na področju IKT, visoka raven varstva potrošnikov in okolja ter več inovacij in večja socialna vključenost.

Standardi so v digitalni družbi nujni za zagotavljanje interoperabilnosti omrežij in sistemov, zlasti na področju IKT. V družbi, ki temelji na digitalni tehnologiji, se rešitve IKT uporabljajo v vseh gospodarskih sektorjih in v vsakodnevnem življenju. Za povezovanje rešitev, aplikacij in storitev IKT je potrebna interoperabilnost. Za interoperabilnost pa so potrebni standardi.

Evropski standardi imajo zelo pomembno vlogo pri delovanju notranjega trga za industrijske proizvode. Evropski standardi nadomeščajo nacionalne in pogosto nasprotujoče si standarde, ki lahko kot taki ustvarjajo tehnične ovire na nacionalnem trgu.

V tej uredbi se uporablja razlikovanje med dvema vrstama standardov: evropskimi standardi, ki se razvijejo na zahtevo Komisije na podlagi tako imenovanega „pooblastila“, s katerim se od ESO zahteva njihova priprava, in drugimi evropski standardi, razviti na pobudo drugih akterjev (podjetij, nacionalnih organov za standardizacijo, zainteresiranih strani itd.).

V tem predlogu so obravnavani trije glavni problemi:

1. V hitro spreminjajočem se svetu in družbi, zlasti v sektorjih, za katere so značilne zelo kratke življenjske dobe in razvojne faze proizvodov, morajo standardi slediti hitremu tehnološkemu razvoju. Nekatere zainteresirane strani menijo, da je celoten postopek razvoja evropskih standardov na zahtevo Komisije prepočasen. Glavna negativna posledica počasnega postopka določanja standardov je nadaljnji obstoj nasprotujočih si nacionalnih standardov, ki lahko ustvarjajo tehnične ovire v dobavni verigi ali ovirajo trgovino, če se nacionalni standard uporablja kot zaščitni instrument. Druga posledica je, da podjetja ne morejo uporabiti ustreznega standarda, s katerim bi ustvarila domnevo o skladnosti, ker ni usklajenih standardov, in morajo izpolnjevanje bistvenih zahtev dokazati v skladu z modulom ugotavljanja skladnosti iz veljavne zakonodaje EU. V obeh primerih se podjetja ne morejo izogniti stroškom, ki izhajajo iz razdrobljenosti notranjega trga ali postopkov za ugotavljanje skladnosti. Ker si nacionalni standardi nasprotujejo ali ker ni usklajenih standardov, se zaradi potrebe po proizvodnji različnih serij večajo transakcijski stroški in stroški na enoto. Industrija zaradi teh razmer vzpostavi neuradne poti standardizacije na mednarodni ravni za hiter razvoj tehničnih specifikacij, da se zagotovi interoperabilnost.

2. MSP se srečujejo s številnimi problemi v zvezi s standardi in standardizacijo. Po mnenju veliko zainteresiranih strani je eden od največjih problemov ta, da so MSP v dejavnostih standardizacije, zlasti na evropski ravni, na splošno nezadostno zastopana. Poleg tega se standardi pogosto nanašajo na varnost in dobro počutje državljanov, učinkovitost omrežij, okolje in druga področja javne politike. Čeprav imajo standardi v družbi pomembno vlogo, mnenje zadevnih družbenih zainteresiranih strani ni zadostno vključeno v postopek standardizacije v EU. Za rešitev problema nezadostne zastopanosti MSP in družbenih zainteresiranih strani v dejavnostih standardizacije, se organizacijam, ki zastopajo MSP in družbene zainteresirane strani, plačujejo finančni prispevki. Merila za upravičenost do teh donacij, pogoji njihove uporabe in vrsta razpoložljivih finančnih prispevkov se zelo razlikujejo. Nekatere organizacije za ukrepe prejemajo donacije, druge pa prejemajo tudi donacije za poslovanje. Najbolj negativna posledica problema nezadostne udeležbe MSP in družbenih zainteresiranih strani je zmanjšana možnost njihovega vpliva na postopek.

3. Na področju IKT veliko standardov za zagotavljanje interoperabilnosti ne pripravijo ESO, temveč druge organizacije, ki razvijajo standarde (v nadaljnjem besedilu: svetovni forumi in konzorciji). Konkreten primer tega so standardi v zvezi z internetom in svetovnim spletom. Tradicionalne organizacije za določanje standardov predvsem zaradi pomanjkanja visoko specializiranih strokovnjakov ne pokrivajo področja IKT, zato se zdaj večina standardizacije na področju IKT na svetovni ravni opravi zunaj uradnega sistema evropske ali mednarodne standardizacije. Sklicevanje na „standarde forumov in konzorcijev“ v javnih naročilih, ki jih ureja Direktiva 2004/18/ES, je trenutno mogoče le v izjemnih okoliščinah. Ker ti standardi kot taki ne spadajo v nobeno kategorijo standardov, na katere se javni organi lahko sklicujejo v javnih razpisih, se previdni javni organi nanje ne sklicujejo. Zato IKT, ki se naročajo, niso vedno interoperabilne z IKT, ki jih kupijo drugi organi. Zaradi teh težav javni organi pogosto ne morejo določiti svojih strategij in arhitektur IKT, vključno s čezmejno interoperabilnostjo med organizacijami.

· Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Ta predlog nadomešča del Direktive 98/34/ES ter razveljavlja sklepa št. 1673/2006/ES in št. 87/95/EGS.

· Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

S to pobudo se izvajajo vodilne pobude iz strategije Evropa 2020 o Uniji inovacij [COM(2010) 546], industrijski politiki [COM(2010) 614], evropski digitalni agendi [COM(2010) 245] in Evropi, gospodarni z viri [COM(2011)21]. Z njo se izvajata tudi akt za enotni trg [COM(2011) 206] in strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020 [COM(2010) 636]. Je del strateške pobude delovnega programa Komisije za leto 2011.

2. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka

· Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

V letih 2009 in 2010 sta potekali dve splošni javni posvetovanji, leta 2010 pa je bilo organizirano tudi bolj specifično posvetovanje z nacionalnimi organi, evropskimi organizacijami za standardizacijo, nacionalnimi organi za standardizacijo, organizacijami zainteresiranih strani ter forumi in konzorciji. Leta 2009 je bila sprejeta bela knjiga z naslovom „Posodobitev standardizacije IKT v EU – pot naprej“.

Ta uredba temelji tudi na delu neodvisne strokovne skupine, tj. strokovnega sveta za pregled sistema evropske standardizacije (EXPRESS), ki ga je sestavljalo 30 strokovnjakov iz evropskih, nacionalnih in mednarodnih organizacij za standardizacijo, industrije, MSP, nevladnih organizacij, sindikatov, univerzitetnih krogov, forumov in konzorcijev ter javnih organov iz držav članic EU. EXPRESS je Evropski komisiji februarja 2010 predložil poročilo „Standardizacija za konkurenčno in inovativno Evropo: vizija za leto 2020“.

Povzetek in upoštevanje odgovorov

Možnosti politike, ki so bile na koncu izbrane, temeljijo na odgovorih, prejetih v okviru posvetovanj, beli knjigi „Posodobitev standardizacije IKT v EU – pot naprej“, poročilu strokovnega sveta EXPRESS „Standardizacija za konkurenčno in inovativno Evropo: vizija za leto 2020“ in poročilu Evropskega parlamenta.

Med 23. marcem 2010 in 21. majem 2010 je na spletu potekalo odprto posvetovanje. Komisija je prejela 483 odgovorov. Rezultati so na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/enterprise/policies/european-standards/public-consultation/index_en.htm.

· Zbiranje in uporaba strokovnega znanja

Zunanje strokovno znanje ni bilo potrebno.

· Ocena učinka

V oceni učinka in njenem povzetku je pregled različnih možnosti.

Merila uspešnosti, učinkovitosti in usklajenosti izpolnjujejo le kombinacija možnosti politike 1.A (roki za pripravo evropskih standardov) in 1.C (pregledni in poenostavljeni postopki za usklajene standarde in druge evropske standarde, ki jih zahteva Komisija) ter možnosti politike 2.C (okrepitev položaja organizacij, ki v ESO zastopajo MSP in družbene zainteresirane strani, da se zagotovi možnost donacije za poslovanje) in 3.B (sklicevanje na „standarde forumov in konzorcijev“ v javnih naročilih). Zato so te štiri možnosti podlaga tega predloga.

Komisija je izvedla oceno učinka, navedeno v delovnem programu, poročilo o tem pa je na voljo na spletni strani:          http://ec.europa.eu/enterprise/policies/european-standards/index_en.htm.

3. Pravni elementi predloga

· Povzetek predlaganih ukrepov

1. Sodelovanje med nacionalnimi organi za standardizacijo bo postalo preglednejše.

2. V javnih naročilih bo mogoča uporaba standardov, ki so jih pripravile druge organizacije na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, če bodo ti standardi izpolnjevali merila, ki temeljijo na načelih STO za mednarodne postopke standardizacije, na področjih, na katerih evropski standardi niso na voljo, niso uveljavljeni na trgu ali so zastareli.

3. Izboljšalo se bo načrtovanje; Komisija bo določila letni program dela, v katerem bodo opredeljene prednostne naloge evropske standardizacije in potrebna pooblastila.

4. Izboljšati je treba zastopanost MSP in družbenih zainteresiranih strani v evropski standardizaciji; organizacijam, ki zastopajo MSP in družbene zainteresirane strani, se bo zagotovila finančna podpora.

5. Zmanjšala se bo upravna obremenitev Komisije in ESO, na primer z možnostjo temeljite poenostavitve sistema pavšalnih zneskov, ki bo jasno ločen od vseh preverjanj dejanskih stroškov izvajanja. Ta predlog predstavlja nadaljnji premik k sistemu, ki bo temeljil na uspešnosti, na podlagi opredelitve dogovorjenih kazalnikov in ciljev (dosežkov in rezultatov). Tak cilj bi lahko bil hiter in učinkovit postopek določanja standardov.

6. Čeprav se evropski standardi že splošno uporabljajo za promet in logistiko, poštne storitve ter elektronska komunikacijska omrežja in storitve, imajo prostovoljni evropski standardi manj pomembno vlogo pri podpiranju dokončne vzpostavitve enotnega trga storitev. Zato področje uporabe tega predloga zajema standarde za storitve, da se Komisiji omogoči izdajanje pooblastil, s katerimi se zahteva razvoj evropskih standardov za storitve, in financiranje dela stroškov tega razvoja.

· Pravna podlaga

Člen 114 PDEU

· Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporablja, če ta predlog ne spada v izključno pristojnost EU.

Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predloga iz naslednjih razlogov.

Evropska standardizacija podpira evropsko zakonodajo, s katero se vzpostavlja enotni trg, in prispeva k večji konkurenčnosti evropske industrije. Z uskladitvijo standardov za proizvode na evropski ravni se odpravljajo tehnične ovire za trgovino, ki bi jih lahko povzročili nasprotujoči si nacionalni standardi. Zato je treba težave v zvezi s standardizacijo na evropski ravni reševati na evropski ravni.

EU bo lažje dosegla cilje predloga iz naslednjih razlogov.

Države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja nemotenega delovanja notranjega trga z odpravljanjem ovir za trgovino znotraj EU, ki izhajajo iz različnih nacionalnih standardov za proizvode. Zato se zdi primerno, da se v skladu z načelom subsidiarnosti zaradi obsega in učinkov problema ta cilj doseže na ravni EU.

Evropski standardi imajo zelo pomembno vlogo pri delovanju notranjega trga za industrijske proizvode. Evropski standardi nadomeščajo nacionalne in pogosto nasprotujoče si standarde, ki lahko kot taki ustvarjajo tehnične ovire pri vstopu na nacionalni trg. Z usklajenimi standardi se zagotavlja, da proizvodi izpolnjujejo bistvene zahteve iz zakonodaje EU. Skladnost z evropskim „usklajenim“ standardom zagotavlja potrebno raven varnosti proizvodov. Vendar je uporaba usklajenih standardov še vedno prostovoljna, zato lahko proizvajalec uporabi katero koli drugo tehnično rešitev, ki dokazuje, da njegov proizvod izpolnjuje bistvene zahteve.

Med oceno učinka je bilo veliko nezakonodajnih možnosti zavrnjenih iz razlogov, ki so povezani s subsidiarnostjo, kot je podrobno navedeno v oceni učinka.

Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti.

· Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov.

Predlog se nanaša le na delovanje standardizacije na evropski ravni in sodelovanje med nacionalnimi organi za standardizacijo, da bi se preprečili nasprotujoči si nacionalni standardi.

Ta predlog ne ustvarja nobenih novih upravnih obremenitev za gospodarske subjekte, nacionalne vlade, regionalne in lokalne organe ter državljane.

· Izbira instrumentov

Predlagani instrument: uredba.

Druga sredstva ne bi bila ustrezna iz naslednjih razlogov.

Za predlagane možnosti in elemente poenostavitve niso potrebne spremembe zakonodaje držav članic. Ta instrument zadeva le evropske organizacije za standardizacijo, sodelovanje med nacionalnimi organi za standardizacijo, sodelovanje organizacij, ki v postopku evropske standardizacije zastopajo MSP in družbene zainteresirane strani, ter Komisijo. Zato v tem primeru direktiva ne bi bila ustrezen instrument.

Pravni instrument bi se moral splošno uporabljati, zlasti kar zadeva uporabo standardov forumov in konzorcijev v javnih naročilih, ki bi jih bilo treba neposredno uporabljati v vseh državah članicah. Poleg tega bi zakonodajni instrument vseboval številne obveznosti, ki bi se neposredno uporabljale za evropske organizacije za standardizacijo, nacionalne organe za standardizacijo, organizacije, ki v postopku evropske standardizacije zastopajo MSP in družbene zainteresirane strani, ter Komisijo. Zato je najprimernejši pravni instrument uredba. Z drugimi možnostmi predlagani cilji ne bi bili zadovoljivo doseženi.

4. Proračunske posledice

Proračunske posledice so navedene v oceni finančnih posledic.

5. Dodatne informacije

· Poenostavitev

Namen predloga je poenostavitev zakonodaje.

Standardizacija bo razširjena na storitve. Finančno poslovodenje bo poenostavljeno. Podrobnosti so navedene v nadaljevanju.

Predlog je vključen v tekoči program Komisije za posodobitev in poenostavitev pravnega reda EU ter njen delovni in zakonodajni program pod sklicem 2010/ENTR/0021.

· Razveljavitev veljavne zakonodaje

S sprejetjem predloga bo razveljavljena veljavna zakonodaja.

· Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti

Predlog vsebuje klavzulo o pregledu.

· Evropski gospodarski prostor

Predlagani akt zadeva EGP in ga je zato treba razširiti na Evropski gospodarski prostor.

· Podrobna obrazložitev predloga

Namen tega predloga je revizija in združitev:

1. Sklepa Sveta 87/95/EGS o standardizaciji na področju informacijske tehnologije in telekomunikacij z razveljavitvijo skoraj vseh (zastarelih) določb in uvedbo novega sistema, ki bo na področju javnih naročil omogočal tudi uporabo standardov IKT, ki jih niso razvili evropski organi za standardizacijo, ampak druge organizacije.

2. Direktive 98/34/ES o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov ter predpisov o storitvah informacijske družbe (pri čemer nobeden od členov v zvezi s priglasitvijo osnutkov tehničnih predpisov ne spada na področje uporabe predloga in se ne spremeni) z naslednjimi ukrepi: evropsko sodelovanje pri standardizaciji bo razširjena na storitve, sodelovanje med nacionalnimi organi za standardizacijo bo postalo preglednejše, zastopanost MSP in družbenih zainteresiranih strani v evropski standardizaciji se bo izboljšala in zagotovila se bo finančna podpora organizacijam, ki zastopajo MSP in družbene zainteresirane strani.

3. Sklepa št. 1673/2006/ES o financiranju evropske standardizacije. Glavna načela tega sklepa bodo ostala nespremenjena, v skladu s predlagano novo finančno uredbo pa se bodo uvedle naslednje novosti: zmanjšala se bo upravna obremenitev operativnih služb in evropskih organov za standardizacijo, na primer z možnostjo temeljite poenostavitve sistema pavšalnih zneskov, ki bo jasno ločen od vseh preverjanj dejanskih stroškov izvajanja. Ta predlog predstavlja nadaljnji premik k sistemu, ki bo temeljil na uspešnosti, na podlagi opredelitve dogovorjenih kazalnikov in ciljev (dosežkov in rezultatov). Tak cilj je hiter in učinkovit postopek določanja standardov.

2011/0150 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o evropski standardizaciji in spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/105/ES in 2009/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[1],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega:

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Glavni cilj standardizacije je opredelitev prostovoljnih tehničnih specifikacij ali specifikacij kakovosti, ki jih lahko izpolnjujejo sedanji ali prihodnji proizvodi, proizvodni postopki ali storitve. Standardizacija lahko zajema različna vprašanja, kot so standardizacija različnih stopenj ali velikosti določenega proizvoda ali tehnične specifikacije na trgih proizvodov ali storitev, na katerih sta združljivost in interoperabilnost z drugimi proizvodi ali sistemi bistveni.

(2) Evropska standardizacija prispeva tudi k večji konkurenčnosti podjetij, zlasti z omogočanjem prostega pretoka blaga in storitev, interoperabilnosti omrežij, komunikacijskih sredstev, tehnološkega razvoja in inovacij. Standardi ustvarjajo pomembne pozitivne gospodarske učinke, na primer s spodbujanjem gospodarskega prepletanja na notranjem trgu ter razvoja novih in izboljšanih proizvodov ali trgov in izboljšanih pogojev dobave. Standardi tako običajno povečajo konkurenco ter zmanjšajo stroške proizvodnje in prodaje, s čimer koristijo gospodarstvu kot celoti. Na podlagi standardov se lahko ohranja ali povečuje kakovost ter zagotavljajo informacije, interoperabilnost in združljivost, s čimer se povečuje tudi vrednost za potrošnike.

(3) Evropske standarde morajo še naprej sprejemati evropski organi za standardizacijo, in sicer Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (CENELEC) in Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI).

(4) Evropski standardi imajo na notranjem trgu zelo pomembno vlogo predvsem zaradi domneve o skladnosti proizvodov, ki bodo dani na trg, z bistvenimi zahtevami za navedene proizvode, ki jih določa usklajevalna zakonodaja Unije.

(5) Evropsko standardizacijo ureja poseben pravni okvir, ki ga sestavljajo trije različni pravni akti, in sicer Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov ter predpisov o storitvah informacijske družbe[2], Sklep št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o financiranju evropske standardizacije[3] in Sklep Sveta 87/95 EGS z dne 22. decembra 1986 o standardizaciji na področju informacijske tehnologije in telekomunikacij[4]. Vendar veljavni regulativni okvir v zadnjih desetletjih ne dohaja več razvoja evropske standardizacije. Zato je treba regulativni okvir poenostaviti in prilagoditi, tako da bo zajemal nove vidike standardizacije ter odražal najnovejše spremembe in prihodnje izzive evropske standardizacije. To se nanaša zlasti na pospešen razvoj standardov za storitve in razvoj standardizacijskih dokumentov, pri katerih ne gre za uradne standarde.

(6) Za zagotovitev učinkovitosti standardov in standardizacije kot političnih orodij Unije je nujen učinkovit in uspešen sistem standardizacije, ki zagotavlja prilagodljivo in pregledno platformo za doseganje soglasja med vsemi udeleženci ter je finančno sprejemljiv.

(7) Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu[5] uvaja splošne določbe, ki ponudnikom storitev olajšujejo uveljavljanje svobode ustanavljanja in prostega pretoka storitev ter hkrati ohranjajo visoko raven kakovosti storitev. Države članice zavezuje, da v sodelovanju s Komisijo spodbujajo razvoj prostovoljnih evropskih standardov za zagotovitev združljivosti storitev, ki jih opravljajo ponudniki v različnih državah članicah, obveščenosti prejemnika in kakovosti zagotavljanja storitev. Vendar pa se Direktiva 98/34/ES uporablja le za standarde za proizvode, medtem ko standardi za storitve niso izrecno zajeti. Vendar je razmejitev med storitvami in blagom ob upoštevanju dejanskega stanja notranjega trga vse manj pomembna. Jasno razlikovanje med standardi za proizvode in standardi za storitve v praksi ni vedno mogoče. Veliko standardov za proizvode vključuje element storitev, standardi za storitve pa se pogosto delno nanašajo tudi na proizvode. Zato je treba pravni okvir prilagoditi tem novim razmeram z razširitvijo njegovega področja uporabe na standarde za storitve.

(8) Razvoj prostovoljnih standardov za storitve mora biti tržno usmerjen, pri čemer imajo prednost potrebe gospodarskih subjektov in zainteresiranih strani, ki jih standard neposredno ali posredno zadeva, ter morajo upoštevati javni interes in temeljiti na soglasju. Ti standardi morajo biti osredotočeni zlasti na storitve, povezane s proizvodi in postopki.

(9) Za evropske organe za standardizacijo velja konkurenčno pravo, če jih je mogoče šteti za podjetje ali združenje podjetij v smislu členov 101 in 102 Pogodbe.

(10) Nacionalne standarde znotraj Unije sprejemajo nacionalni organi za standardizacijo, posledica pa so lahko nasprotujoči si standardi in tehnične ovire na notranjem trgu. Zato je treba za notranji trg in učinkovitost standardizacije znotraj Unije potrditi obstoječo redno izmenjavo informacij med nacionalnimi organi za standardizacijo, evropskimi organi za standardizacijo in Komisijo o sedanjem in prihodnjem delu v zvezi s standardizacijo. Ta izmenjava informacij mora biti v skladu s Prilogo 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini, odobrenem s Sklepom Sveta št. 80/271/EGS z dne 10. decembra 1979 o sklenitvi večstranskih sporazumov, ki izhajajo iz trgovinskih pogajanj med letoma 1973 in 1979[6].

(11) Redna izmenjava informacij med nacionalnimi organi za standardizacijo, evropskimi organi za standardizacijo in Komisijo organom za standardizacijo ne sme preprečevati izpolnjevanja drugih obveznosti in zavez ter zlasti določb Priloge 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini.

(12) Standardi so lahko evropskim politikam v pomoč pri soočanju z velikimi družbenimi izzivi, kot so podnebne spremembe, trajnostna raba virov, staranje ter inovacije nasploh. S spodbujanjem razvoja evropskih ali mednarodnih standardov za blago in tehnologije na teh rastočih trgih lahko Evropa ustvari konkurenčno prednost za svoja podjetja in olajša trgovino.

(13) Standardi so pomembna orodja podjetij ter zlasti malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), vendar ta niso zadostno vključena v sistem standardizacije, zato obstaja tveganje, da standardi ne odražajo potreb in pomislekov MSP. Zato je nujno treba izboljšati njihovo zastopanost in udeležbo v postopku standardizacije, zlasti v tehničnih odborih.

(14) Evropski standardi so izjemno pomembni za konkurenčnost MSP, ki pa so v splošnem nezadostno zastopana v dejavnostih standardizacije, zlasti na evropski ravni. Zato mora ta uredba s pomočjo subjekta z ustreznimi kvalifikacijami zagotoviti ustrezno zastopanost MSP v postopku evropske standardizacije.

(15) Standardi imajo lahko širok vpliv na družbo, zlasti na varnost in dobro počutje državljanov, učinkovitost omrežij, okolje, dostopnost in druga področja javne politike. Zato je treba s podporo organizacij, ki zastopajo interese potrošnikov, okolja in družbenih zainteresiranih strani, okrepiti vlogo in prispevek družbenih zainteresiranih strani pri pripravi standardov.

(16) Standardi morajo čim bolj upoštevati okoljske vplive v celotnem življenjskem ciklu proizvodov in storitev. Skupno raziskovalno središče Komisije je razvilo pomembna in javno dostopna orodja za oceno takih vplivov v celotnem življenjskem ciklu.

(17) Uspešnost sodelovanja med Komisijo in sistemom evropske standardizacije je odvisna od skrbnega načrtovanja prihodnjih zahtev glede razvoja standardov. To načrtovanje je mogoče izboljšati, zlasti s sodelovanjem zainteresiranih strani. Ker Direktiva 98/34/ES že določa možnost, da se od evropskih organov za standardizacijo zahteva priprava evropskih standardov, je primerno uvesti boljše in preglednejše načrtovanje v okviru letnega delovnega programa, ki mora vključevati pregled vseh zahtev za standarde, ki jih Komisija namerava predložiti evropskim organom za standardizacijo.

(18) Več direktiv, s katerimi se usklajujejo pogoji za trženje proizvodov, določa, da lahko Komisija od evropskih organov za standardizacijo zahteva sprejetje usklajenih evropskih standardov, na podlagi katerih se domneva skladnost z ustreznimi bistvenimi zahtevami. Vendar veliko teh zakonodajnih aktov vsebuje najrazličnejše določbe v zvezi z nasprotovanjem tem standardom, če ne zajemajo vseh veljavnih zahtev ali jih ne zajemajo v celoti. Neskladne določbe, ki povzročajo negotovost gospodarskih subjektov in evropskih organov za standardizacijo, vsebujejo zlasti Direktiva Sveta 89/686/EGS z dne 21. decembra 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo[7], Direktiva Sveta 93/15/EGS z dne 5. aprila 1993 o usklajevanju določb v zvezi z dajanjem eksplozivov za civilno uporabo v promet in njihovim nadzorom[8], Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/9/ES z dne 23. marca 1994 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah[9], Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/25/ES z dne 16. junija 1994 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo[10], Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/16/ES z dne 29. junija 1995 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z dvigali[11], Direktiva 97/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. maja 1997 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s tlačno opremo[12], Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/22/ES z dne 31. marca 2004 o merilnih instrumentih[13], Direktiva 2007/23/ES z dne 23. maja 2007 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju pirotehničnih izdelkov v promet[14], Direktiva 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 v zvezi z enostavnimi tlačnimi posodami[15] in Direktiva 2009/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o neavtomatskih tehtnicah[16]. Zato je treba v to uredbo vključiti enotni postopek iz Sklepa št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS[17] ter črtati zadevne določbe iz navedenih direktiv.

(19) Javni organi morajo pri naročanju strojne in programske opreme ter storitev informacijske tehnologije čim bolje uporabiti vse zadevne standarde, na primer z izbiro standardov, ki jih lahko izvajajo vsi zainteresirani dobavitelji, da se zagotovi večja konkurenčnost in zmanjša tveganje vezanosti na določeno tehniko. Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev[18] in Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev[19] določata, da je treba tehnične specifikacije pri javnem naročanju določiti s sklicevanjem na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropskih tehničnih soglasjih, skupnih tehničnih specifikacijah, mednarodnih standardih, drugih tehničnih referenčnih sistemih, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo proizvodov, ali enakovredno. Vendar standarde na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij pogosto razvijajo druge standardizacijske organizacije, pri čemer ti standardi ne spadajo v nobeno od kategorij standardov in soglasij iz direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES. Zato je treba v odgovor na hiter razvoj na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter za lažje zagotavljanje čezmejnih storitev, spodbujanje konkurence, interoperabilnosti in inovacij za tehnične specifikacije v javnih naročilih predvideti možnost sklicevanja na standarde s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

(20) Nekateri standardi s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij niso razviti v skladu z merili iz Priloge 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini. Zato je treba s to uredbo določiti postopek za izbor standardov na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki se bo lahko uporabljal v javnem naročanju in bo vključeval široko posvetovanje z najrazličnejšimi zainteresiranimi stranmi, vključno z evropskimi organi za standardizacijo, podjetji in javnimi organi. Ta uredba mora določati tudi zahteve v obliki seznama lastnosti za take standarde in z njimi povezane postopke standardizacije. Te lastnosti morajo zagotoviti upoštevanje ciljev javne politike in družbenih potreb ter morajo temeljiti na merilih, ki jih je Svetovna trgovinska organizacija določila za mednarodne organizacije za standardizacijo.

(21) Zaradi spodbujanja inovacij in konkurence med standardiziranimi rešitvami se s priznanjem določene tehnične specifikacije ne sme onemogočiti priznanja konkurenčne tehnične specifikacije v skladu z določbami te uredbe. Vsako priznanje mora temeljiti na izpolnjevanju lastnosti, pri čemer mora tehnična specifikacija doseči minimalno raven tržne razširjenosti. Tržne razširjenosti se ne sme razlagati kot široke uporabe na trgu.

(22) Izbrani standardi na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij bi lahko prispevali k izvajanju Sklepa št. 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA)[20], ki za obdobje 2010–2015 določa program o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave ter institucije in organe Unije, ki zagotavlja enotne in skupne rešitve za pospeševanje interoperabilnosti.

(23) Na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij lahko pride do položaja, ko je primerno spodbujati ali zahtevati uporabo skladnosti z določenimi standardi na ravni Unije, da se zagotovi interoperabilnost na enotnem trgu in izboljša možnost izbire za uporabnike. V drugih okoliščinah se lahko zgodi tudi, da določeni evropski standardi ne izpolnjujejo več potreb potrošnikov ali ovirajo tehnološki razvoj. Zato Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve[21] Komisiji omogoča, da po potrebi od evropskih organov za standardizacijo zahteva pripravo standardov, določi seznam standardov in/ali specifikacij, objavljenih v Uradnem listu Evropske unije, zaradi spodbujanja njihove uporabe, predpiše njihovo obvezno izvajanje ali standarde in/ali specifikacije odstrani z navedenega seznama.

(24) Ta uredba evropskim organom za standardizacijo ne sme preprečiti nadaljnjega razvoja standardov na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter krepitve sodelovanja z drugimi standardizacijskimi organi, zlasti na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, da se zagotovi skladnost in prepreči razdrobljenost ali podvajanje med izvajanjem standardov in specifikacij.

(25) Sklep št. 1673/2006/ES določa predpise o prispevku Unije pri financiranju evropske standardizacije, da se zagotovita razvoj in revizija evropskih standardov in drugih evropskih standardizacijskih dokumentov v podporo ciljev, zakonodaje in politike Unije. Zaradi upravne in proračunske poenostavitve je primerno, da se določbe navedenega sklepa vključijo v to uredbo v skladu s predlagano novo finančno uredbo.

(26) Ob upoštevanju zelo širokega področja vključenosti evropske standardizacije v podporo politikam in zakonodaji Unije ter različnih vrst dejavnosti standardizacije je treba določiti različne načine financiranja. To zadeva zlasti donacije brez razpisov za zbiranje predlogov evropskim in nacionalnim organom za standardizacijo v skladu z drugim pododstavkom člena 110(1) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[22], in členom 168(1)(d) Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[23]. Enake določbe se morajo uporabljati tudi za organe, ki v tej uredbi sicer niso opredeljeni kot evropski organi za standardizacijo, so pa pooblaščeni v temeljnem aktu in zadolženi za izvajanje pripravljalnih del za podporo evropski standardizaciji v sodelovanju z evropskimi organi za standardizacijo.

(27) Evropski organi za standardizacijo morajo imeti na voljo učinkovite in zmogljive osrednje sekretariate, ker trajno podpirajo dejavnosti Unije. Komisija bi zato morala imeti možnost, da navedenim organom, ki si prizadevajo za cilj v splošnem evropskem interesu, dodeli donacije, ne da bi v primeru donacij za poslovanje uporabila načelo postopnega zmanjševanja iz člena 113(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

(28) Sklep št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013)[24], Sklep št. 1926/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o uvedbi programa ukrepov Skupnosti na področju potrošniške politike (2007–2013)[25] ter Uredba (ES) št. 614/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o finančnem instrumentu za okolje (LIFE+)[26] že zagotavljajo možnost finančne podpore evropskim organizacijam, ki zastopajo MSP, potrošnike in okoljske interese v standardizaciji, posebne donacije pa se plačujejo evropskim organizacijam, ki zastopajo družbene interese v standardizaciji. Financiranje v skladu s Sklepom št. 1639/2006/ES, Sklepom št. 1926/2006/ES in Uredbo (ES) št. 614/2007 se zaključi 31. decembra 2013. Za razvoj evropske standardizacije je bistveno, da se še naprej podpira in spodbuja dejavno sodelovanje evropskih organizacij, ki zastopajo MSP, potrošnike ter okoljske in družbene interese. Take organizacije si prizadevajo za cilj, ki je v splošnem evropskem interesu, in na podlagi posebnega pooblastila nacionalnih nepridobitnih organizacij sestavljajo evropsko mrežo nepridobitnih organov, ki delujejo v državah članicah ter spodbujajo načela in politike, skladne s cilji pogodb. Evropske organizacije, ki v evropski standardizaciji zastopajo MSP, potrošnike ter okoljske in družbene interese, imajo zaradi okoliščin, v katerih delujejo, in svojih statutarno določenih ciljev trajno vlogo, ki je bistvena za dejavnosti in politike Unije. Komisija mora zato imeti možnost, da tem organom še naprej dodeljuje donacije, ne da bi v primeru donacij za poslovanje uporabila načelo postopnega zmanjševanja iz člena 113(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

(29) Financiranje dejavnosti standardizacije mora omogočati tudi kritje pripravljalnih ali dodatnih dejavnosti za pripravo standardov ali drugih standardizacijskih dokumentov. To je potrebno zlasti za raziskovalno delo, pripravo pripravljalnih dokumentov za zakonodajo, izvajanje medlaboratorijskih preskusov, potrjevanje veljavnosti ali vrednotenje standardov. Pospeševanje standardizacije na evropski in mednarodni ravni se mora nadaljevati tudi s programi v zvezi s tehnično pomočjo tretjim državam in sodelovanjem z njimi. Za izboljšanje dostopa do trgov in povečanje konkurenčnosti podjetij v Uniji mora biti mogoče dodeliti donacije drugim subjektom z razpisi za zbiranje predlogov ali po potrebi z oddajo javnih naročil.

(30) Namen financiranja Unije mora biti priprava standardov ali drugih standardizacijskih dokumentov, omogočanje podjetjem, da jih uporabljajo, s prevajanjem v različne uradne jezike Unije, krepitev kohezije sistema evropske standardizacije ter zagotovitev pravičnega in preglednega dostopa do evropskih standardov za vse akterje na trgu po vsej Uniji. To je zlasti pomembno v primerih, ko uporaba standardov omogoča skladnost z zakonodajnimi akti Unije.

(31) Za zagotovitev učinkovite uporabe te uredbe morata obstajati možnost uporabe potrebnega strokovnega znanja, zlasti na področju revizije in finančnega poslovodenja, in tudi sredstev upravne podpore, ki bi lahko olajšali njeno izvajanje, ter možnost rednega vrednotenja primernosti dejavnosti, ki jih financira Unija, da se potrdita njihova koristnost in učinek.

(32) Prav tako je treba sprejeti primerne ukrepe za preprečevanje goljufij in nepravilnosti ter za izterjavo sredstev, ki so bila nepravilno izplačana, v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti[27] in (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi[28], ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)[29].

(33) V zvezi s spremembami prilog k tej uredbi je treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe zaradi posodabljanja seznamov evropskih organov za standardizacijo, prilagoditve meril za priznavanje standardov na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij tehničnemu razvoju ter prilagoditve meril za organizacije, ki zastopajo MSP in družbene zainteresirane strani, nadaljnjemu razvoju, kar zadeva njihovo nepridobitnost in reprezentativnost. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnimi deli opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov.

(34) Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(35) Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe je treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[30].

(36) Pri izvedbenih sklepih v zvezi z nasprotovanjem usklajenim standardom, za katera Komisija meni, da so utemeljena, in kadar sklicevanje na usklajeni standard še ni bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, se mora uporabljati svetovalni postopek, če zadevni standard še ni ustvaril domneve o skladnosti z bistvenimi zahtevami iz ustrezne usklajevalne zakonodaje Unije.

(37) Pri izvedbenih sklepih v zvezi z nasprotovanjem usklajenim standardom, za katera Komisija meni, da so utemeljena, in kadar je bilo sklicevanje na usklajeni standard že objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, se mora uporabljati postopek pregleda, če bi tak sklep lahko imel posledice za domnevo o skladnosti z ustreznimi bistvenimi zahtevami.

(38) Države članice ne morejo zadovoljivo izvajati standardizacije na evropski ravni ter jo je torej zaradi obsega in učinka lažje izvajati na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za doseganje navedenega cilja.

(39) Direktive 98/34/ES, 89/686/EGS, 93/15/EGS, 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/105/ES in 2009/23/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(40) Sklepa št. 1673/2006/ES in št. 87/95/ES je zato treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I Splošne določbe

Člen 1  Predmet

Ta uredba določa pravila o sodelovanju med evropskimi organi za standardizacijo, nacionalnimi organi za standardizacijo in Komisijo, oblikovanju evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov za proizvode in storitve v podporo zakonodaji in politikam Unije, priznavanju tehničnih specifikacij na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (v nadaljnjem besedilu: IKT) ter financiranju evropske standardizacije.

Člen 2 Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „standard“ pomeni tehnično specifikacijo za večkratno ali stalno uporabo, katere izpolnjevanje ni obvezno in sodi v eno od naslednjih kategorij:

(a) „mednarodni standard“ pomeni standard, ki ga je sprejel mednarodni organ za standardizacijo;

(b) „evropski standard“ pomeni standard, ki ga je sprejel eden od evropskih organov za standardizacijo;

(c) „usklajeni standard“ pomeni evropski standard, sprejet na podlagi zahteve Komisije za uporabo usklajevalne zakonodaje Unije;

(d) „nacionalni standard“ pomeni standard, ki ga je sprejel nacionalni organ za standardizacijo;

(e) „standard IKT“ pomeni standard na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

(2) „evropski standardizacijski dokument“ pomeni tehnično specifikacijo, ki ni evropski standard in jo je evropski organ za standardizacijo sprejel za večkratno ali stalno uporabo ter katere izpolnjevanje ni obvezno;

(3) „osnutek standarda“ pomeni dokument, ki vsebuje besedilo tehničnih specifikacij o določenem predmetu in se obravnava za sprejetje v skladu z ustreznim postopkom za standarde tak, kakršen je bil oblikovan po pripravljalnih delih ter predložen javnosti za pripombe in pregled;

(4) „tehnična specifikacija“ pomeni specifikacijo iz dokumenta, ki določa eno od naslednjega:

(a) zahtevane lastnosti proizvoda, kot so raven kakovosti, delovanje, interoperabilnost, varnost ali mere, vključno z zahtevami, ki za proizvod veljajo v zvezi z imenom, pod katerim se prodaja, izrazjem, simboli, preskušanjem in načini preskušanja, embalažo, označevanjem ali etiketiranjem in postopki za ugotavljanje skladnosti;

(b) proizvodne metode in postopki, ki se uporabljajo pri kmetijskih proizvodih iz člena 38(1) Pogodbe, proizvodi za prehrano ljudi in živali, zdravila ter proizvodne metode in postopki v zvezi z drugimi proizvodi, kadar ti vplivajo na njihove lastnosti;

(c) zahtevane lastnosti storitve, kot so raven kakovosti, delovanje, interoperabilnost in varnost, vključno z zahtevami, ki za ponudnika veljajo v zvezi z informacijami, ki morajo biti na voljo prejemniku, kot je določeno v členu 22(1) do (3) Direktive 2006/123/ES;

(d) metode in merila za ocenjevanje delovanja gradbenih proizvodov, kot so določeni v členu 2(1) Uredbe (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS[31], kar zadeva njihove glavne značilnosti.

(5) „proizvod“ pomeni vsak industrijsko izdelan proizvod in kateri koli kmetijski proizvod, vključno z ribjimi proizvodi;

(6) „storitev“ pomeni vsako zasebno pridobitno dejavnost, ki se praviloma opravlja za plačilo, kot je določeno v členu 57 Pogodbe;

(7) „evropski organ za standardizacijo“ pomeni organ iz Priloge I;

(8) „mednarodni organ za standardizacijo“ pomeni Mednarodno organizacijo za standardizacijo (ISO), Mednarodno elektrotehniško komisijo (IEC) in Mednarodno zvezo za telekomunikacije (ITU).

Poglavje II Preglednost in sodelovanje zainteresiranih strani

Člen 3  Preglednost delovnih programov organov za standardizacijo

1. Vsak evropski in nacionalni organ za standardizacijo vsaj enkrat letno potrdi svoj delovni program. V delovni program vključi informacije o standardih in evropskih standardizacijskih dokumentih, ki jih namerava pripraviti ali spremeniti, jih pripravlja ali spreminja ter jih je sprejel v predhodnem obdobju, razen če gre za istoveten ali enakovreden prenos mednarodnih ali evropskih standardov.

2. V delovnem programu se za vsak standard in evropski standardizacijski dokument navedejo:

(a)     predmet;

(b)     dosežena stopnja razvoja standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov;

(c)     sklicevanje na katere koli mednarodne standarde, uporabljene kot podlaga.

3. Vsak evropski in nacionalni organ za standardizacijo objavi svoj delovni program na svojem spletnem mestu ali katerem koli drugem javno dostopnem spletnem mestu, obvestilo o delovnem programu pa v nacionalni ali po potrebi evropski publikaciji o standardizacijskih dejavnostih.

4. Evropski in nacionalni organ za standardizacijo najpozneje ob objavi svojega delovnega programa o njem uradno obvesti druge evropske in nacionalne organe za standardizacijo ter Komisijo.

5. Nacionalni organi za standardizacijo ne morejo nasprotovati vključitvi predmeta standardizacije v delovni program evropskega organa za standardizacijo.

Člen 4  Preglednost standardov

1. Vsak evropski in nacionalni organ za standardizacijo drugim evropskim in nacionalnim organom za standardizacijo ter Komisiji na njihovo zahtevo predloži osnutek nacionalnega standarda, evropskega standarda in evropskega standardizacijskega dokumenta.

2. Vsak evropski in nacionalni organ za standardizacijo takoj odgovori na pripombe, ki jih v zvezi s katerim koli takšnim osnutkom prejme od katerega koli drugega evropskega in nacionalnega organa za standardizacijo ter Komisije, in jih ustrezno upošteva.

3. Nacionalni organi za standardizacijo zagotovijo, da:

(a)     se osnutki standardov objavijo tako, da lahko strani iz drugih držav članic predložijo pripombe;

(b)     se lahko drugi nacionalni organi za standardizacijo pasivno ali aktivno vključijo v načrtovane dejavnosti, tako da pošljejo opazovalca.

Člen 5  Udeležba zainteresiranih strani v evropski standardizaciji

1. Evropski organi za standardizacijo zagotovijo ustrezno zastopanje malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), potrošniških organizacij ter okoljskih in družbenih zainteresiranih strani, zlasti prek organizacij iz Priloge III, na ravni razvoja politike in vsaj v naslednjih fazah razvoja evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov:

(a) predlaganje in sprejemanje novih delovnih nalog;

(b) tehnična razprava o predlogih;

(c) predložitev pripomb v zvezi z osnutki;

(d) revizija obstoječih evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov;

(e) obveščanje in ozaveščanje o sprejetih evropskih standardih ali evropskih standardizacijskih dokumentih.

2. Evropski organi za standardizacijo zagotovijo ustrezno zastopanost podjetij, raziskovalnih centrov, univerz in drugih pravnih oseb na tehnični ravni v dejavnostih standardizacije, povezanih z nastajajočim področjem s pomembnimi posledicami za politiko ali tehnične inovacije, če so zadevne pravne osebe sodelovale pri projektu, ki je povezan z navedenim področjem ter ga Unija financira v okviru večletnega okvirnega programa za dejavnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja.

Poglavje III Evropski standardi in evropski standardizacijski dokumenti v podporo zakonodaji in politikam Unije

Člen 6 Delovni program Komisije v zvezi z evropsko standardizacijo

1. Komisija sprejme letni delovni program evropske standardizacije, v katerem navede evropske standarde in evropske standardizacijske dokumente, ki jih namerava v skladu s členom 7 zahtevati od evropskih organov za standardizacijo.

2. V delovnem programu evropske standardizacije iz odstavka 1 se navedejo specifični cilji in politike za evropske standarde in druge evropske standardizacijske dokumente, ki jih Komisija namerava zahtevati od evropskih organov za standardizacijo. V nujnih primerih lahko Komisija zahteva pripravo standarda brez predhodne napovedi.

Člen 7  Zahteve za standardizacijo, predložene evropskim organom za standardizacijo

1. Komisija lahko v določenem roku od enega ali več evropskih organov za standardizacijo zahteva pripravo evropskega standarda ali evropskega standardizacijskega dokumenta. Ta je tržno usmerjen, upošteva javni interes in temelji na soglasju.

2. Zadevni evropski organ za standardizacijo v enem mesecu od prejema zahteve iz odstavka 1 navede, ali jo sprejema.

3. Komisija v treh mesecih od prejema obvestila o sprejetju iz odstavka 2 obvesti zadevni evropski organ za standardizacijo o dodelitvi donacije za pripravo evropskega standarda ali evropskega standardizacijskega dokumenta.

4. Evropski organi za standardizacijo Komisijo obvestijo o dejavnostih v zvezi s pripravo dokumentov iz odstavka 1.

Člen 8  Nasprotovanje usklajenim standardom

1.           Če država članica meni, da usklajeni standard ne izpolnjuje v celoti zahtev, ki naj bi jih zajemal in ki so določene v ustrezni zakonodaji Unije, o tem obvesti Komisijo.

2.           Če Komisija meni, da so nasprotovanja iz odstavka 1 upravičena, se odloči, da:

(a) sklicevanja na zadevni usklajeni standard ne objavi v Uradnem listu Evropske unije ali da ga objavi z omejitvijo;

(b) sklicevanje na zadevni usklajeni standard v Uradnem listu Evropske unije ohrani z omejitvijo ali da ga umakne iz njega.

3.           Komisija o odločitvi iz odstavka 2 obvesti zadevni evropski organ za standardizacijo in po potrebi zahteva revizijo zadevnih usklajenih standardov.

4.           Odločitev iz odstavka 2(a) tega člena se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 18(2).

5.           Odločitev iz odstavka 2(b) tega člena se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(3).

Poglavje IV Standardi na področju IKT

Člen 9  Priznavanje tehničnih specifikacij na področju IKT

Komisija se lahko na podlagi predloga javnega organa iz Direktive 2004/18/ES ali na lastno pobudo odloči, da prizna tehnične specifikacije, ki niso nacionalni, evropski ali mednarodni standardi in izpolnjujejo zahteve iz Priloge II, kot standarde IKT.

Člen 10  Uporaba standardov IKT v javnih naročilih

Standardi IKT iz člena 9 predstavljajo skupne tehnične specifikacije iz direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES ter Uredbe (ES) št. 2342/2002.

Poglavje V Financiranje evropske standardizacije

Člen 11 Financiranje organov za standardizacijo s strani Unije

1.           Financiranje s strani Unije se lahko evropskim organom za standardizacijo odobri za naslednje dejavnosti standardizacije:

(a) razvoj in revizijo evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov, ki sta potrebna in ustrezna za podporo politikam in zakonodaji Unije;

(b) preverjanje kakovosti in skladnosti evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov z ustreznimi politikami in zakonodajo Unije;

(c) izvedbo pripravljalnega ali dodatnega dela v zvezi z evropsko standardizacijo, vključno s študijami, dejavnostmi sodelovanja, seminarji, ocenami, primerjalnimi analizami, raziskovalnim delom, laboratorijskim delom, medlaboratorijskimi preskusi, vrednotenjem skladnosti ter ukrepi za skrajšanje obdobij za razvoj in revizijo evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov;

(d) dejavnosti osrednjih sekretariatov evropskih organov za standardizacijo, vključno z razvojem politik, usklajevanjem dejavnosti standardizacije, procesiranjem tehničnega dela in zagotavljanjem informacij zainteresiranim stranem;

(e) po potrebi prevajanje evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov, ki se uporabljajo v podporo politikam in zakonodaji Unije, v uradne jezike Unije, ki niso delovni jeziki evropskih organov za standardizacijo, ali v upravičenih primerih v jezike, ki niso uradni jeziki Unije;

(f) zbiranje informacij za pojasnitev, razlago in poenostavitev evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov, vključno s pripravo priročnikov, informacijami o najboljših praksah in ukrepi ozaveščanja;

(g) dejavnosti za izvajanje programov tehnične pomoči, sodelovanje s tretjimi državami ter spodbujanje in podpora sistema evropske standardizacije ter evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov med zainteresiranimi stranmi v Uniji in na mednarodni ravni.

2.           Financiranje s strani Unije se lahko odobri tudi:

(a) nacionalnim organom za standardizacijo za standardizacijske dejavnosti iz odstavka 1, ki jih izvajajo v sodelovanju z evropskimi organi za standardizacijo;

(b) drugim organom, ki v sodelovanju z evropskimi organi za standardizacijo izvajajo delo iz točk (a), (c) in (g) odstavka 1.

Člen 12  Financiranje drugih evropskih organizacij s strani Unije

Financiranje s strani Unije se lahko organizacijam iz Priloge III odobri za naslednje dejavnosti:

(a) delovanje teh organizacij in njihovih dejavnosti v zvezi z evropsko ali mednarodno standardizacijo, vključno s procesiranjem tehničnega dela ter zagotavljanjem informacij članom in drugim zainteresiranim stranem;

(b) pravno in tehnično znanje, vključno s študijami, v zvezi z oceno potrebe po evropskih standardih in evropskih standardizacijskih dokumentih ter v zvezi z njihovim razvojem;

(c) sodelovanje pri tehničnem delu v zvezi z razvojem in revizijo evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov, ki sta potrebna in ustrezna za podporo politikam in zakonodaji Unije;

(d) preverjanje kakovosti in skladnosti evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov z ustreznimi politikami in zakonodajo Unije;

(e) spodbujanje evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov ter obveščanje o standardih in njihovi uporabi med zainteresiranimi stranmi in MSP.

Člen 13  Načini financiranja

1. Financiranje s strani Unije se zagotovi v obliki:

(a) donacij brez razpisa za zbiranje predlogov ali pogodb po zaključenih postopkih javnega naročanja za:

(i)      evropske in nacionalne organe za standardizacijo za izvajanje dejavnosti iz člena 11(1);

(ii)      organe, določene na podlagi temeljnega akta v smislu člena 49 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 za izvajanje dela iz člena 11(1)(c) te uredbe,v sodelovanju z evropskimi organi za standardizacijo;

(b) donacij po zaključenem razpisu za zbiranje predlogov ali pogodb po zaključenih postopkih javnega naročanja za druge organe iz člena 11(2)(b), da v sodelovanju z evropskimi organi za standardizacijo:

(i)      pripravljajo in revidirajo evropske standarde in evropske standardizacijske dokumente iz člena 11(1)(a);

(ii)      opravljajo pripravljalno ali dodatno delo iz člena 11(1)(c);

(iii)     izvajajo dejavnosti iz člena 11(1)(g);

(c) donacij po zaključenem razpisu za zbiranje predlogov za organizacije iz Priloge III za izvajanje dejavnosti iz člena 12.

2. Dejavnosti organov iz odstavka 1 se lahko financirajo z:

(a) donacijami za ukrepe;

(b) donacijami za poslovanje evropskih organov za standardizacijo in organizacij iz Priloge III v skladu s pravili iz Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Donacije za poslovanje se v primeru podaljšanja ne zmanjšajo samodejno.

3. Komisija sprejme odločitev o načinu financiranja iz odstavkov 1 in 2, zneskih donacij ter po potrebi o najvišjem deležu financiranja za posamezno vrsto dejavnosti.

4. Razen v ustrezno upravičenih primerih se donacije za standardizacijske dejavnosti iz člena 11(1)(a) in (b) dodelijo v obliki pavšalnih zneskov, ki se izplačajo, če:

(a) se evropski standardi ali evropski standardizacijski dokumenti, ki jih Komisija zahteva v skladu s členom 7, sprejmejo ali revidirajo v obdobju, ki ne presega obdobja iz zahteve iz člena 7;

(b) so MSP, potrošniške organizacije ter okoljske in družbene zainteresirane strani pri delu v zvezi z evropsko standardizacijo ustrezno zastopani, kot je določeno v členu 5(1).

5. Skupni cilji sodelovanja ter upravni in finančni pogoji v zvezi z donacijami, dodeljenimi evropskim organom za standardizacijo in organizacijam iz Priloge III, se določijo v okvirnih sporazumih o partnerstvu, ki jih v skladu z uredbama (ES, Euratom) št. 1605/2002 in Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002 podpišeta Komisija ter ti organi in organizacije. Komisija o sklenitvi navedenih sporazumov obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 14  Upravljanje

S sredstvi, ki jih proračunski organ določi za financiranje dejavnosti standardizacije, se lahko krijejo tudi upravni izdatki za pripravo, spremljanje, preglede, revizije in vrednotenje, ki so neposredno potrebni za izvajanje členov 11, 12 in 13, vključno s študijami, sestanki, dejavnostmi obveščanja in objavljanja, izdatki za računalniška omrežja za izmenjavo informacij ter vsemi drugimi izdatki za upravno in tehnično pomoč, ki jo Komisija lahko uporabi za dejavnosti standardizacije.

Člen 15  Zaščita finančnih interesov Unije

1. Komisija zagotovi zaščito finančnih interesov Unije pri izvajanju dejavnosti, financiranih na podlagi te uredbe s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim z izvajanjem učinkovitih pregledov, izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter, kadar se ugotovijo nepravilnosti, naložitvijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni v skladu z uredbami (ES, Euratom) št. 2988/95, (Euratom, ES) št. 2185/96 in (ES) št. 1073/1999.

2. Za dejavnosti Unije, ki se financirajo v skladu s to uredbo, nepravilnost iz člena 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 pomeni katero koli kršitev določbe prava Unije ali kršitev pogodbene obveznosti, ki izhaja iz dejanja ali opustitve dejanja gospodarskega subjekta, ki zaradi neupravičenega odhodka ogroža ali bi lahko ogrozila splošni proračun Unije ali ostale proračune, ki jih ta upravlja.

3. Vsi sporazumi in pogodbe, sklenjeni na podlagi te uredbe, vsebujejo določbe o spremljanju in finančnem nadzoru, ki ju izvaja Komisija ali predstavnik, ki ga Komisija pooblasti, ter revizijah, ki jih opravi Računsko sodišče, po potrebi na kraju samem.

Poglavje VI Delegirani akti, odbor in poročanje

Člen 16  Delegirani akti

Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17 v zvezi s spremembami prilog za:

(a) posodobitev seznama evropskih organov za standardizacijo iz Priloge I;

(b) prilagoditev meril za priznavanje standardov na področju IKT iz Priloge II tehničnemu razvoju;

(c) prilagoditev meril za organizacije iz Priloge III, ki zastopajo MSP in družbene zainteresirane strani, nadaljnjemu razvoju, kar zadeva njihovo nepridobitnost in reprezentativnost.

Člen 17 Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

2. Pooblastilo iz člena 16 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od 1. januarja 2013.

3. Pooblastilo iz člena 16 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je naveden v sklepu. Preklic ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že v veljavi.

4. Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 16, začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki ga je prejel v zvezi s tem aktom, ne nasprotuje ali če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 18  Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4. Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se pisni postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.

Člen 19 Poročila

1. Evropski organi za standardizacijo Komisiji vsako leto pošljejo poročilo o izvajanju te uredbe. Poročilo vsebuje podrobne informacije o:

(a) uporabi členov 4, 5, 6, 11 in 13;

(b) zastopanosti MSP, potrošniških organizacij ter okoljskih in družbenih zainteresiranih strani v nacionalnih organih za standardizacijo.

2. Organizacije iz Priloge III, ki so prejele finančna sredstva v skladu s to uredbo, Komisiji vsako leto pošljejo poročilo o svojih dejavnostih. To poročilo vsebuje zlasti podrobne informacije o članstvu teh organizacij in dejavnostih iz člena 12.

3. Komisija najpozneje do 31. decembra 2015 in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe. To poročilo vsebuje oceno ustreznosti dejavnosti standardizacije, ki jih financira Unija, glede na zahteve politik in zakonodaje Unije.

Poglavje VII Končne določbe

Člen 20 Spremembe

1. Črtajo se naslednje določbe:

(a) člen 6(1) Direktive 89/686/EGS;

(b) člen 5 Direktive 93/15/EGS;

(c) člen 6(1) Direktive 94/9/ES;

(d) člen 6(1) Direktive 94/25/ES;

(e) člen 6(1) Direktive 95/16/ES;

(f) člen 6 Direktive 97/23/ES;

(g) člen 14 Direktive 2004/22/ES;

(h) člen 8(4) Direktive 2007/23/ES;

(i) člen 6 Direktive 2009/105/ES;

(j) člen 7 Direktive 2009/23/ES.

2. Direktiva 98/34/ES se spremeni:

(a) odstavki 6–10 člena 1 ter členi 2, 3 in 4 se črtajo;

(b) v členu 6(1) se črta besedilo „s predstavniki standardizacijskih organov, ki so navedeni v prilogah I in II“;

(c) v členu 6(3) se prva alinea črta;

(d) v členu 6(4) se točke (a), (b) in (e) črtajo;

(e) v členu 11 se drugi stavek nadomesti z naslednjim: „Komisija letne statistične podatke o prejetih uradnih obvestilih objavi v Uradnem listu Evropske unije.“;

(f) prilogi I in II se črtata.

Člen 21 Nacionalni organi za standardizacijo

Države članice obvestijo Komisijo o svojih organih za standardizacijo.

Komisija objavi seznam nacionalnih organov za standardizacijo in vse posodobitve navedenega seznama v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 22 Prehodne določbe

V aktih Unije, ki določajo domnevo o skladnosti z bistvenimi zahtevami z uporabo usklajenih standardov, sprejetih v skladu z Direktivo 98/34/ES, se sklicevanje na Direktivo 98/34/ES razume kot sklicevanje na to uredbo, z izjemo sklicevanj na odbor, ustanovljen s členom 5 Direktive 98/34/ES.

Kadar drug akt Unije določa postopek nasprotovanja usklajenim standardom, se člen 8 te uredbe za navedeni akt ne uporablja.

Člen 23  Razveljavitev

Sklepa št. 1673/2006/ES in št. 87/95/EGS se razveljavita.

Sklicevanja na razveljavljena sklepa se razumejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 24  Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik                                                                       

PRILOGA I

EVROPSKI ORGANI ZA STANDARDIZACIJO:

1.         CEN – Evropski odbor za standardizacijo

2.         CENELEC – Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki

3.         ETSI – Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde

PRILOGA II

ZAHTEVE ZA PRIZNAVANJE TEHNIČNIH SPECIFIKACIJ NA PODROČJU IKT

1.           Tehnične specifikacije so razširjene na trgu in njihovo izvajanje ne ovira interoperabilnosti z izvajanjem obstoječih evropskih in/ali mednarodnih standardov. Tržno razširjenost je mogoče dokazati z operativnimi primeri skladne uporabe na strani različnih prodajalcev.

2.           Tehnične specifikacije je pripravila nepridobitna organizacija, ki je strokovno združenje, industrijsko ali trgovinsko združenje ali katera koli druga organizacija s članstvom, ki v okviru svoje stroke razvija standarde na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter ni evropski, nacionalni ali mednarodni organ za standardizacijo, pri čemer je tehnične specifikacije pripravila po postopkih, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(a)     odprtost:

tehnične specifikacije so bile pripravljene na podlagi odprtega odločanja, v katerem so lahko sodelovali vsi zainteresirani subjekti na trgu ali trgih, na katere vpliva standard;

(b)     soglasje:

postopek standardizacije je temeljil na sodelovanju in soglasju, pri čemer posamezna zainteresirana stran ni imela prednosti. Soglasje pomeni splošno strinjanje, pri katerem glede bistvenih vprašanj ni stalnega nasprotovanja kateremu koli pomembnemu delu zadevnih interesov in ki je doseženo v okviru postopka, v katerem se upoštevajo stališča vseh zadevnih strani in se obravnavajo vsi nasprotni argumenti. Soglasje ne pomeni enoglasnosti;

(c)     preglednost:

(i)      vsi podatki o tehničnih razpravah in odločanju so bili arhivirani in označeni;

(ii)      podatki o (novih) standardizacijskih dejavnostih so bili obširno objavljeni s primernimi in dostopnimi sredstvi;

(iii)     zaradi uravnoteženosti se je k udeležbi poskušalo pritegniti vse kategorije zainteresiranih strani;

(iv)     upoštevale so se pripombe zainteresiranih strani, na katere se je tudi odgovorilo.

3.           Tehnične specifikacije izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)     vzdrževanje: za daljše obdobje se zagotovita stalna podpora in vzdrževanje objavljenih specifikacij;

(b)     dostopnost: specifikacije so javno dostopne za izvajanje in uporabo pod razumnimi pogoji (vključno s primernim plačilom ali brezplačno);

(c)     za pravice intelektualne lastnine, bistvene za izvajanje specifikacij, se prosilcem podeli licenca pod (poštenimi) razumnimi in nediskriminatornimi pogoji (načelo (F)RAND), ki po presoji imetnika pravic intelektualne lastnine vključujejo podelitev licence za bistveno intelektualno lastnino brez nadomestila;

(d)     ustreznost:

(i)      specifikacije so učinkovite in ustrezne;

(ii)      specifikacije morajo ustrezati potrebam trga in predpisanim zahtevam;

(e)     nevtralnost in stabilnost:

(i)      kadar koli je mogoče, morajo biti specifikacije usmerjene v delovanje in ne v obliko ali opisne značilnosti;

(ii)      specifikacije ne izkrivljajo trga ali omejujejo možnosti, da njihovi izvajalci razvijejo konkurenco in inovacije na njihovi podlagi;

(iii)     specifikacije temeljijo na naprednem znanstvenem in tehnološkem razvoju;

(f)      kakovost:

(i)      kakovost in stopnja podrobnosti zadostujeta za razvoj najrazličnejših konkurenčnih interoperabilnih proizvodov in storitev;

(ii)      standardizirane vmesnike skrijejo ali nadzirajo samo standardizacijske organizacije, ki so sprejele tehnične specifikacije.

PRILOGA III

EVROPSKE ORGANIZACIJE ZAINTERESIRANIH STRANI

(a) Evropska organizacija, ki v evropskih standardizacijskih dejavnostih zastopa MSP ter:

(i)      je nevladna in nepridobitna;

(ii)      katere statutarno določeni cilji in dejavnosti so zastopanje interesov MSP v postopku standardizacije na evropski ravni;

(iii)     so jo nepridobitne organizacije, ki zastopajo MSP v vsaj dveh tretjinah držav članic, pooblastile za zastopanje interesov MSP v postopku standardizacije na evropski ravni.

(b) Evropska organizacija, ki v evropskih standardizacijskih dejavnostih zastopa potrošnike ter:

(i)      je nevladna, nepridobitna ter neodvisna od interesov industrije, trgovine in podjetij ali drugih navzkrižnih interesov;

(ii)      katere statutarno določeni cilji in dejavnosti so zastopanje interesov potrošnikov v postopku standardizacije na evropski ravni;

(iii)     so jo nacionalne nepridobitne potrošniške organizacije v vsaj dveh tretjinah držav članic pooblastile za zastopanje interesov potrošnikov v postopku standardizacije na evropski ravni;

(c) Evropska organizacija, ki v evropskih standardizacijskih dejavnostih zastopa okoljske interese ter:

(i)      je nevladna, nepridobitna ter neodvisna od interesov industrije, trgovine in podjetij ali drugih navzkrižnih interesov;

(ii)      katere statutarno določeni cilji in dejavnosti so zastopanje okoljskih interesov v postopku standardizacije na evropski ravni;

(iii)     so jo nacionalne nepridobitne okoljske organizacije v vsaj dveh tretjinah držav članic pooblastile za zastopanje okoljskih interesov v postopku standardizacije na evropski ravni;

(d) Evropska organizacija, ki v evropskih standardizacijskih dejavnostih zastopa družbene interese ter:

(i)      je nevladna, nepridobitna ter neodvisna od interesov industrije, trgovine in podjetij ali drugih navzkrižnih interesov;

(ii)      katere statutarno določeni cilji in dejavnosti so zastopanje družbenih interesov v postopku standardizacije na evropski ravni;

(iii)     so jo nacionalne nepridobitne družbene organizacije v vsaj dveh tretjinah držav članic pooblastile za zastopanje družbenih interesov v postopku standardizacije na evropski ravni.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja v okviru ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Določbe glede spremljanja in poročanja

              2.2.    Sistem upravljanja in nadzora

              2.3.    Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

              3.2.    Ocenjeni učinek na odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke v mio. v mio.

              3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjeni vpliv na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR PREDLOGA 1.1. Naslov predloga

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski standardizaciji in spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/105/ES in 2009/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

1.2. Zadevna področja v okviru ABM/ABB[32]

Naslov 2 – Podjetništvo – Poglavje 02 03: Notranji trg blaga in sektorske politike

1.3. Vrsta predloga

Predlog se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

Zneski iz te ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga ne posegajo v prihodnji predlog Komisije za finančni okvir po letu 2013. Komisija bo proračunske odobritve za ta ukrep predlagala v letnem proračunskem postopku. Zato je ta ocena finančnih posledic omejena na eno leto (2013).

1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom

1a. Konkurenčnost za rast in zaposlovanje

1.4.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti v okviru ABM/ABB

Specifični cilj št. 1.

Redno spremljanje obstoječega pravnega reda na področju notranjega trga in po potrebi predlaganje novih zakonodajnih ali nezakonodajnih ukrepov

1.4.3. Pričakovani izid in učinki

Predlog določa splošen okvir za evropsko standardizacijo. Vsebuje več elementov brez proračunskih posledic (npr. sodelovanje med evropskimi organi za standardizacijo, nacionalnimi organi za standardizacijo in Komisijo) ter pravno podlago za financiranje nekaterih dejavnosti standardizacije, ki jih opravljajo evropski standardizacijski organi CEN, CENELEC in ETSI (v nadaljnjem besedilu: ESO), in pravno podlago za finančno podporo evropskim organizacijam, ki zastopajo interese MSP in potrošnikov ter okoljske in družbene interese.

Financiranje dela sistema evropske standardizacije prek ESO je ključno za notranji trg in se mora še naprej zagotavljati. Vendar bi moral biti sistem učinkovitejši. Na eni strani se sprejemajo ukrepi za pospešitev razvoja evropskih standardov, ki se pripravljajo na zahtevo Komisije. Uporabila se bodo finančna orodja, s katerimi se bodo ESO spodbujali k dejavnejšemu iskanju soglasja glede spornih tem in reviziji nekaterih notranjih postopkov. Na drugi strani ta predlog vključuje prehod na bistveno enostavnejšo, hitrejšo in stabilnejšo ureditev za povečanje učinkovitosti finančne podpore, ki jo odobri EU. Znatno enostavnejša in manj birokratska ureditev bo zmanjšala upravno obremenitev za operativne službe in upravičence. Ta obremenitev službam preprečuje, da bi svoje vire uporabljale za doseganje ciljev politik in pravočasno izvedbo ukrepov, hkrati pa ESO nalaga pretirane upravne zahteve. S tem predlogom se preoblikuje financiranje ESO z vključitvijo možnosti postopnega prehoda na sistem, ki bo temeljil na uspešnosti na podlagi opredelitve dogovorjenih kazalnikov in ciljev (dosežkov in rezultatov), ter poenostavitve sistema pavšalnih zneskov, ki bo jasno ločen od vseh preverjanj dejanskih stroškov izvajanja.

Prav tako je treba še naprej zagotavljati finančno podporo evropskim organizacijam, ki zastopajo interese MSP in potrošnikov ter okoljske in družbene interese. Do zdaj so se financirale v okviru različnih programov, ki se večinoma iztečejo 31. decembra 2013. Zato je primerno, da se ti programi podpore poenostavijo in preoblikujejo v skladu z isto pravno podlago. Merila za upravičenost do teh sredstev, pogoji za njihovo uporabo in vrsta finančnih prispevkov so usklajeni s posebnimi potrebami ustrezne skupine zainteresiranih strani in prilagojeni tem potrebam, tako da se na primer donacija za poslovanje lahko dodeli eni evropski organizaciji na posamezno področje gospodarskega ali družbenega interesa.

V skladu s Sklepom št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o financiranju evropske standardizacije se načelo postopnega zniževanja donacij za poslovanje, ki niso pavšalne, iz člena 113 finančne uredbe ne uporablja za ESO. To izjemo je v prihodnosti treba ohraniti.

Poleg tega je osnovno načelo donacij za poslovanje, da morajo organizaciji zagotavljati začasno podporo, da ta lahko postane dolgoročno finančno neodvisna. Vendar je to postopno zniževanje v nasprotju s politiko EU, v skladu s katero je treba okrepiti položaj MSP in družbenih zainteresiranih strani, da se zagotovi vključevanje v okviru sistema evropske standardizacije. Zelo verjetno bo v prihodnosti pripravljenih več evropskih standardov, zaradi česar se bo količina dela organizacij, ki zastopajo MSP in družbene zainteresirane strani, v sistemu evropske standardizacije povečala. Te organizacije imajo trajno vlogo, ki je za dejavnosti in politike EU ključna zaradi okoliščin, v katerih delujejo, in njihovih zakonsko določenih ciljev. Za razvoj evropske standardizacije je bistveno, da se še naprej podpira in spodbuja dejavno sodelovanje evropskih organizacij, ki zastopajo MSP, potrošnike ter okoljske in družbene interese. Take organizacije si prizadevajo za cilj, ki je v splošnem evropskem interesu, in na podlagi posebnega pooblastila nacionalnih nepridobitnih organizacij ali z izključnim zastopanjem interesov MSP in družbenih zainteresiranih strani sestavljajo evropsko mrežo nepridobitnih organov, ki delujejo v državah članicah ter spodbujajo načela in politike, skladne s cilji pogodb. Evropske organizacije, ki v evropski standardizaciji zastopajo MSP, potrošnike ter okoljske in družbene interese, imajo zaradi okoliščin, v katerih delujejo, in svojih statutarno določenih ciljev trajno vlogo, ki je bistvena za dejavnosti in politike Unije. Poleg tega razvoj standarda traja 1 do 3 leta, kar zahteva dolgoročno zavezanost tehničnemu postopku. Stalna in dejavna udeležba v tehničnem odboru ali delovni skupini zahteva veliko časa v daljšem obdobju. Zato je treba izjemo glede načela zniževanja razširiti na izbrane evropske organizacije, ki zastopajo interese MSP in potrošnikov ter okoljske in družbene interese.

1.4.4. Kazalniki izida in učinkov

– Število evropskih standardov, ki jih ESO sprejmejo na zahtevo Komisije;

– čas, ki preteče med trenutkom, ko ESO prejme zahtevo za pripravo evropskega standarda, in uradnim sprejetjem standarda;

– dejanska stopnja udeležbe evropskih organizacij, ki zastopajo interese MSP in potrošnikov ter okoljske in družbene interese, v evropskem postopku standardizacije;

– dejanske spremembe struktur in upravljanja standardizacije ter njihov učinek na število sprejetih standardov, hitrost določanja standardov in udeležba evropskih organizacij, ki zastopajo interese MSP in potrošnikov ter okoljske in družbene interese, v evropskem postopku standardizacije.

1.5. Utemeljitev predloga 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Potrebe, ki jih mora predlog zadovoljiti, je mogoče povzeti na naslednji način:

– Evropska standardizacija je pomembno in učinkovito orodje za podporo evropske politike in zakonodaje. Ima in bo imela pomemben vpliv pri krepitvi enotnega trga blaga in storitev ter preprečevanju ustvarjanja ovir za trgovino v EU. Zato morajo ESO še naprej sprejemati evropske standarde, ki jih mora še naprej sofinancirati EU. Poleg tega pravna podlaga ne sme zajemati le standardov za proizvode, ampak mora zajemati tudi standarde za storitve.

– Standardizacija v EU pomembno prispeva k evropskemu gospodarstvu. Uporaba standardov je pomembno strateško orodje, s katerim podjetja povečujejo svojo konkurenčnost. Zato je pomembno, da standardi sledijo vedno hitrejšim razvojnim fazam proizvodov in da se hitrost določanja evropskih standardov poveča.

– Standardi bodo vplivali na vse več skupin v evropski družbi, vključno s podjetji vseh vrst in veliko posameznimi državljani. Standard je rezultat soglasja, ki ga dosežejo tisti, ki sodelujejo pri njegovem razvoju. Da standard sprejmejo podjetja in potrošniki, je bistveno, da so udeleženci dovolj raznoliki. S predlogom je torej treba zagotoviti, da je sistem evropske standardizacije čim bolj vključujoč, pri čemer se morajo vsi partnerji zavzemati za sistem, ki temelji na osrednjih vrednotah odprtosti, preglednosti in znanstvene trdnosti, ter da temelji na postopku nenehnega izboljševanja struktur in upravljanja standardizacije.

– Standardi morajo zagotavljati interoperabilnost med storitvami in aplikacijami na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, tako da lahko Evropa v celoti izkoristi prednosti IKT. Najpomembnejši standardi IKT, razviti v okviru strokovnih forumov in konzorcijev, bi morali imeti pomembnejšo vlogo na področjih, na katerih ESO niso dejavni, kadar se standardi ESO niso uveljavili na trgu ali so ti standardi zastareli. Zato je treba te standarde uradno priznati, da jih javni organi lahko uporabljajo pri javnih naročilih.

1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja EU

Evropski standardi imajo zelo pomembno vlogo pri delovanju notranjega trga za industrijske proizvode. Evropski standardi nadomeščajo nacionalne in pogosto nasprotujoče si standarde, ki lahko kot taki ustvarjajo tehnične ovire na nacionalnem trgu. Evropski standardi se lahko razdelijo v dve kategoriji:

a) evropski standardi, razviti na zahtevo Komisije na podlagi tako imenovanega „pooblastila“, v katerem so ESO pozvani, naj pripravijo normativne tehnične specifikacije, ki izpolnjujejo zahteve iz pooblastila. Ti standardi se lahko nadalje razdelijo v dve podkategoriji:

– usklajeni evropski standardi, s katerimi se zagotavlja skladnost proizvodov z bistvenimi zahtevami iz zakonodaje EU. Skladnost z evropskim „usklajenim“ standardom zagotavlja zahtevano raven varnosti proizvodov. Vendar je uporaba usklajenih standardov še vedno prostovoljna, zato lahko proizvajalec uporabi katero koli drugo tehnično rešitev, ki dokazuje, da njegov proizvod izpolnjuje bistvene zahteve. Delež usklajenih evropskih standardov se je v zadnjih dveh desetletjih povečal s 3,55 % na 20 % v letu 2009;

– drugi evropski standardi, ki podpirajo evropske politike;

b) drugi evropski standardi so sprejeti zunaj zakonodaje EU na pobudo podjetij, nacionalnih organov za standardizacijo ali drugih zainteresiranih strani ali na zahtevo Komisije.

Evropski standardi in zlasti usklajeni standardi so bistveni za delovanje notranjega trga blaga. Vendar priprava standardov zahteva veliko dela in časovno zamudnih dejavnosti, ki jih opravljajo nacionalni strokovnjaki. Zato Sklep št. 1673/2006/ES določa pravno podlago za finančno podporo osrednjim sekretariatom evropskih organov za standardizacijo, pri čemer je cilj izboljšati kakovost usklajenih standardov in spodbujati evropsko standardizacijo na mednarodni ravni. Evropska komisija in EFTA s posameznim ESO skleneta okvirni sporazum o partnerstvu, v okviru katerega se lahko na Komisijo naslovijo predlogi za financiranje. Okvirni sporazumi o partnerstvu določajo upravna in finančna pravila v zvezi s financiranjem dejavnosti standardizacije ter splošen okvir in pogoje, pod katerimi se lahko finančna podpora odobri. Ta predlog nadomešča Sklep št. 1673/2006/ES.

1.5.3. Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

V tem predlogu se upoštevajo vrednotenja, opravljena v okviru Sklepa št. 1673/2006/ES in na katera se sklicuje ocena učinka.

1.5.4. Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi zadevnimi instrumenti

Ta predlog je v celoti skladen z drugimi zadevnimi instrumenti, tj. vsemi zakonodajnimi akti iz Priloge 4 k priloženi oceni učinka.

1.6. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

Časovno neomejen predlog

1.7. Načrtovani načini upravljanja[33]

Centralizirano neposredno upravljanje – Komisija

2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Določbe glede spremljanja in poročanja

Skupni cilji sodelovanja ter upravni in finančni pogoji za donacije, dodeljene evropskim organom za standardizacijo in drugim organizacijam iz predloga, bodo določeni v okvirnih sporazumih o partnerstvu, ki jih bodo v skladu s finančno uredbo in Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002 podpisali Komisija ter ti organi in organizacije. Določbe glede spremljanja in poročanja bodo navedene v teh sporazumih in v sporazumih o donacijah.

Poleg tega morajo v skladu s predlogom evropski organi za standardizacijo in druge organizacije iz predloga Komisiji predložiti letna poročila o izpolnjevanju svojih obveznosti.

2.2. Sistem upravljanja in nadzora 2.2.1. Ugotovljena tveganja

Evropski organi za standardizacijo imajo dobro finančno osnovo. Razpisi za predloge za druge organizacije iz predloga bodo vsebovali finančna merila za izbor, da se preprečijo kakršna koli finančna tveganja. Zato finančna tveganja niso bila ugotovljena.

2.2.2. Načrtovani načini nadzora

Načrtovani načini nadzora so določeni v finančni uredbi in Uredbi (ES, Euratom) št. 2342/2002. Podrobneje bodo določeni v okvirnih sporazumih o partnerstvu in sporazumih o donacijah, ki jih bodo podpisali Komisija ter evropski organi za standardizacijo in druge organizacije iz predloga. Predlog tudi izrecno določa, da morajo vsi sporazumi in pogodbe, sklenjeni na podlagi Uredbe, vsebovati določbe o spremljanju in finančnem nadzoru, ki ju izvaja Komisija ali predstavnik, ki ga pooblasti Komisija , ter revizijah, ki jih opravi Računsko sodišče, po potrebi na kraju samem.

2.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Ta predlog vsebuje določbo, v skladu s katero mora Komisija zagotoviti zaščito finančnih interesov Unije s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim z izvajanjem učinkovitih pregledov, izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter, kadar se ugotovijo nepravilnosti, naložitvijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni v skladu z uredbami (ES, Euratom) št. 2988/95, (Euratom, ES) št. 2185/96 in (ES) št. 1073/1999.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA 3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

· Obstoječe proračunske vrstice odhodkov

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

dif./nedif. ([34]) || držav Efte[35] || držav kandidatk[36] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

1a. Konkurenčnost za rast in zaposlovanje || Člen 02 03 04 – Standardizacija in uskladitev zakonodaje || dif. || DA || NE || NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice: Člen 02 03 04 je treba razdeliti na dva ločena člena:

– člen 02 03 04 01 mora nadomestiti prejšnji člen 02 03 04 in mora vsebovati sredstva, dodeljena temu členu, in zajemati finančno podporo dejavnostim standardizacije CEN, CENELEC in ETSI;

– člen 02 03 04 02 bo zajemal naslednja sredstva, ki so bila predhodno potrjena in izplačana v okviru členov 02.02.01, 17.02.02.00 in 07.03.07 za dejavnosti v zvezi s standardizacijo: 2,1 mio. EUR iz proračunske vrstice 02.02.01, 1,4 mio. EUR iz proračunske vrstice 17.02.02.00 in 0,2 mio. EUR iz proračunske vrstice 07.03.07 bo prerazporejenih v novo proračunsko vrstico 02 03 04 02;

– členi 02.02.01, 17.02.02.00 in 07.03.07 bodo v finančnem načrtu zmanjšani za zgoraj navedene zneske za standardizacijske dejavnosti. Slednji členi bodo zmanjšani za zneske za standardizacijske dejavnosti.

– sredstva za donacije drugim organizacijam, ki zastopajo družbene zainteresirane strani na področju standardizacije, so vključena v druge proračunske člene (npr. 04.03.03.02).

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

1a. Konkurenčnost za rast in zaposlovanje || Člen 02 03 04 01 – Podpora dejavnostim standardizacije, ki jih opravljajo CEN, CENELEC in ETSI || dif. || DA || NE || NE || NE

1a. Konkurenčnost za rast in zaposlovanje || Člen 02 03 04 02 – Podpora organizacijam, ki zastopajo MSP in družbene zainteresirane strani v dejavnostih standardizacije || dif. || DA || NE || NE || NE

3.2. Ocenjeni učinek na odhodke[37] 3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke v mio. v mio.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira || Število || 1a. Konkurenčnost za rast in zaposlovanje

|| || || Leto N[38] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leta N+4 do 6 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || ||

Člen 02 03 04 01 – Podpora dejavnostim standardizacije, ki jih opravljajo CEN, CENELEC in ETSI || obveznosti || (1) || 23,5 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

plačila || (2) || 9 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

Člen 02 03 04 02 – Podpora organizacijam, ki zastopajo MSP in družbene zainteresirane strani v dejavnostih standardizacije || obveznosti || (1a) || 3,7 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

plačila || (2a) || 3,7 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

Odobritve upravne narave, ki se financirajo  iz sredstev specifičnih programov[39] || || || || -- || -- || -- || -- || --

Člen 02 01 04 02 – || || (3) || 0,2 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

Zgolj v informacijo; naslednje vrstice bodo zmanjšane (ti zneski niso upoštevani v seštevku): || || || || || || || || || ||

Člen 02.02.01(razdelek 1a) || obveznosti || || -2,1 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

plačila || || -2,1 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

Člen 17.02.02.00 (razdelek 3 b) || obveznosti || || -1,4 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

plačila || || -1,4 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

Člen 07.03.07 (razdelek 2) || obveznosti || || -0,2 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

plačila || || -0,2 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

Odobritve za RAZDELEK 1.a večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =1+1a +3 || 27,4 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

plačila || =2+2a +3 || 12,9 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leta N+4 do 6 || SKUPAJ

GD: ENTR, SANCO, MARKT, MOVE, ENV in INFSO ||

Ÿ Človeški viri || 3,5 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,3 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

SKUPAJ || odobritve || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- ||

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvir SKUPAJ || (skupaj obveznosti = skupaj plačila) || 3,8 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- ||

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || 2013 || 2014 || 2015 || 2016 || 2017–2020 || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 3,8 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

plačila || 3,8 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

Predlog zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leta N+4 do 6 || SKUPAJ

REALIZACIJA

Vrsta realizacije[40] || Povprečni stroški realizacije || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij || Stroški || Število realizacij skupaj || Skupaj stroški

SPECIFIČNI CILJ št. 1: Redno spremljanje obstoječega pravnega reda na področju notranjega trga in po potrebi predlaganje novih zakonodajnih ali nezakonodajnih ukrepov || || || || || || || || || || || || || || || ||

Osrednji sekretariat ESO || (A) || 3,35 || 3 || 10 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

Prevod standardov || (B) || 0,55 || 2 || 1,1 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

Delo v zvezi s standardizacijo (vključno z IKT) || (C) || 0,4 || 25 || 11 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

Spodbujanje evropskih standardov || (D) || 0,1 || 1 || 0,1 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

Revizije, vrednotenja in posebni projekti || (E) || 0,8 || 1 || 0,8 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

Raziskave in tehnična pomoč || (D) (E) || 1,2 || 0 || 0 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

Spodbujanje in razvoj standardov Eurocode || (D) (E) || 0,5 || 1 || 0,5 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

Podpora organizacijam, ki zastopajo MSP || (A) do (E) || 2,0 || 1 || 2,0 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

Podpora organizacijam, ki zastopajo družbene zainteresirane strani || (A) do (E) || 0,75 || 2 || 1,5 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

Seštevek za specifični cilj št. 1 || || || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

STROŠKI SKUPAJ || 36 || 27 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave 3.2.3.1. Povzetek

Predlog zahteva porabo odobritev upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leta N+4 do 6 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 3,5 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

Drugi upravni odhodki || 0,3 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

Delna vsota za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 3,8 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[41] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 0 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

Drugi odhodki upravne narave || 0,2 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

Delna vsota zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 0,2 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

SKUPAJ || 4 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

Predlog zahteva uporabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocena, izražena v zaokroženih zneskih (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leta N+4 do 6

Ÿ Kadrovski načrt (za uradnike in začasno osebje) ||

XX 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 2,9 || -- || -- || -- || -- || -- || --

XX 01 01 02 (delegacije) || 0 || -- || -- || -- || -- || -- || --

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || 0 || -- || -- || -- || -- || -- || --

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || 0 || -- || -- || -- || -- || -- || --

 Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: FTE)[42] ||

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz „splošnih sredstev“) || 0,6 || -- || -- || -- || -- || -- || --

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || 0 || -- || -- || -- || -- || -- || --

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS – posredne raziskave) || 0 || -- || -- || -- || -- || -- || --

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS – neposredne raziskave) || 0 || -- || -- || -- || -- || -- || --

Druge proračunske vrstice (navedite) || 0 || -- || -- || -- || -- || -- || --

SKUPAJ || 7 || -- || -- || -- || -- || -- || --

XX je zadevno področje politike ali proračunski naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasno osebje || Izvajanje Uredbe (tj. upravljanje dejavnosti standardizacije in njihovega financiranja, tudi za IKT, ter upravljanje donacij organizacijam, ki zastopajo MSP in družbene zainteresirane strani)

Zunanje osebje || Napoteni nacionalni strokovnjaki bodo vključeni v nadaljnje spremljanje dejavnosti standardizacije, tudi za IKT. Pogodbeni uslužbenci bodo izvajali predvsem izvedbene naloge.

3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Predlog je skladen z veljavnim večletnim finančnim okvirom. Nekatera sredstva se pod naslov 2 (Podjetništvo) lahko prerazporedijo iz drugih proračunskih naslovov, kot je določeno v razdelku 3.1.

3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Leta N+4 do 6 || Skupaj

Navedite organ sofinanciranja || EFTA || EFTA || EFTA || EFTA || EFTA || EFTA || EFTA || EFTA

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || 0,7 || -- || -- || -- || -- || -- || -- || --

3.3. Ocenjeni vpliv na prihodke

Predlog nima finančnega vpliva na prihodke.

[1]               UL C […], […], str. […].

[2]               UL L 24, 21.7.1998, str. 37.

[3]               UL L 315, 15.11.2006, str. 9.

[4]               UL L 36, 7.2.1987, str. 31.

[5]               UL L 376, 27.12.2006.

[6]               UL L 71, 17.3.1980, str. 1.

[7]               UL L 399, 30.12.1989, str. 18.

[8]               UL L 121, 15.5.1993, str. 20.

[9]               UL L 100, 19.4.1994, str. 1.

[10]             UL L 164, 30.6.1994, str. 15.

[11]             UL L 213, 7.9.1995, str. 1.

[12]             UL L 181, 9.7.1997, str. 1.

[13]             UL L 135, 30.4.2004, str. 1.

[14]             UL L 154, 14.6.2007, str. 1.

[15]             UL L 264, 8.10.2009, str. 12.

[16]             UL L 122, 16.5.2009, str. 6.

[17]             UL L 218, 13.8.2008, str. 82.

[18]             UL L 134, 30.4.2004, str. 1.

[19]             UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

[20]             UL L 260, 3.10.2009, str. 20.

[21]             UL L 108, 24.4.2002, str. 33.

[22]             UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[23]             UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

[24]             UL L 310, 9.11.2006, str. 15.

[25]             UL L 404, 30.12.2006, str. 39.

[26]             UL L 149, 9.6.2007, str. 1.

[27]             UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

[28]             UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[29]             UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

[30]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[31]             UL L 88, 4.4.2011, str. 5.

[32]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[33]             Podrobnosti o načinih upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html

[34]             = diferencirana sredstva/nedif. = nediferencirana sredstva.

[35]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[36]             Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

[37]             Zneske iz preglednic v razdelku 3.2 je treba prilagoditi inflaciji in jih temu ustrezno spremeniti.

[38]             Leto N je leto, v katerem se bo predlog verjetno začel izvajati, in sicer leto 2013.

[39]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[40]             Realizacije se nanašajo na dobavljene proizvode in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest itd.). (A) = upravna podpora, (B) = prevajalske storitve, (C) = dejansko delo standardizacije, (D) = promocija in objavljanje, vključno s konferencami, ter (E) = druge intelektualne storitve.

[41]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[42]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.