52009IP0156

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52009IP0156 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52009IP0156

Help

Najboljše prakse na področju regionalne politike in ovire za uporabo sredstev iz strukturnih skladov Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2009 o najboljši praksi na področju regionalne politike in ovirah za uporabo sredstev iz strukturnih skladov (2008/2061(INI))

UL C 117E, 6.5.2010, pp. 38–46 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Date of document:: 24/03/2009; datum glasovanja
Date of vote:: 24/03/2009

Author:: Evropski parlament, Odbor za proračun, Odbor za regionalni razvoj
Rapporteur:: KREHL
Form:: Resolucija na lastno pobudo
Parliamentary term:: Šesto zakonodajno obdobje
Additional information:: INI 2008/2061

Legal basis:

Link

Select all documents based on this document

Link

Select all documents mentioning this document

Instruments cited:

Link

EUROVOC descriptor:

Subject matter:

HTML

PDF

Official Journal

6.5.2010

Uradni list Evropske unije

CE 117/38

Torek, 24. marca 2009
Najboljše prakse na področju regionalne politike in ovire za uporabo sredstev iz strukturnih skladov

P6_TA(2009)0156

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2009 o najboljši praksi na področju regionalne politike in ovirah za uporabo sredstev iz strukturnih skladov (2008/2061(INI))

2010/C 117 E/07

Evropski parlament,

ob upoštevanju programa URBACT, ki se izvaja kot del pobude URBAN in je namenjen spodbujanju in razvoju dobrih praks in izmenjavi izkušenj, vključuje pa več kot 200 mest v Evropski uniji,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. oktobra 2008 o vodenju in partnerstvu na nacionalni in regionalni ravni ter osnovi za projekte regionalne politike (1),

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (2),

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj (3),

ob upoštevanju členov 158 in 159 Pogodbe ES,

ob upoštevanju sklepov predsedstva z zasedanja Evropskega sveta dne 23. in 24. marca 2000 v Lizboni,

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. junija 2008 z naslovom „Peto poročilo o napredku na področju gospodarske in socialne kohezije: rastoče regije, rastoča Evropa“ (KOM(2008)0371),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2008 z naslovom „Zelena knjiga o teritorialni koheziji: teritorialna raznolikost kot prednost“ (KOM(2008)0616),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. novembra 2006 z naslovom „Regije za gospodarsko spremembo“ (KOM(2006)0675),

ob upoštevanju študije tematskega sektorja za strukturno in kohezijsko politiko o najboljših postopkih na področju regionalne politike ter ovirah za uporabo sredstev iz strukturnih skladov,

ob upoštevanju javne predstavitve, ki jo je njegov Odbor za regionalni razvoj organiziral dne 17. julija 2008,

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za proračun (A6-0095/2009),

ker sodi kohezijska politika v Evropski uniji med najpomembnejša področja politike, ne le v smislu finančnih sredstev, ampak predvsem zato, ker je ključni steber v procesu evropskega povezovanja, ter zaradi njenega pomena za socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo Evropske unije ter za razvoj skupno 268 regij, s čimer se zmanjšujejo razvojni zaostanki in razlike ter izboljšuje življenje vseh državljanov EU,

ker se regije v Evropski uniji soočajo z dokaj podobnimi izzivi, čeprav se njihov vpliv od regije do regije močno razlikuje glede na posebnosti v zvezi z njihovimi značilnostmi (npr. otoške ali gorske regije) in prebivalstvom: soočajo se z globalizacijo in z njo povezanim pospešenim gospodarskim prestrukturiranjem, odpiranjem trgovinskih odnosov, posledicami tehnološke revolucije in podnebnih sprememb, razvojem na znanju temelječega gospodarstva, demografskimi spremembami, upadanjem prebivalstva ter povečanim priseljevanjem,

C.	ker se najboljši rezultati, ki povečujejo obseg znanja in izboljšujejo konkurenčnost, pri projektih pogosto dosežejo s sodelovanjem med javnim sektorjem, podjetji, izobraževalnim sektorjem in lokalnimi interesnimi skupinami,

ker kohezijska politika spričo izzivov ne more v polnosti razviti svojega potenciala, da bi premagala te izzive, saj se potencialni prosilci za pomoč srečujejo z velikimi ovirami pri uporabi strukturnih sredstev Evropske unije, kot so:

—	pretirana birokracija,

—	preštevilni in prezapleteni pravilniki, ki so v nekaterih primerih na voljo samo na spletu, kar številnim morebitnim upravičencem skladov onemogoča dostop do teh virov,

—	pogosto spreminjanje meril za upravičenost in zahtevane dokumentacije v nekaterih državah članicah,

—	nepreglednost postopkov odločanja in sistemov sofinanciranja ter zamude pri plačilih,

—	počasna in okorna centralno vodena uprava držav članic in uporaba pravil na način, ki povečuje birokracijo ter povzroča slabo zagotavljanje informacij,

—	neprimerna decentralizirana upravna zmogljivost in različni modeli regionalne uprave v državah članicah, zaradi česar ni primerljivih podatkov in izmenjave najboljše prakse,

—	zelo majhne možnosti medregionalnega usklajevanja,

—	neobstoj delujočega sistema sodelovanja med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi,

E.	ker kar nekaj sedanjih nepravilnosti na področju kohezijske politike izhaja iz teh obstoječih ovir,

F.	ker so zamude pri izvajanju strukturne politike delno nastale zaradi prestrogih postopkov in bi bilo zato treba razmisliti o njihovi poenostavitvi ter jasni razdelitvi odgovornosti in pristojnosti med Evropsko unijo, državami članicami ter regionalnimi in lokalnimi oblastmi,

poudarja, da je sicer treba upoštevati dodano vrednost obveščanja širše javnosti o najboljši praksi v smislu izboljšane komunikacije in razmerja med stroški in koristmi, vendar je treba poskuse, da bi to prakso uvedli v regionalno politiko EU, usmeriti predvsem k organom upravljanja in jih voditi pri pripravi pravil o dostopu do strukturnih virov, da bi z izmenjavo informacij in izkušenj prispevali k znatnemu izboljšanju kakovosti projektov z reševanjem skupnih težav in z izbiranjem učinkovitejših in bolj ciljno usmerjenih posegov;

poudarja potrebo po poenostavitvi postopkov, ki urejajo izvajanje projektov in programov strukturnih skladov, še posebej glede upravljavskih in kontrolnih sistemov; zato v zvezi s tem pozdravlja revizijo zakonodajnega svežnja o strukturnih skladih kot odgovor na sedanjo finančno krizo; nestrpno pričakuje nadaljnje predloge Komisije na tem področju, ki jih bo objavila v naslednjih nekaj mesecih;

Odprava ovir

poziva Komisijo, naj za odpravo naštetih ovir med drugim:

—	dolgoročno zastavi merila za ocenjevanje projektov, ki se sofinancirajo s sredstvi iz strukturnih skladov Evropske unije,

—	inovativnih projektov ne ocenjuje po istih merilih kot druge projekte, temveč zanje pripravi posebna merila ocenjevanja, ki so prilagojena inovativni naravi projektov in v bistvu dopuščajo višjo stopnjo napak,

—	najdaljši rok, do katerega je treba za primer kontrole Komisije hraniti projektno dokumentacijo, s sedanjih desetih let skrajša na tri leta,

—

pripravi posebne ukrepe politike in nove kakovostne kazalnike za regije s posebnimi geografskimi značilnostmi, kot so gorate in redko poseljene regije ter najbolj oddaljene, mejne in otoške regije, in skladno s tem prilagodi ozemeljsko raven za posege politike z namenom spodbujanja teritorialne kohezije Evropske unije,

—	poenostavi kontrolni sistem in poskusi uvesti enoten kontrolni sistem,

—	prilagodi standarde na področju javnih naročil z namenom poenostavitve in uskladitve,

—	uskladi pravila o upravičenosti stroškov z državami članicami,

—	v večji meri zagotovi predplačila upravičencem,

—	izboljša usklajevanje ukrepov, ki se izvajajo in sofinancirajo v skladu s kohezijsko politiko in skupno kmetijsko politiko, ukrepom II (razvoj podeželja),

—	zagotovi večjo prožnost programov tehnične pomoči,

—	uvede mehanizme za spodbujanje sodelovanja v mreži in lažje vodenje skupinskih projektov,

—	zmanjša upravno breme, ki ga povzročijo ti projekti, in doseže, da bo sorazmerno z velikostjo projekta,

—	poenostavi, razjasni in pospeši projektne prakse ter zagotovi njihovo večjo osredotočenost na rezultat,

—	dejavno spodbuja države članice, naj vzpostavijo učinkovit sistem sodelovanja in delitve odgovornosti med nacionalno, regionalno in lokalno ravnjo,

—	poenostavi dostop do skladov s tesnejšim sodelovanjem z nacionalnimi vladami, da bi tako skrajšala čas obdelave,

—	pripravi časovni razpored za dejavno odpravljanje ovir in izboljšanje dostopnosti skladov;

4.	v zvezi s tem priporoča Komisiji, naj naredi korak naprej in razvije usklajen, splošno dostopen pristop do medregionalne izmenjave najboljše prakse z namenom, da bi akterji na področju kohezijske politike lahko črpali iz izkušenj drugih;

5.	izrecno poudarja, da določanje najboljših praks ne sme voditi do dodatne birokracije za prijavitelje in nosilce projektov;

6.	poziva, naj se upravni postopki pri uporabi strukturnih skladov kar najbolj omejijo in se po nepotrebnem ne povečujejo zaradi različnih pogojev, ki jih postavljajo države članice;

7.	ponovno izraža podporo praksi, da vsaka država članica letno poda izjavo zanesljivosti za sredstva Skupnosti v deljenem upravljanju, in poziva, naj to postane splošna praksa;

Splošna in tematska merila za ugotavljanje najboljše prakse

8.	odobrava pristop iz pobude Regije za gospodarsko spremembo, da bi prvič ugotovili, kaj je najboljša praksa, in to javno potrdili z vsakoletnim podeljevanjem nagrade RegioStars, ter drugič, da bi pripravili spletno stran za najboljšo prakso; opozarja na omejeno učinkovitost samo spletne strani;

9.	kritizira pomanjkanje preglednosti v zvezi z objektivno podlago Komisije za ugotavljanje najboljše prakse;

10.

poziva Komisijo, naj glede na zelo različno rabo pojma „najboljše prakse“ ter pogosto vzporedno uporabljenih pojmov „dobre prakse“ in „zgodbe o uspehu“ pripravi jasen seznam meril, posebej prilagojenih kohezijski politiki, na podlagi katerih bi najboljšo prakso na tem področju razlikovali od tiste pri drugih projektih;

11.

priporoča Komisiji, naj pri ugotavljanju najboljših praks upošteva naslednje točke:

—	kakovost projekta,

—	upoštevanje načela partnerstva,

—	trajnostni vidik zadevnega ukrepa,

—	pozitiven prispevek k enakim možnostim in vključevanju načela enakosti spola,

—	inovativnost projekta,

—	usklajen pristop med sektorsko in teritorialno politiko EU,

—	učinkovitost uporabe sredstev,

—	trajanje projekta do začetka izvajanja,

—	strogo upoštevanje časovnega in organizacijskega vidika pri izvajanju projektov,

—	pomemben vpliv na regijo ali EU na splošno,

—	vpliv na zaposlovanje,

—	strukture za MSP,

—	lažje povezovanje v mreže in teritorialno sodelovanje med regijami,

—	prenosljivost projekta v smislu njegove uporabe tudi v drugih regijah Evropske unije,

—	dodana vrednost dejavnosti v okviru politik Evropske unije,

—	pozitiven vpliv projekta na državljane, regije in države članice ter družbo na splošno;

12.

poudarja, da morajo biti vsa merila za izpostavljanje najboljših praks jasno merljiva in zanesljiva, da se preprečijo trenja, neželeni učinki in subjektivne presoje, ki bi lahko škodovali celotnemu postopku ocenjevanja projektov glede na ta merila; zato poziva Komisijo, da jasno opiše vsebino teh meril in način za njihovo uporabo;

13.

priporoča, da se na podlagi analize številnih projektov iz številnih regij Evropske unije določijo dodatni dejavniki za ugotavljanje najboljše prakse na področju kohezijske politike, ki so posebej pomembni za nadaljnji razvoj posameznih regij kot tudi celotne Evropske unije, zanje pa je značilna tudi velika raznolikost na ravni izvajanja;

14.

za področje raziskav in razvoja/inovacij priporoča naslednje dejavnike:

—	kvalitativno pomembne naložbe v znanost in raziskave,

—	povezave med gospodarstvom, znanostjo in raziskovalnimi inštituti s posebnim poudarkom na krepitvi MSP, nenazadnje kot sredstvo za povečanje ozemeljskega razvoja,

—	povezanost znanstvenih in raziskovalnih inštitutov,

—	razvoj in/ali nadaljnji razvoj v prihodnost usmerjene tehnologije in/ali njene praktične aplikacije,

—	uvajanje novih tehnologij v tradicionalne sektorje,

—	uporabnost za podjetja,

—	rešitve v ključnih sektorjih EU, npr. okolje in energetika;

15.

za področje varstva okolja, varstva podnebja in trajnostne energetske politike priporoča naslednje dejavnike:

—	ukrepi za zaščito posebej ogroženih območij, ki so prilagojeni posameznim območjem (občutljivost), zlasti za vode,

—	varstvo in učinkovita uporaba omejenih surovin,

—	odgovorno ravnanje s surovinami,

—	ukrepi za obravnavo pomanjkanja energije,

—	znatno povečanje energetske učinkovitosti,

—	znatno zmanjšanje porabe energije,

—	povečanje deleža obnovljive energije,

—	ukrepi za zmanjševanje emisij CO2,

—	metode in/ali postopki za ohranjanje omejenih ali ogroženih surovin;

16.

za področje ustvarjanja kakovostnih delovnih mest priporoča naslednje dejavnike:

—	izboljšanje delovnih razmer,

—	povečanje števila visokokakovostnih delovnih mest,

—	odpiranje v prihodnost usmerjenih trajnostnih delovnih mest,

—	zagotavljanje enakega dostopa do trga dela za oba spola,

—	povečanje produktivnosti,

—	krepitev konkurenčnosti,

—	odpiranje delovnih mest, ki niso vezana na eno lokacijo, npr. e-poslovanje,

—	ukrepi za doseganje večje specializiranosti delovne sile,

—	uporaba sodobnih informacijskih in komunikacijskih medijev,

—	uskladitev družinskega in poklicnega življenja,

—	ukrepi za najšibkejše skupine prebivalstva (npr. mladi, ženske, invalidi, priseljenci, dolgotrajno brezposelni, brezposelni, stari nad 45 let, osebe brez formalne izobrazbe),

—	boljša dostopnost in razpoložljivost prevoza, telekomunikacij, izobraževanja in zdravstvenih storitev;

17.

za področje vseživljenjskega učenja priporoča naslednje dejavnike:

—	izboljšanje kakovosti pogojev usposabljanja in povečanje ponudbe, zlasti glede možnosti posebej prikrajšanih ali ogroženih skupin prebivalstva (npr. mladi, ženske, invalidi, priseljenci, dolgotrajno brezposelni, brezposelni, stari nad 45 let, osebe brez izobrazbe),

—	tesnejša povezava med usposabljanjem, izobraževanjem in delovnim življenjem,

—	spodbujanje kvalitativno in kvantitativno prilagojenih projektov na področju izobraževanja,

—	uvedba in uporaba sodobne tehnologije in postopkov,

—	spodbujanje in ohranjanje pripravljenosti za izobraževanje,

—	spodbujanje odločanja za nadaljnji študij,

—	vseživljenjsko učenje jezikov;

18.

za področje integriranega razvoja mest priporoča naslednje dejavnike:

—	dolgoročna celovita politika za lokalni potniški promet, pešce, kolesarje in avtomobilski promet za dejansko povezovanje različnih načinov prevoza, tako javnih kot zasebnih,

—	učinkovito upravljanje prometa,

—	spodbujanje gospodarskega razvoja mest,

—	povečanje podjetniških naložb, spodbujanje in ohranjanje zaposlenosti, s posebnim poudarkom na zaposlenosti in podjetništvu mladih, ter izboljšanje družbenega življenja,

—	oživitev in povezovanje sosesk, ki nazadujejo, in nekdanjih industrijskih območij,

—	izboljšanje kakovosti življenja v mestu, npr. razpoložljivost in dostopnost javnih storitev,

—	urejanje zelenih površin in rekreacijskih območij ter večja učinkovitost rabe vode in energetska učinkovitost, zlasti v stanovanjskem sektorju,

—	storitve za invalide,

—	spodbujanje dejavnosti, katerih namen je zadrževanje prebivalstva, še posebej mladih, v rojstnih mestih,

—	upoštevanje živega okolja: mestnega, predmestnega in skoraj podeželskega okolja,

—	zmanjšanje pretirane rabe zemljišč z okrepljenim ponovnim razvojem opuščenih zemljišč in preprečevanje širjenja mestnih območij,

—	boljša dostopnost mestnih in prevoznih ugodnosti za osebe z omejeno sposobnostjo gibanja,

—	povečevanje sodelovanja med mesti in podeželjem,

—	uporaba celostnega pristopa;

19.

za področje demografskega razvoja priporoča naslednje dejavnike:

—	splošen dostop do storitev,

—	ukrepi za pridobitev kvalificiranih delavcev,

—	večja udeleženost najbolj ranljivih skupin prebivalstva s pomočjo boljšega izobraževanja in usposabljanja,

—	ukrepi za prilagodljiv delovni čas,

—	ukrepi za pomoč zaposlenim staršem, ki jim bodo omogočili usklajevanje družinskega in delovnega življenja,

—	ukrepi za spodbujanje lažjega vključevanja migrantov,

—	posebne potrebe invalidov in starejših državljanov,

—	prispevek k ohranjanju števila prebivalcev (območja, za katera je značilno upadanje prebivalstva);

20.

za področje čezmejnega sodelovanja priporoča naslednje dejavnike:

—	povečanje čezmejnih stikov (kvalitativno in kvantitativno),

—	izgradnja trajnejših mrež oz. dolgoročnejšega sodelovanja,

—	uskladitev različnih sistemov/postopkov,

—	vključitev novih partnerjev,

—	zagotovitev finančne neodvisnosti,

—	trajnejši čezmejni prenos in izmenjava znanja,

—	skupni razvoj potenciala partnerskih regij,

—	infrastrukturne povezave med partnerskimi regijami;

21.

za področje javno-zasebnih partnerstev priporoča naslednje dejavnike:

—	kvalitativno izboljšanje izvajanja projektov v smislu učinkovitosti in donosnosti,

—	hitrejše izvajanje projektov,

—	pregleden mehanizem razpršitve tveganj,

—	boljše vodenje projektov,

—	večje sodelovanje lokalnih in regionalnih organov in akterjev v javno-zasebnih partnerstvih,

—	jasna in pregledna pravila ravnanja za dejavnosti javnih organov in podjetij;

22.	poziva Komisijo, naj upošteva, da je treba spodbujati najboljšo prakso na področju finančnih shem, zlasti tistih, ki se nanašajo na javno-zasebna partnerstva, in tistih, ki jih podpirata Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad;

23.

se zaveda, da je izjemno težko, da bi projekt izpolnjeval vsa zgornja merila; zato poziva Komisijo, naj ta merila, preden jih bo uporabila, razvrsti po pomembnosti in določi tista prednostna, da bo pomembne projekte laže opredeliti kot najboljšo prakso; poudarja, da je treba skupno dogovorjena pravila o najboljši praksi uporabljati odprto in pregledno, s čimer bi dosegli boljše upravljanje, sprejetost in primerljivost najboljših praks ter preprečili zamenjevanje z drugimi podobnimi izrazi;

24.	v zvezi s prihodnjo uporabo pojmov „najboljša praksa“, „dobra praksa“ ter „zgodba o uspehu“ poziva Komisijo, naj s pomočjo dejavnikov izdela jasno in pregledno razdelitev oz. členitev za namene opisa projektov, ki bo skladna z zgornjimi označbami;

Izmenjava najboljše prakse

25.	poziva Komisijo, naj organizira in usklajuje izmenjavo najboljše prakse prek mreže regij ter v ta namen ustvari javno spletno stran z bistvenimi informacijami o projektih v vseh jezikih Skupnosti;

26.

priporoča Komisiji, da ob upoštevanju sedanjega upravnega okvira vzpostavi ustrezno službo znotraj generalnega direktorata za regionalno politiko, ki bi za doseganje dolgoročne, neprekinjene, zanesljive in uspešne izmenjave najboljše prakse na področju kohezijske politike v sodelovanju z mrežo regij poskrbela za ocenjevanje, zbiranje ter izmenjavo najboljše prakse ter kot stalna kontaktna točka bila na razpolago tako za stran ponudbe kot povpraševanja; poziva Komisijo, naj razširi to kulturo dobrih praks na vse svoje oddelke;

27.

v okviru tega predlaga, da bi mehanizmi ocenjevanja preučili in upoštevali preizkušene in priznane metodologije, ki se že izvajajo; meni, da je posebno pozornost treba nameniti sodelovanju z mrežo regionalnih oblasti in specializiranih agencij, ki so glavni vir osnovnega materiala o najboljših praksa za ocenjevanje;

28.	poudarja, da Evropska unija zagotavlja finančna sredstva in dobre prakse, nacionalni, regionalni in lokalni nosilci javne funkcije pa so dolžni to izkoristiti; v povezavi s tem pozdravlja ustanovitev programa Erasmus za lokalno in regionalno izvoljene predstavnike;

29.

svetuje, da Komisija uporabi razpoložljiva orodja Odbora regij, še posebej platformo za spremljanje lizbonske strategije in mrežo za spremljanje uporabe načela subsidiarnosti, za izmenjavo najboljših praks med regijami in državami članicami, da bi ugotovili in skupaj določili cilje, nato načrtovali dejavnosti in na koncu opravili primerljivo ocenjevanje rezultatov kohezijske politike;

* *

30.	naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0492.

(2) UL L 210, 31.7.2006, str. 25.

(3) UL L 210, 31.7.2006, str. 1.

Top

All

Choose the experimental features you want to try