31.1.2008

SL

Uradni list Evropske unije

C 27/6

---

Poslovnik Konference odborov parlamentov Evropske unije za evropske zadeve

(2008/C 27/02)

Ta poslovnik je namenjen olajšanju in izboljšanju dela Konference odborov parlamentov Evropske unije za evropske zadeve, v nadaljnjem besedilu COSAC, ustanovljeni 16.–17. novembra 1989 v Parizu.

Uporablja se ga lahko za zasedanja drugih parlamentarnih odborov, ki jih skliče parlament države članice, ki predseduje EU.

Na osnovi XXVII. zasedanja COSAC-a v Kobenhavnu 16.–18. oktobra 2002 so se na izrednem XXVIII. zasedanju COSAC-a v Bruslju 27. januarja 2003 odločili okrepiti sodelovanje med nacionalnimi parlamenti EU, poslovnik dopolniti z novimi pravili o glasovanju in sprejeti smernice za učinkovit parlamentarni nadzor vlad v zvezi z zadevami Skupnosti (Kopenhagenske parlamentarne smernice).

Člani COSAC-a bodo izvrševali kopenhagenske parlamentarne smernice v skladu s svojo lastno parlamentarno prakso (1). Smernice so določene v samostojni deklaraciji.

Poslovnik, ki ga je sprejel XXIX. COSAC v Atenah 5.–6. maja 2003, je nadomestil poslovnik, sprejet v Helsinkih 11.–12. oktobra 1999.

1.   NALOGE IN PRISTOJNOSTI COSAC-a

COSAC omogoča redno izmenjavo mnenj brez poseganja v pristojnosti parlamentarnih organov Evropske unije.

Protokol o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, dodan k Amsterdamski pogodbi, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji, pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti in nekatere z njimi povezane akte, omogoča COSAC-u, da pripravi kakršen koli prispevek, s katerim je po njegovem mnenju primerno seznaniti institucije Evropske unije, in da preuči zakonodajne dejavnosti, predloge in pobude Unije.

Prispevki, ki jih pripravi COSAC, nikakor ne zavezujejo nacionalnih parlamentov ali prejudicirajo njihovih stališč.

2.   POGOSTOST IN DATUMI ZASEDANJ

2.1   Redna zasedanja

Redna zasedanja COSAC-a potekajo med vsakim predsedstvom Sveta Evropske unije ob upoštevanju različnih parlamentarnih praks držav članic, volilnih obdobij in datumov državnih praznikov v državah članicah. Datum naslednjega zasedanja se določi in objavi najpozneje do datuma predhodnega zasedanja.

2.2   Izredna zasedanja

Izredna zasedanja COSAC-a potekajo, če absolutna večina predsednikov odborov nacionalnih parlamentov za evropske zadeve in pristojnega organa Evropskega parlamenta meni, da so potrebna.

2.3   Zasedanja predsednikov

Pripravljalni sestanek predsednikov odborov za evropske zadeve in predstavnika Evropskega parlamenta poteka v soglasju s predsedniško trojko pred zasedanji COSAC-a. Vsako delegacijo sestavljata dva člana njenega parlamenta.

2.4   Izredna zasedanja predsednikov

Izredna zasedanja predsednikov odborov za evropske zadeve in pristojnega organa Evropskega parlamenta potekajo na predlog predsedstva po posvetovanju s predsedniško trojko ali če absolutna večina predsednikov odborov nacionalnih parlamentov za evropske zadeve in pristojnega organa Evropskega parlamenta meni, da so potrebna.

2.5   Predsedniška trojka COSAC-a

Predsedniška trojka COSAC-a je sestavljena iz predsedstva, prejšnjega predsedstva, naslednjega predsedstva in Evropskega parlamenta. Vsako delegacijo sestavljata dva člana njenega parlamenta.

Dnevni redi zasedanj trojke se vsem nacionalnim parlamentom in Evropskemu parlamentu posredujejo najmanj dva tedna pred zasedanji. Zapisniki zasedanj trojke pa se vsem nacionalnim parlamentom in Evropskemu parlamentu posredujejo najpozneje dva tedna po zasedanju.

2.6   Delovne skupine

COSAC se lahko odloči, da za preučitev določenega vprašanja, povezanega z dejavnostmi Evropske unije, ustanovi delovno skupino. Takšna delovna skupina se ustanovi tudi, če absolutna večina predsednikov odborov nacionalnih parlamentov za evropske zadeve in pristojnega organa Evropskega parlamenta meni, da je potrebna. Predsednik odbora za evropske zadeve parlamenta predsedujoče države članice opravlja funkcijo predsednika delovne skupine. Sekretariat parlamenta predsedujoče države članice zagotovi storitve sekretariata za delovno skupino.

2.7   Načrtovanje zasedanj

COSAC pripravi stalni dolgoročni koledar njegovih zasedanj.

3.   KRAJ ZASEDANJ

Zasedanja potekajo v predsedujoči državi članici. Izredna zasedanja, zasedanja predsednikov, zasedanja trojke in zasedanja delovnih skupin lahko potekajo tudi drugje.

4.   SESTAVA

4.1   Redna in izredna zasedanja

Vsak nacionalni parlament zastopa največ šest članov njegovega odbora za evropske zadeve. Evropski parlament zastopa šest članov. Vsak parlament določi sestavo svoje delegacije.

4.2   Opazovalci iz parlamentov držav prosilk

Na redna in izredna zasedanja so povabljeni trije opazovalci iz parlamenta vsake države prosilke.

4.3   Drugi opazovalci, strokovnjaki in posebni gostje

Predsedstvo povabi opazovalce iz generalnega sekretariata Sveta Evropske unije in Evropske komisije, povabi lahko tudi opazovalce iz veleposlaništev držav članic Evropske unije in po posvetovanju s predsedniško trojko tudi strokovnjake in posebne goste.

4.4   Dostop javnosti do zasedanj

Zasedanja COSAC-a so javna, razen če ni določeno drugače.

5.   SKLICEVANJE

Redna zasedanja in zasedanja predsednikov in delovnih skupin skliče sekretariat parlamenta predsedujoče države članice.

Izredna zasedanja skliče sekretariat parlamenta države članice, v kateri poteka zasedanje.

6.   POIMENOVANJE ZASEDANJ

Redna in izredna zasedanja se označijo z imenom „Konferenca odborov (nacionalnih parlamentov držav članic Evropske unije in Evropskega parlamenta) za evropske zadeve – COSAC“, pred katerim stoji zaporedna številka zasedanja, temu pa sledita datum in kraj zasedanja.

7.   DNEVNI RED

7.1

Delegacije vsako leto pred zadnjim rednim zasedanjem navedejo zadeve, ki jih predlagajo za obravnavo v prihodnjem letu. O tem se razpravlja na koncu zasedanja. Predsedniška trojka, ob upoštevanju določb iz dela II Protokola Amsterdamske pogodbe o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ob začetku vsakega predsedstva predlaga eno ali več zadev iz delovnega programa Sveta Evropske unije, Evropskega parlamenta in Evropske komisije ali iz predlogov, podanih na zgoraj omenjenem zasedanju.

7.1.A

Glavna vsebina vsakega osnutka dnevnega reda izvira iz vloge COSAC-a kot organa za izmenjavo informacij, zlasti o praktičnih vidikih parlamentarnega nadzora.

7.2	Osnutek dnevnega reda pripravi predsednik odbora za evropske zadeve parlamenta gostitelja po posvetovanju s predsedniki odbora za evropske zadeve in predstavnikom Evropskega parlamenta. Nacionalne delegacije lahko predsedstvu predlagajo, da na dnevni red uvrsti določeno točko.

7.3	O končnem dnevnem redu se odloči na samem zasedanju.

8.   PRIPRAVA ZASEDANJ

8.1	Nacionalne delegacije lahko sekretariatu parlamenta gostitelja pošljejo dokumente, ki se nanašajo na točke dnevnega reda.

8.2	Nacionalna delegacija predsedujoče države članice lahko pripravi dokumente za razpravo na konferenci.

9.   JEZIKI

9.1	Vsaka delegacija je odgovorna za prevod vsakega dokumenta, ki ga predloži, v angleščino ali francoščino.

9.2	Sodelujoči parlamenti prejmejo dokumente za konferenco v angleščini ali francoščini. Vsak parlament je odgovoren za prevod v svoj uradni jezik.

9.3	Na zasedanjih je zagotovljeno simultano tolmačenje v uradne jezike EU.

9.4	Prispevki COSAC-a so pripravljeni v enem izvirniku v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni.

10.   PRISPEVKI COSAC-a

10.1	COSAC lahko naslovi prispevke na institucije Evropske unije v skladu Protokolom Amsterdamske pogodbe o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji.

10.2

Vsaka nacionalna delegacija lahko predlaga COSAC-u sprejetje prispevka. Osnutek prispevka se pripravi, če to predlaga predsedstvo po posvetovanju s predsedniško trojko, ali če absolutna večina predsednikov odborov nacionalnih parlamentov za evropske zadeve ter pristojnega organa Evropskega parlamenta meni, da je potrebno, ali če je tako odločeno na zasedanju COSAC-a.

10.3	Osnutek prispevka se delegacijam sporoči pravočasno pred ustreznim zasedanjem COSAC-a, da imajo dovolj časa za pregled in opombe.

10.4	Končni osnutek prispevka se pripravi na pripravljalnem sestanku predsednikov pred ustreznim zasedanjem COSAC-a. Vsebovati mora pripombe in opombe vseh delegacij, vključno z možnimi izjavami glede glasovanja.

10.5	Na splošno skuša COSAC doseči sprejetje prispevkov s širokim soglasjem. Če to ni mogoče, se prispevki sprejmejo s kvalificirano večino najmanj oddanih glasov. Večina od oddanih glasov mora istočasno predstavljati najmanj polovico vseh glasov.

10.6	Vsaka delegacija ima dva glasa.

10.7	Po sprejetju se prispevek objavi v Uradnem listu Evropske unije.

11.   VLOGA PREDSEDSTVA

11.1.

Odbor za evropske zadeve države članice, ki predseduje Svetu Evropske unije, med tem predsedstvom predseduje tudi COSAC-u.

11.2.

Sekretariat parlamenta gostitelja pripravi dokumente za zasedanja, pri tem pa mu pomaga sekretariat COSAC-a.

11.3.

Razpravo začne predsednik odbora za evropske zadeve parlamenta gostitelja.

11.4.

Predsednik odbora za evropske zadeve parlamenta gostitelja predlaga urnik zasedanja in dolžino govorov, ki je štiri minute, razen če se na zasedanju določi drugače.

11.5.

Sekretariat parlamenta gostitelja pripravi kratek zapisnik zasedanja. Osnutek zagotovi sekretariat COSAC-a.

11.6.

Predsednik odbora za evropske zadeve parlamenta gostitelja predstavi sklepe razprave, ki jih pripravi predsedniška trojka.

11.7.

Sekretariat predsedujočega parlamenta v svojem mandatu zagotovi storitve sekretariata za dejavnosti COSAC-a. Sekretariati nacionalnih parlamentov in sekretariat Evropskega parlamenta zagotovijo pomoč.

11.A   SEKRETARIAT COSAC-a

Sekretariat COSAC-a sestavljajo predstavniki parlamentov predsedniške trojke ter stalni predstavnik, ki zagotavlja izvajanje dejavnosti sekretariata.

Predstavnike parlamentov predsedniške trojke imenujejo njihovi parlamenti, in sicer za obdobje osemnajstih mesecev, ki se ga ne da podaljšati.

Stalnega predstavnika imenujejo predsedniki odborov za evropske zadeve in predstavnika Evropskega parlamenta na predlog predsedniške trojke. Ta oseba je uradnik ali uradnica katerega od nacionalnih parlamentov in to funkcijo opravlja dve leti z možnostjo enkratnega podaljšanja.

Sekretariat COSAC-a sodeluje pri opravljanju vseh nalog predsedstva in sekretariata parlamenta gostitelja. Predstavniki sekretariata COSAC-a opravljajo svoje naloge v okviru politične odgovornosti predsedstva COSAC-a in predsedniške trojke ali v skladu z odločitvami, sprejetimi na zasedanju COSAC-a. Stalni predstavnik parlamenta usklajuje dejavnosti sekretariata COSAC-a pod vodstvom predsedujočega parlamenta.

Stroške napotitve stalnega predstavnika sekretariata v Bruselj ter druge potrebne tehnične stroške sekretariata skupaj poravnajo parlamenti, ki želijo prispevati. Vsota in pogoji plačila za sofinancirane izdatke se določijo s sporazumom vseh udeleženih parlamentov.

12.   SKLEPI RAZPRAV

Če se na zasedanju odloči, da se izda uradno obvestilo, predsedniška trojka pripravi osnutek, kateremu se priložijo možni sprejeti prispevki.

13.   PREJEMNIKI URADNIH OBVESTIL

Sekretariat parlamenta gostitelja pošlje sporočila parlamentom držav članic in Evropskemu parlamentu, Svetu Evropske unije in Evropski komisiji.

14.   SPREMEMBA POSLOVNIKA

14.1	Predloge za spremembo poslovnika mora ena ali več delegacij enega ali več parlamentov poslati v pisni obliki vsem nacionalnim parlamentom držav članic in Evropskemu parlamentu vsaj en mesec pred zasedanjem COSAC-a.

14.2.

Po predstavitvi predlogov za spremembo pravil se le-ti dajo na dnevni red prvega zasedanja COSAC-a.

14.3	Za sprejetje predlogov je potrebno soglasje med delegacijami, prisotnimi na zasedanju. Vzdržani glasovi delegacij ne preprečijo sprejetja predloga.

14.4	Sklepčnost je zagotovljena s prisotnostjo vsaj 2/3 delegacij.

14.5	Vsaka delegacija ima en glas.

15.   ZAČETEK VELJAVNOSTI

Ta poslovnik začne veljati takoj, ko je objavljen v Uradnem listu Evropske unije. Pripravljen je v enem izvirniku v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni.

Besedilo poslovnika se zaradi overitve pripravi v češkem, danskem, nizozemskem, angleškem, estonskem, finskem, francoskem, nemškem, grškem, madžarskem, italijanskem, latvijskem, litvanskem, malteškem, poljskem, portugalskem, slovenskem, slovaškem, španskem in švedskem jeziku. O prevodih se dogovorijo nacionalni parlamenti, ki uporabljajo te jezike, in Evropski parlament. Pri vsakem vprašanju, povezanim z razlaganjem teh pravil, imajo uradni status samo angleške in francoske različice.

---

(1)  Kot je navedeno v protokolu o vlogi nacionalnih parlamentov, je odločitev o obsegu, do katerega se bodo izvrševale smernice objavljene v Uradnem listu Evropskih skupnosti C 154 z dne 2. julija 2003 kot „Kopenhagenske parlamentarne smernice“, odvisna od vsakega nacionalnega parlamenta.

---

---