14.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 8/60

A.

ker se bo s prehodom z analogne na digitalno prizemno televizijo do konca leta 2012 zaradi večje učinkovitosti prenosa digitalne tehnologije v Evropski uniji sprostil velik del spektra, kar bo omogočilo ponovno dodeljevanje spektra in nove možnosti za rast trga ter za razširjanje kakovostne izbire in kakovostnih storitev za potrošnike,

B.

ker se bodo koristi uporabe radiodifuznega spektra najbolj povečale z usklajenim delovanjem na ravni EU, da se zagotovi optimalna uporaba v smislu učinkovitosti,

C.

ker je radijski spekter ključnega pomena za zagotavljanje velikega števila storitev in za razvoj trgov, temelječih na tehnologiji, katerih vrednost naj bi znašala 2,2 % BDP EU, in je torej ključni dejavnik pri rasti, produktivnosti in razvoju industrije EU v skladu z Lizbonsko strategijo,

D.

ker je radijski spekter redek naravni vir in javna dobrina in ker je njegova učinkovita uporaba odločilna pri zagotavljanju dostopa do spektra različnim zainteresiranim stranem, ki želijo nuditi povezane storitve,

E.

ker se trenutno velik del spektra z analogno tehnologijo uporablja za vojaške namene in bo zato po digitalnem prehodu precejšnje povečanje skupnega obsega spektra na voljo javnemu elektronskemu komuniciranju;

F.

ker države članice nimajo skupnega časovnega načrta prehoda na digitalno radiodifuzijo; ker so v mnogih državah članicah načrti za prehod na digitalno radiodifuzijo močno razviti, medtem ko so druge države članice prehod že izvedle,

G.

ker je sporočilo Komisije o skupnem pristopu za uporabo spektra sestavni del paketa na področju elektronskih komunikacij, ki ga je Komisija sprejela novembra 2007 v zvezi z reformo ureditvenega okvira za elektronske komunikacije;

H.

ker trenutno v več državah članicah poteka (ponovno) dodeljevanje frekvenc za oddajanje digitalnim izdajateljem, kar povzroča, da dodeljevanje in s tem nerazpoložljivost teh frekvenc trajata že več let,

I.

ker je tehnološka nevtralnost ključna za pospeševanje interoperabilnosti ter bistvena za bolj prilagodljivo in pregledno politiko prehoda na digitalno radiodifuzijo, ki upošteva javni interes,

J.

ker je Svet pozval države članice, naj zaključijo prehod na digitalno radiodifuzijo pred letom 2012, če je to mogoče,

K.

ker so vse države članice objavile svoje predloge v zvezi s prehodom na digitalno radiodifuzijo,

1.

priznava pomen pobude i2010, ki je del prenovljene lizbonske strategije, in poudarja pomen učinkovitega dostopa do spektra in njegove uporabe pri doseganju lizbonskih ciljev; v zvezi s tem poudarja potrebo po dostopu do širokopasovnih storitev za preseganje digitalne vrzeli;

2.

poudarja potrebo po prehodu na digitalno radiodifuzijo, ki bo skupaj z razvojem novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter digitalno dividendo pomagal premostiti digitalno ločnico in prispeval k doseganju lizbonskih ciljev;

3.

ugotavlja, da se nacionalne ureditve glede dodeljevanja in izkoriščanja spektra razlikujejo; ugotavlja, da lahko te razlike ovirajo doseganje učinkovitega notranjega trga;

4.

poudarja, da se bo obseg digitalne dividende v posameznih državah članicah razlikoval glede na nacionalne razmere ter nacionalno medijsko in avdiovizualno politiko;

5.

priznava, da mora večja učinkovitost spektra pri digitalni prizemni televiziji omogočiti, da se približno 100 MHz digitalne dividende prerazporedi za mobilne širokopasovne in druge storitve (na primer storitve za javno varnost, radiofrekvenčno identifikacijo, aplikacije za varnost v cestnem prometu), hkrati pa se zagotovi nadaljnji razvoj radiodifuznih storitev;

6.

ugotavlja, da zdaj večina držav članic zaostaja za drugimi razvitimi državami glede naložb v komunikacijsko infrastrukturo nove generacije, in poudarja, da je doseganje vodilnega položaja pri razvoju širokopasovnih storitev in interneta bistveno za konkurenčnost in kohezijo Evropske unije v mednarodnem prostoru, zlasti glede razvoja interaktivnih digitalnih platform in zagotavljanja novih storitev, kot so storitve e-trgovine, e-zdravja, e-učenja in e-uprave; poudarja, da se bo sprejemanje inovativnih izdelkov in storitev spodbudilo s številnejšimi naložbami na nacionalni in evropski ravni; poudarja, da se prizadevanja za zagotovitev dostopa do širokopasovnih storitev ne bi smela osredotočati zgolj na digitalno dividendo;

7.

je prepričan, da bodo lahko zaradi večje tehnološke konvergence kmalu na voljo novi večkomponentni paketi, ki vključujejo inovativne tehnologije in storitve, in hkrati ugotavlja, da je pojav takšnih ponudb odvisen zlasti od razpoložljivosti dragocenega spektra in novih interaktivnih tehnologij, ki omogočajo celovito interoperabilnost, povezljivost in pokritost, kot so mobilne multimedijske tehnologije in tehnologije širokopasovnega brezžičnega dostopa;

8.

ugotavlja, da je tehnološka konvergenca resničnost, ki tradicionalnim storitvam ponuja nove načine in priložnosti; poudarja, da lahko dostop do delov spektra, ki so bili predhodno rezervirani za radiodifuzijo, omogoči nastanek novih storitev, če je upravljanje spektra čim bolj uspešno in učinkovito, da se preprečijo motnje zagotavljanja visoko kakovostnih digitalnih programov;

9.

poziva k tesnemu sodelovanju med državami članicami za doseganje učinkovitega, odprtega in konkurenčnega notranjega trga elektronskih komunikacij, ki bo omogočil uvedbo nove omrežne tehnologije;

10.

poudarja, da je okolje v Evropski uniji, v katerem so zagotovljene inovacije, nove tehnologije, nove storitve in novi udeleženci, strateško pomembno za povečanje evropske konkurenčnosti in kohezije; poudarja, da je ključno končnim uporabnikom omogočiti svobodo izbire glede izdelkov in storitev, zato da se doseže dinamični razvoj trgov in tehnologij v Evropski uniji;

11.

poudarja, da digitalna dividenda Evropski uniji zagotavlja enkratne priložnosti za razvoj novih storitev, kot sta mobilna televizija in brezžični internetni dostop, in ohranjanje vodilnega položaja na področju mobilnih multimedijskih tehnologij, pri tem pa premošča digitalno vrzel in zagotavlja nove priložnosti za državljane, storitve ter medijsko in kulturno raznolikost po vsej Evropski uniji;

12.

ob popolnem spoštovanju njihove suverenosti v zvezi s tem poziva države članice, naj preučijo vplive digitalnega prehoda na spekter, ki se uporablja za vojaške namene, in po potrebi ponovno dodelijo del te posebne digitalne dividende za nove vrste civilne uporabe;

13.

priznava, da bi usklajevanje na ravni EU pospešilo razvoj, spodbudilo digitalno gospodarstvo in vsem državljanom omogočilo cenovno ugoden in enak dostop do informacijske družbe;

14.

odločno poziva države članice k čim prejšnji sprostitvi digitalnih dividend, da bodo državljani Unije lahko uživali koristi uporabe novih, inovativnih in konkurenčnih storitev; poudarja, da je v ta namen potrebno dejavno sodelovanje med državami članicami, da odpravijo sedanje ovire na nacionalni ravni glede učinkovite (ponovne) razdelitve digitalne dividende;

15.

poudarja, da so izdajatelji radijskega in televizijskega programa glavni akterji v obrambi pluralističnih in demokratičnih načel in trdno verjame, da možnosti, ki jih ponuja digitalna dividenda, omogočajo javnim in zasebnim izdajateljem predvajanje veliko večjega števila programov, ki izpolnjujejo cilje splošnega interesa, določene v nacionalni zakonodaji, kot je spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti;

16.

je prepričan, da bi morala digitalna dividenda izdajateljem omogočiti, da bodo svoje storitve nadalje razvili in razširili ter hkrati upoštevali druge morebitne družbene, kulturne in gospodarske koristi, kot so nove in odprte širokopasovne tehnologije in storitve širokopasovnega dostopa za premoščanje digitalne vrzeli brez dopuščanja ovir za medobratovalnost;

17.

poudarja morebitne koristi usklajenega pristopa k uporabi spektra v Evropski uniji v smislu ekonomije obsega, razvoja medobratovalnih brezžičnih storitev in izogibanja razdrobljenosti, ki vodi do neoptimalne uporabe tega redkega vira; meni, da morajo Komisija in države članice kljub potrebi po tesnem sodelovanju in večji prožnosti za učinkovito uporabo spektra vzpostaviti ustrezno ravnovesje med prožnostjo in stopnjo usklajevanja, da se dosežejo čim večje koristi digitalne dividende;

18.

ugotavlja, da se lahko digitalna dividenda učinkovito razdeli, ne da bi ovirali katerega koli udeleženca, ki ima zdaj licence za izkoriščanje posameznih delov spektra v pasu ultra visokih frekvenc (UHF), ter da se lahko učinkovito doseže nadaljevanje in širitev sedanjih radiodifuzijskih storitev in hkrati zagotovi dodelitev znatnih virov spektra v pasu UHF novim mobilnim multimedijskim tehnologijam in tehnologijam širokopasovnega brezžičnega dostopa, da se državljanom Unije omogočijo nove interaktivne storitve;

19.

meni, da morajo države članice v primerih, ko se za dodelitev frekvenc uporabljajo dražbe sprejeti skupen pristop v zvezi s pogoji in načini dražb ter dodelitvijo nastalih virov; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem predloži smernice;

20.

poudarja, da bi moralo biti glavno vodilo pri dodeljevanju digitalne dividende zadovoljevanje splošnega interesa z zagotavljanjem družbene, kulturne in gospodarske vrednosti v smislu okrepljene in geografsko bolje pokrite ponudbe storitev in digitalnih vsebin za državljane in ne zgolj čim višji javni prihodki, hkrati pa je treba zaščititi pravice sedanjih uporabnikov avdiovizualnih medijskih storitev in odražati kulturno in jezikovno raznolikost;

21.

poudarja, da je digitalna dividenda edinstvena priložnost za Evropsko unijo, da se razvije v vodilno svetovno silo na področju mobilnih multimedijskih tehnologij ter hkrati premosti digitalno vrzel z večjim pretokom informacij, znanja in storitev, ki povezujejo vse državljane Unije med sabo ter zagotavljajo nove priložnosti za medije, kulturo in raznolikost na vseh področjih na ozemlju Evropske unije;

22.

poudarja, da bi digitalna dividenda lahko pripomogla k doseganju lizbonskih ciljev, če bi se povečala razpoložljivost širokopasovnega dostopa za državljane in gospodarske udeležence po celotnem območju Evropske unije, tako da bi se digitalna vrzel reševala z uvedbo koristi v revnejših, podeželskih ali oddaljenih območij ter z zagotavljanjem celovite pokritosti v državah članicah;

23.

obžaluje neenak dostop državljanov Unije do digitalnih storitev, zlasti v zvezi z radiodifuzijo; ugotavlja, da so zlasti podeželske in obrobne regije prikrajšane pri uvajanju digitalnih storitev v smislu hitrosti, izbire in kakovosti; poziva države članice in regionalne organe, naj si na vse mogoče načine prizadevajo za zagotovitev, da se prehod na digitalno radiodifuzijo izvede hitro in pravično za vse njihove državljane;

24.

poudarja, da digitalna vrzel ni le težava podeželja; izpostavlja težave pri vključevanju nekaterih starejših visokih stavb v infrastrukturo za nova omrežja; poudarja koristi, ki jih lahko zagotovi spekter pri preseganju digitalne vrzeli na mestnih in podeželskih območjih;

25.

poudarja vpliv, ki bi ga digitalna dividenda lahko imela na zagotavljanje okrepljenih medobratovalnih družbenih storitev, kot so e-vlada, e-zdravje, e-poklicno usposabljanje in e-učenje, za državljane, zlasti tiste na prikrajšanih ali oddaljenih območjih, kot na primer podeželskih in manj razvitih območjih in otokih;

26.

odločno poziva države članice, naj okrepijo ukrepe, ki bodo invalidnim in starejšim uporabnikom ter uporabnikom s posebnimi socialnimi potrebami omogočili čim večje koristi digitalne dividende;

27.

potrjuje družbeno vrednost storitev za javno varnost in potrebo po vključitvi podpore za njihove operativne zahteve v dogovore o spektru, ki so posledica reorganizacije pasu (UHF) zaradi izklopa analognih storitev;

28.

poudarja, da mora politika za popolno koriščenje digitalne dividende v Evropi prednostno zagotoviti, da se potrošnikom omogoči uporaba zelo širokega obsega visokokakovostnih storitev, ob polnem spoštovanju njihovih pravic in ob upoštevanju potrebe po učinkoviti uporabi spektra, ki se sprosti ob prehodu na digitalno radiodifuzijo;

29.

poudarja, da digitalna dividenda zagotavlja nove priložnosti za cilje avdiovizualne in medijske politike; zato je prepričan, da morajo odločitve o upravljanju digitalne dividende spodbujati in zaščititi cilje splošnega pomena, povezane z avdiovizualno in medijsko politiko, kot so svoboda izražanja, medijski pluralizem ter kulturna in jezikovna raznolikost, ter pravice mladoletnih;

30.

spodbuja države članice, naj priznajo družbeno, kulturno in gospodarsko vrednost položaja, ko je uporabnikom brez licence, zlasti malim in srednjim podjetjem ter nepridobitnim organizacijam, omogočen dostop do dividende, ter tako povečajo učinkovitost uporabe spektra z usmerjanjem teh uporabnikov brez licence k zaenkrat neuporabljenim frekvencam (t.i. nepokriti prostor);

31.

poziva k uporabi postopnega pristopa na tem področju; meni, da je treba upoštevati vpliv na manjša omrežja, zlasti lokalna brezžična omrežja, za katera sedaj dovoljenja niso potrebna, in da je treba spodbujati univerzalni širokopasovni dostop, zlasti na podeželju;

32.

poziva države članice, naj podprejo ukrepe za okrepljeno sodelovanje med organi za upravljanje spektra, da se preučijo področja, kjer bi dodeljevanje nepokritega prostora spektra uporabnikom brez licence omogočilo nastajanje novih tehnologij in storitev ter s tem spodbujalo inovacije;

33.

spodbuja države članice, naj v zvezi z dodeljevanjem nepokritega prostora razmislijo o potrebi po odprtem dostopu do spektra za nekomercialne in izobraževalne ponudnike storitev in lokalne skupnosti brez licence, ki izvajajo javne storitve;

34.

poudarja, da je eden od ključnih elementov pri prizadevanju za zagotovitev dostopa do digitalne dividende za uporabnike brez licence potreba po upoštevanju potreb socialnih skupin, ki jim grozi izključitev, zlasti invalidnih in starejših uporabnikov ter uporabnikov s posebnimi socialnimi potrebami;

35.

priznava koristi novih tehnologij, kot sta WiFi in Bluetooth, ki so se pojavile v pasu 2,4 GHz, za katerega se ne zahteva licenca; priznava, da so posamezne frekvence najbolj primerne za določene storitve; je prepričan, da bi lahko dodeljevanje majhnega dela spektra v drugih nižjih frekvencah, za katerega se ne zahteva licenca, spodbudilo še več inovacij v obliki novih storitev;

36.

zato poudarja, da bi bilo treba frekvence dodeliti na pregleden način in pri tem upoštevati vse možne rabe novega spektra ter njihove koristi za družbo;

37.

spodbuja države članice, naj natančno ocenijo družbeno in gospodarsko vrednost kakršne koli sprostitve spektra zaradi prehoda z analogne na digitalno radiodifuzijo v prihodnjih letih;

38.

priznava pomen ženevskega sporazuma Mednarodne telekomunikacijske zveze iz leta 2006 (regionalne konference o radiokomunikacijah) ter nacionalnih načrtov za dodeljevanje frekvenc in sklepov svetovne konference o radiokomunikacijah iz leta 2007 (WRC-07) za reorganizacijo pasu UHF;

39.

poziva države članice, naj do konca leta 2009 na podlagi skupne metodologije razvijejo nacionalne strategije za digitalno dividendo; odločno poziva Komisijo, naj državam članicam pomaga pri razvoju nacionalnih strategij digitalne dividende in spodbuja najboljšo prakso na ravni EU;

40.

poudarja, da je zaradi neposrednosti prehoda na digitalno radiodifuzijo v nekaterih državah članicah in zaradi razlik med posameznimi nacionalnimi načrti za digitalni prehod potreben odgovor na ravni Skupnosti še pred začetkom veljavnosti direktiv o spremembah;

41.

priznava pravico držav članic o določitvi uporabe digitalne dividende, a hkrati potrjuje, da usklajeni pristop na ravni Skupnosti pomembno krepi vrednost dividende in je najučinkovitejši način, kako se izogniti škodljivim motnjam med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami;

42.

ponavlja, da se mora, v interesu državljanov Unije, z digitalno dividendo upravljati čim bolj učinkovito in uspešno, da bi se izognili motnjam pri oddajanju visokokakovostnih digitalnih televizijskih programov vedno večjemu številu državljanov in da se spoštujejo pravice in interesi potrošnikov ter njihova naložba v opremo;

43.

poudarja, da lahko države članice preučijo tehnološko nevtralne ukrepe za razdelitev frekvenc, ki so bile sproščene zaradi digitalne dividende, in trženje navedenih frekvenc; vendar meni, da mora biti ta postopek popolnoma v skladu s predpisi Mednarodne telekomunikacijske zveze, nacionalnim frekvenčnim načrtovanjem in cilji nacionalnih politik, da se prepreči škodljivo motenje med zagotovljenimi storitvami; opozarja na razdrobljenost spektra, katere posledica je nezadostno izkoriščanje redkih virov; poziva Komisijo, naj zagotovi, da prihodnji usklajen frekvenčni načrt ne bo ustvaril novih ovir za prihodnje inovacije;

44.

podpira skupen in uravnotežen pristop k uporabi digitalne dividende, ki bi izdajateljem omogočal nadaljnjo ponudbo in širitev storitev, telekomunikacijskim operaterjem pa uporabo tega vira za uvedbo novih storitev, ki bi reševale druga pomembna družbena in gospodarska vprašanja, vendar poudarja, da bi se morala digitalna dividenda v vsakem primeru dodeljevati na tehnološko nevtralni osnovi;

45.

poudarja, da mora biti politika spektra dinamična ter mora izdajateljem in telekomunikacijskim operaterjem omogočiti uporabo nove tehnologije in razvijanje novih storitev, ki bodo ohranile njihovo bistveno vlogo pri uresničevanju ciljev kulturne in medijske politike ter hkrati zagotavljanju novih visokokakovostnih komunikacijskih storitev;

46.

poudarja morebitne koristi v smislu ekonomije obsega, inovativnosti, medobratovalnosti in zagotavljanja morebitnih vseevropskih storitev, ki bi jih prineslo skladnejše načrtovanje spektra na ravni Skupnosti; spodbuja države članice, naj si skupaj s Komisijo prizadevajo za določitev skupnih frekvenčnih podpasov digitalne dividende za združevanje različnih aplikacij na tehnološko nevtralni osnovi;

47.

meni, da mora združevanje v pasu UHF temeljiti na pristopu od spodaj navzgor glede na posebne značilnosti nacionalnih trgov, hkrati pa je treba zagotoviti usklajevanje na ravni Skupnosti, kadar to ustvarja jasno dodano vrednost;

48.

za dosego učinkovitejše uporabe spektra in lažjo uvedbo inovativnih in učinkovitih nacionalnih, čezmejnih ter vseevropskih storitev podpira usklajeni pristop na ravni Skupnosti, ki temelji na različnih grozdih spektra UHF za enosmerne in dvosmerne storitve, in pri tem upošteva možnosti škodljivih motenj, do katerih bi lahko prišlo zaradi soobstoja različnih vrst omrežij na istem pasu, izidov regionalne konference o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze iz leta 2006 in svetovne konference o radiokomunikacijah iz leta 2007 ter veljavnih dovoljenj;

49.

meni, da mora del usklajenega spektra na ravni Skupnosti, ki je namenjen službam za pomoč v nujnih primerih, zagotoviti dostop do prihodnje širokopasovne tehnologije za pridobivanje in prenos informacij, nujnih za zaščito človeških življenj, z učinkovitejšim odzivom teh služb;

50.

odločno poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami opravi ustrezne tehnične in družbeno-gospodarske študije ter študije stroškov in koristi za določitev obsega in lastnosti podpasov, ki bi se jih dalo uskladiti na ravni Skupnosti; opozarja, da morajo takšne študije upoštevati, da dividenda ni statična ter da je tehnološki razvoj neprekinjen in mora izvajanje nove tehnologije omogočiti dolgoročno uporabo pasu UHF za nove vrste inovativnih družbenih, kulturnih in gospodarskih storitev poleg radiodifuznih in mobilnih širokopasovnih storitev; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice prispevale k takšnim študijam za določitev skupnih pasov, ki se bodo uskladili na evropski ravni za jasno opredeljene in medobratovalne vseevropske storitve in za dodelitev teh pasov;

51.

odločno poziva Komisijo, naj si prizadeva za sodelovanje z državami, ki mejijo na države članice, da bi sprejele podobne frekvenčne načrte ali dodeljevanje svojih frekvenc uskladile z Evropsko unijo za preprečevanje prekinitev pri delovanju telekomunikacijskih aplikacij;

52.

poziva Komisijo, naj izvede študijo o sporih med uporabniki odprtokodne programske opreme in certifikacijskimi organi v zvezi s programsko določenimi radiji (SDR);

53.

poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za zmanjšanje pravne odgovornosti pri zagotavljanju brezžičnega prepletenega omrežja;

54.

poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu in Svetu takoj po zaključku zgoraj omenjenih študij in po posvetu s Skupino za politiko radijskega spektra in Evropsko konferenco poštnih in telekomunikacijskih uprav ter ob upoštevanju nacionalnih posebnosti predloži predlog za boljše usklajevalne ukrepe glede uporabe digitalne dividende na ravni Skupnosti v skladu z mednarodno dogovorjenimi frekvenčnimi načrti;

55.

naroči predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.