30.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 324/22

1.1

Mehanizem EU za sofinanciranje veterinarskih ukrepov preprečevanja in nadzora se je postopoma razvijal in bil usklajen z doslej pridobljenimi izkušnjami na tem področju. Sedaj bi bilo treba ta mehanizem temeljito preveriti, da bi upošteval v prihodnost usmerjen razvoj, pa tudi povečanje trgovine. EESO želi spremljati nadaljnji proces in igrati ustvarjalno vlogo, ki bo prispevala obliko in praktično vsebino.

1.2

EESO podpira predlog Komisije, ki zaenkrat vključuje le omejene spremembe in prilagoditve. To je v skladu s predlogi, pripravljenimi v predhodni oceni splošne politike na tem področju. Poleg tega med želene cilje sodita poenostavljena upravna ureditev ter možnost večletnega načrtovanja. EESO prav tako podpira predlog za zagotavljanje finančne pomoči za informatizacijo trgovinskih in uvoznih postopkov ter za integrirane računalniške veterinarske sisteme. Primerna se zdita tudi predlagani seznam bolezni in zoonoz ter poenostavljeni postopek za spreminjanje seznama.

2.1

Komisija je začela postopek ocenjevanja splošne politike Skupnosti na področju zdravja živali. Postopek vključuje oceno stroškovne učinkovitosti sedanjih finančnih instrumentov, oblikovanih za spremljanje, nadzor in izkoreninjenje živalskih bolezni in zoonoz. Obravnava tudi načine, kako bi proizvajalce najučinkoviteje spodbudili k sprejemanju potrebnih ukrepov preprečevanja. Na podlagi rezultatov ocenjevanja bodo morda predlagani drugi načini dodeljevanja finančne pomoči Skupnosti državam članicam (1). Tokrat je Komisija sklenila, da predlaga le nekaj omejenih prilagoditev, ki ne vključujejo spreminjanja politike o izkoreninjenju, nadzoru in spremljanju živalskih bolezni in zoonoz. Predlog skuša uveljaviti le tiste spremembe, ki so neposredno primerne in očitno nujno potrebne ter so se v okviru ocenjevanja, ki trenutno poteka, izkazale za koristne.

2.2

Predlog Komisije poenostavlja postopek odobritve in financiranja nacionalnih programov za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje živalskih bolezni in zoonoz. V skladu s predlogom se programi lahko odobrijo in financirajo za največ šest let hkrati. Čeprav so imele države članice možnost, da predložijo večletne programe, Komisija doslej ni mogla odobriti financiranja tovrstnih programov za več kot eno leto hkrati. Poleg tega predlaga tudi razširitev področja uporabe finančne pomoči za izboljšanje politike informiranja o zdravju živali in varnosti proizvodov živalskega izvora ter uporabe integriranih računalniških veterinarskih sistemov (2).

2.3

V okviru obstoječih pravil se finančna pomoč lahko odobri za kritje stroškov, ki jih imajo države članice za financiranje nacionalnih programov izkoreninjenja, nadzora in spremljanja 23 endemičnih živalskih bolezni in 8 zoonoz ali epizootskih bolezni (3). Seznam lahko na predlog Komisije dopolni ali spremeni Svet, ki odloča s kvalificirano večino. Za jasnejšo opredelitev prednostnih nalog Komisija predlaga krajši seznam bolezni, za katere je finančna pomoč upravičena. Komisija razlaga, da je seznam v večji meri oblikovala na podlagi posledic bolezni na javno zdravje ter na mednarodno trgovino in trgovino znotraj Skupnosti. Poleg tega predlaga združitev seznamov bolezni in zoonoz ter določitev enotnega postopka za odobritev finančnega prispevka Skupnosti (4). Po trditvah Komisije je to namenjeno boljši uporabi virov in zagotavljanju, da bodo prednostne naloge držav članic v skladu s prednostnimi nalogami EU ter drugimi nacionalnimi programi. Poleg tega predlaga, da se vse prihodnje spremembe seznama sprejmejo po postopku regulativnega odbora. Komisija meni, da je to zlasti primerno ob pojavu živalskih bolezni, ki pomenijo tveganje za zdravje živali injavno zdravje.

3.1

Sofinanciranje ukrepov Skupnosti za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje nalezljivih živalskih bolezni in zoonoz je vedno pritegnilo precej zanimanja zaradi zapletenosti in vpliva teh bolezni ter materialnih stroškov, ki jih takšne dejavnosti povzročajo. Za nadzor resnih nalezljivih živalskih bolezni pa je treba zagotoviti jasne finančne postopke, že od začetka pa je treba zagotoviti, da se v vseh primerih, ko je na primer živali treba zaklati ali uničiti proizvode, odškodnina povrne v celoti. Sicer obstaja tveganje, da bodo ob začetku kakršnega koli izbruha ali suma izbruha resne nalezljive živalske bolezni sprejeti ukrepi preveč neučinkoviti, tako da bodo posledice bolj daljnosežne, kot bi bilo potrebno. To velja zlasti za nacionalne postopke oblikovanja politike. Poleg tega vsakršen izbruh resnih nalezljivih živalskih bolezni pogosto pritegne veliko pozornost javnosti in izzove veliko reakcijo potrošnikov, čeprav ni neposredne ali oporečne povezave z vprašanjem varnosti živil.

3.2

Večji dostop do trga in povečana trgovina, daljši čas prevoza ter množična živinoreja na različne načine povečujejo tveganje za širjenje bolezni in krepijo gospodarske posledice ukrepov za preprečevanje in nadzor. Tudi zato je potrebna splošna ocena politike Skupnosti o zdravju živali, vključno s podrobnejšo oceno stroškovne učinkovitosti sedanjih finančnih instrumentov, oblikovanih za spremljanje, nadzor in izkoreninjenje živalskih bolezni ter za ukrepe preprečevanja, potrebne v čredah. EESO želi igrati dejavno vlogo pri pripravi potrebnih modelov za sofinanciranje v okviru nacionalnih programov, zlasti za vzpostavitev bolj usklajenega in učinkovitejšega okvira za politiko varnosti živil z zagotavljanjem večje transparentnosti.

3.3

V zvezi s tem EESO obžaluje, da so obstoječa pravila nejasna in zapletena ter bo zato kot del prihodnje revizije pozival k razumljivejšemu in bolj usklajenemu sistemu ter k boljšemu razvrščanju pravil sofinanciranja. Zato je nujno treba opredeliti in olajšati uporabo ustrezne zakonodaje v vsej EU na obsežnem področju zdravja živali in varnosti hrane. To bo podprlo tudi dejavnost Komisije in držav članic v mednarodnem okviru z izboljšanjem razumevanja in transparentnosti zakonodaje EU za trgovinske partnerje in sosede EU. Tudi zbiranje in širjenje informacij bo pomagalo zagotoviti učinkovitejše izvajanje pravil.

4.1

EESO meni, da bo predlog, ki predvideva možnost odobritve in financiranja nacionalnih programov za več let hkrati, bistveno prispeval k poenostavitvi upravnih postopkov in zagotavljanju učinkovitejšega doseganja ciljev programov. Pomagal bo tudi pri oblikovanju boljše in transparentnejše uprave in s tem zagotovil boljšo porabo sredstev Skupnosti.

4.2

Zbiranje in širjenje trenutnih informacij, povezanih z zdravjem živali in varnostjo živil, je potrebno za boljši razvoj in izvajanje zakonodaje na tem področju. V prihodnosti bo zlasti treba vzpostaviti bolj transparentno zakonodajo Skupnosti ter jo približati organom, proizvajalcem in potrošnikom, na katere se nanaša.

4.3

EESO zato podpira predlog, da EU prispeva finančna sredstva za oblikovanje politike informiranja na področju zdravja in dobrega počutja živali ter varnosti proizvodov živalskega izvora, vključno z vzpostavitvijo in razvojem informacijskih orodij, kot je ustrezna zbirka podatkov za zbiranje in shranjevanje informacij, povezanih z zakonodajo Skupnosti.

4.4

Prav tako je treba upoštevati tehnični napredek na področju informatizacije veterinarskih postopkov in zagotoviti potrebna sredstva za vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje integriranih računalniških veterinarskih sistemov.

4.5

Seznam živalskih bolezni in zoonoz, upravičenih do sofinanciranja, bi moral odražati prednostne naloge, zastavljene v skladu s potencialnimi posledicami tovrstnih bolezni in zoonoz na javno zdravje ter mednarodno trgovino in trgovino znotraj Skupnosti z živalmi in proizvodi živalskega izvora. EESO soglaša s predlogom, da se je treba bolj osredotočiti na zoonoze in javno zdravje kot pa na živalske bolezni, povezane s proizvodnjo, ter pozdravlja predlog, da se združijo seznami bolezni in zoonoz ter določi enoten postopek za odobritev finančnega prispevka Skupnosti.

4.6

Seveda je treba tehnične zahteve in zahteve glede informacij za programe izkoreninjenja, nadzora in spremljanja, za katere se zahteva finančna pomoč Skupnosti, redno in pravočasno posodabljati ter prilagajati, da bo vključen tehnični in znanstveni napredek ter izkušnje, pridobljene z izvajanjem programov. Zato je primerno, da se Komisiji v skladu s predlogom omogoči prilagoditev — in po potrebi posodobitev — teh tehničnih meril z uporabo postopka regulativnega odbora.