28.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 157/115

1.1

Predlog Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o reviziji letnega poročila in konsolidiranega računovodskega izkaza ter o spremembi Direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS je treba obravnavati skupaj z drugimi ukrepi EU, ki so vključeni v akcijski načrt za finančne storitve. V zvezi s tem so še posebej pomembni: sporočilo Komisije o modernizaciji prava družb in izboljšanju upravljanja podjetij v Evropski uniji — akcijski načrt (COM(2003) 284), uporaba mednarodnih računovodskih standardov od leta 2005 dalje ter direktive o zlorabi trga in prospektu.

1.2

Evropska Komisija si od leta 1996 prizadeva izboljšati in uskladiti kakovost revizij v Evropski uniji. Kot nadaljnji vmesni rezultat je bil v maju 2003 predložen akcijski načrt, ki je obsegal deset točk (Sporočilo Komisije o krepitvi revizij v Evropski uniji; COM/2003/286). Ena izmed točk akcijskega načrta zadeva modernizacijo Osme direktive o pravu družb 84/253/EGS. Zamenjal naj bi jo predlog direktive.

1.3

Ukrepi naj bi pripomogli k ponovni vzpostavitvi zaupanja v izvajanje revizij in finančne trge. Pri tem pa predlog direktive ni neposredna reakcija na nedavne škandale v bilanci, ampak posledica politik, ki so se na področju revizij izvajale od leta 1996. Nedavni škandali so bili vendarle vključeni v razmišljanje.

2.1

Predlog direktive vsebuje določbe o odobritvi revizorjev in revizorskih družb, njihovem nadaljnjem izobraževanju in medsebojnem čezmejnem priznavanju.

2.2

Vsi revizorji in revizorske družbe bi se morali ravnati po temeljnih načelih poklicne etike. Temeljna načela obsegajo splošno odgovornost revizorja ali revizorske družbe do javnosti, integriteto in nepristranskost ter strokovno sposobnost in skrbnost.

2.3

Države članice bi morale zagotoviti vpis pooblaščenih revizorjev in revizorskih družb v javni register.

2.4

Revizor in revizorska družba morata biti popolnoma neodvisna od podjetja, kjer opravljata revizijo in ne smeta biti kakorkoli udeležena pri odločitvah vodstva podjetja. Revizija se ne bi smela izvajati, če med revizorjem oz. revizorsko družbo ter podjetjem, v katerem se izvaja revizija, obstaja finančna ali družbena povezanost, poslovni odnos ali kakršnakoli druga povezava, ki bi lahko ogrožala neodvisnost.

2.5

Uporaba mednarodnih temeljnih načel revizije bi morala biti obvezujoča za vse pravne revizije EU, takoj ko bodo ta načela sprejeta v zakonodaji Evropske unije.

2.6

Države članice bi morale organizirati učinkovit javni nadzor nad vsemi revizorji in revizorskimi družbami. Nadzor se izvaja v skladu z določenimi temeljni načeli (na primer glede zasedbe, pristojnosti in preglednosti nadzora).

2.7

Revizorja oz. revizorsko družbo imenuje skupščina delničarjev podjetja, kjer se izvaja revizija. Države članice pa lahko vendarle predvidijo, ali je za imenovanje potrebna predhodna potrditev pristojnega nadzornega odbora ali ga določi sodišče ali drug organ, ki ga določa nacionalna zakonodaja.

2.8

Revizorje oz. revizorske družbe je možno odpoklicati le ob predložitvi tehtnih razlogov. Mednje pa ne sodijo razhajanje mnenj o bilančnih metodah ali postopkih revizij.

2.9

Komisija predlaga, da države članice skrbijo za ustrezno ureditev, ki zagotavlja učinkovito komunikacijo med revizorjem in revizorsko družbo ter podjetjem, kjer se izvaja revizija. Komunikacijo naj bi dokumentiralo podjetje, v katerem se izvaja revizija.

2.10

Predlog direktive predvideva posebne določbe za revizijo pri podjetjih javnega interesa. Podjetja javnega interesa so podjetja, ki so zaradi svoje dejavnosti, velikosti ali števila zaposlenih zelo pomembne za javnost, zlasti podjetja, katerih vrednostni papirji so dovoljeni na urejenem trgu, kot so banke ter druge finančne in zavarovalniške družbe. Ta podjetja morajo imenovati odbor za revizijo, katerega člani ne smejo biti člani vodstva upravnega organa ali člani nadzornega organa podjetja, kjer se izvaja revizija, vsebovati pa mora vsaj enega neodvisnega člana s strokovnim znanjem o izvajanju revizij in/ali zaključnim izpitom. V zvezi z ureditvijo je med drugim potrebno zaostriti tudi neodvisnost, zagotovitev kakovosti, javni nadzor in imenovanje revizorja oz. revizorske družbe.

2.11

Na osnovi vzajemnosti bi morale države članice revizorje tretjih držav priznati za zakonite revizorje, v kolikor le-ti lahko predložijo dovoljenje za revizorja, dokažejo teoretično znanje, ki ga zahteva direktiva, praktične sposobnosti in neoporečnost ter pravno strokovno znanje, ki ustreza zahtevam države članice. Poleg tega so predlagane tudi druge možnosti za mednarodno sodelovanje in izmenjavo informacij.

2.12

Potrebno bi bilo ustanoviti odbor, ki bi ga sestavljali predstavniki držav članic (revizorski regulativni odbor), da bi Komisijo podpiral pri oblikovanju ukrepov za izvajanje.

2.13

Sprememba direktiv 78/660/EGS in 83/349/EGS zahteva navajanje honorarjev, izplačanih revizorjem oz. revizorskim družbam med poslovnim letom za revizijo letnega poročila, za druge ratifikacijske storitve, davčno svetovanje in druge storitve.

2.14

Države članice morajo pred 1. januarjem 2006 sprejeti in objaviti pravne predpise, ki so potrebni za izvajanje direktive.

3.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor pozdravlja predlog direktive, ki zagotavlja, da se investitorji in druge zainteresirane stranke lahko zanesejo na pravilnost revidiranih poročil podjetij.

3.2

Z novo direktivo bo dosežen enoten evropski pravni okvir za izvajanje revizije. Odbor to podpira.

3.3

Odbor se zaveda, da bo Komisija prevzela nadaljnje pobude kot odgovor na primer Parlamat. Pobude zajemajo pospeševanje predlogov o modernizaciji prava družb in izboljšanju upravljanja podjetij, ki so bili napovedani v akcijskem načrtu maja 2003. Predlogi se nanašajo na (1) definicijo vloge neposlovodnih direktorjev, (2) ponazarjanje in odgovornost članov upravnega odbora za finančne in nefinančne informacije, (3) izboljšano razkritje transakcij znotraj enot in med enotami ter (4) popolno razkritje offshore družb v računovodskih izkazih in precej strožje revizije njihovih vsebin s pomočjo revizorjev, ki se ukvarjajo s konsolidiranimi računovodskimi izkazi.

3.4

Odbor zopet zavzema stališče, ki ga je Komisija izrazila v sporočilu o krepitvi revizije, da odgovornost revizorjev predstavlja sredstvo za zagotavljanje kakovosti revizij (1). Vendarle pa še naprej zastopa stališče (2), da bi odgovornost morala biti v uravnovešenem razmerju. Glede škode, nastale pri podjetjih, pri katerih se izvaja revizija in njihovih delničarjih, Odbor pozdravlja namen Komisije, da preuči gospodarske posledice ureditve na odgovornost revizorjev. Odbor spodbuja Komisijo, da odločno nadaljuje s študijami, ki jih je začela.

4.1

Cilj predlagane ureditve o dovoljenju in nenehnem nadaljnjem usposabljanju revizorjev oz. revizorskih družb je zagotovitev strokovnega znanja, ki je potrebno za poklic revizorja. Iz tega razloga Odbor pozdravlja ureditev.

4.2

Predlagana temeljna načela poklicne etike so v osnovi pozitivno ocenjena. Komisija predlaga sprejetje ukrepov za izvajanje temeljnih načel poklicne etike. Načela morajo biti visoko kakovostna, po mnenju Odbora pa bi se morala ravnati po mednarodnih (Code of Ethics der International Federation of Accountants) ali evropsko priznanih deklaracijah (Sporočilo Komisije o neodvisnosti revizorja v EU z dne 16.5.2002 (3)).

4.3

Po mnenju Odbora je neodvisnost revizorja oz. revizorske družbe izredno pomembna. Zato podpira predlog Komisije, da je neodvisnost revizorja oz. revizorske družbe potrebno zagotoviti z oblikovanjem temeljnih načel. Ta načela morajo veljati za vse revizorske družbe in zlasti za podjetja splošnega interesa, saj so zavezani k transparentnosti do delničarjev in potencialnih investitorjev.

4.4

Odbor pozdravlja dejstvo, da se Komisija obrača na mednarodna temeljna načela revizij in s tem na standarde ISA (International Standards on Auditing). Njihova uporaba predstavlja ustrezen nadaljnji ukrep glede na obveznost podjetij, usmerjenih v tržni kapital, da od leta 2005 dalje pripravljajo svoj konsolidirani računovodski izkaz na osnovi standardov IAS (International Accounting Standards) oz. IFRS (International Financial Reporting Standards) (4). Razvoj mednarodnih standardov za revizijo naj bi upošteval določena temeljna načela, kakovost standardov pa naj bi izpolnjevala visoke zahteve. Zato Odbor podpira postopek za priznavanje standardov, ki ga je predlagala Komisija. Vsekakor pa razvoj mednarodno priznanih temeljnih načel za revizije predpostavlja upoštevanje interesov vseh udeleženih strank in javnosti v okviru preglednih postopkov za določanje standardov („due process“). Zato mora Komisija čimprej in izrecno vključiti svoje predloge v proces standardizacije.

4.5

Odbor podpira predlog Komisije, da naj države članice organizirajo javni nadzor nad vsemi revizorji in revizorskimi družbami ter da se nadzor izvaja pod določenimi temeljnimi načeli.

4.6

Glede odpoklica revizorja oz. revizorske družbe Komisija predlaga, da razhajanja mnenj o bilančnih metodah ali postopkih revizij ne sodijo med upravičene razloge za odpoklic. Načeloma je vendarle mogoče, da podjetje uporablja bilančno metodo, ki je splošno priznana in je revizorji vendarle ne priznavajo. Pojavlja se vprašanje, kako ravnati v primerih, ko odpoklic revizorja oz. revizorske družbe ne bi bil možen.

4.7

Odbor načeloma odobrava predlagano ureditev za komunikacijo med podjetjem, v katerem se izvaja revizija in revizorjem oz. revizorsko družbo.

4.8

Odbor podpira predlog Komisije, da se za revizijo podjetja javnega interesa uvede posebne določbe. Posebne zahteve morajo vendarle biti v uravnovešenem razmerju z dodatnimi stroški, ki so s tem povezani. Kajti dodatne stroške navsezadnje nosijo stranke in lastniki podjetij.

4.9

Komisija predlaga navajanje honorarjev, izplačanih revizorjem oz. revizorskim družbam med poslovnim letom za revizijo letnega poročila, za druge ratifikacijske storitve, davčno svetovanje in druge storitve. Odbor načeloma pozdravlja večjo preglednost. Ravno tako je treba opozoriti, da obvezno navajanje honorarjev ne zagotavlja nujno višje kakovosti izvajanja revizij. Zato je možno, da bi dodatna preglednost povečala pritisk na prilagajanje cen revizorskih storitev.

4.10

Komisija predlaga, da se posamezne države članice zadolži, da skrbijo za ustrezno ureditev, ki zagotavlja, da honorarji za izvajanje revizij omogočajo nemoteno kakovost dela, da nanje ne vpliva opravljanje dodatnih storitev za podjetje, v katerem se izvaja revizija in da niso z ničemer pogojeni. Odbor opaža, da je ta predpis mišljen kot teza za preprečevanje dampinških cen za revizorske storitve. Kljub temu si Odbor zastavlja vprašanje, kako naj bi se izvajal ta predpis. Odbor je prepričan, da ta ureditev posledično ne sme povzročiti, da bodo države članice začele določati višine revizorskih honorarjev.

4.11

Odbor odobrava predlagan postopek za oblikovanje ukrepov za izvajanje in ustanovitev „revizorskega regulativnega odbora“, v kolikor ti ukrepi niso v nasprotju z mednarodnimi in evropskimi deklaracijami, omenjenimi v točki 4.2.

5.1

Predlogi Komisije za ureditev mednarodnega sodelovanja so pozitivno ocenjeni. Zlasti to zadeva sodelovanje z ZDA. Pri tem Odbor opozarja na to, da je potrebno spoštovati obstoječo obvezujočo nacionalno ureditev o molčečnosti in varovanju podatkov.

5.2

Predlog direktive predvideva, da se revizorjem iz tretjih držav lahko izda dovoljenje na podlagi vzajemnosti, če le-ti predložijo ustrezne dokaze. Predpogoj za sodelovanje s tretjimi državami je enakovrednost nadzornega sistema tretje države z evropskim nadzornim sistemom. Komisija naj bi v sodelovanju z državami članicami ocenila enakovrednost in o tem odločila po postopku za sprejetje ukrepov za izvajanje. Pri tem Odbor izhaja iz tega, da je opravljanje poklica revizorjev iz tretjih držav odvisno od enakih pogojev za odobritev kot pri revizorjih iz držav članic EU.

5.3

Težko je reči, če predlagani model za mednarodno sodelovanje dovolj upošteva vse vidike. Zato je po mnenju Odbora potrebna nadaljnja razprava Komisije o tem, v kolikšni meri je predlagani model sprejemljiv, zlasti s strani pristojnih oblasti ZDA.

6.1

Odbor podpira predlog Komisije za direktivo o reviziji letnega poročila in konsolidiranega računovodskega izkaza ter o spremembi Direktiv 78/660/EGS in 83/349/EGS. Meni, da zajema skoraj vsa pomembna področja revizije. Popolno izvajanje direktive bo prispevalo h krepitvi in večji poenotenosti revizij, kar ustreza zastavljenim ciljem Komisije.

6.2

Odbor je preučil izbrane vidike predloga direktive, da bi Komisiji dal konkretne nasvete in spodbude tudi za nadaljnja razmišljanja in analize. Ker Odbor meni, da je vsebina direktive pomembna, si prizadeva za hiter zakonodajni postopek.