(1)

Svet je z Uredbo Sveta (EGS) št. 2737/90 (2) uvedel 33-odstotno dokončno protidampinško dajatev na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK, Kitajska ali zadevna država) (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Za preiskavo, zaradi katere so bili uvedeni prvotni ukrepi, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz prvotna preiskava. Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je s Sklepom Komisije 90/480/EGS (3) sprejela zaveze dveh glavnih izvoznikov v zvezi z izdelkom, ki je predmet ukrepov.

(2)

Svet je po umiku zavez dveh zadevnih kitajskih izvoznikov z Uredbo Sveta (ES) št. 610/95 (4) spremenil Uredbo (EGS) št. 2737/90, tako da se je 33-odstotna dokončna dajatev začela uporabljati tudi za volframov karbid in taljeni volframov karbid, ki ju v Unijo izvažata zadevna izvoznika.

(3)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa so bili prvotni ukrepi z Uredbo Sveta (ES) št. 771/98 (5) podaljšani še za dodatno petletno obdobje.

(4)

Po pregledu zaradi izteka ukrepa je Svet prvotne ukrepe z Uredbo Sveta (ES) št. 2268/2004 (6) podaljšal še za dodatno petletno obdobje.

(5)

Svet je z Uredbo Sveta (ES) št. 1275/2005 (7) spremenil opredelitev obsega izdelka, da ta vključuje tudi volframov karbid z dodatkom kovinskega prahu.

(6)

Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (8) z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 287/2011 (9) ukrepe podaljšal za dodatno petletno obdobje.

(7)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/942 (10) podaljšala protidampinške ukrepe za uvoz volframovega karbida, taljenega volframovega karbida in volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu s poreklom iz LRK za dodatno petletno obdobje po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: prejšnji pregled zaradi izteka ukrepa).

(8)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku protidampinških ukrepov (11) je Komisija prejela zahtevek za pregled (v nadaljnjem besedilu: zahtevek) v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(9)

Zahtevek za pregled so 25. februarja 2022 predložile družbe Global Tungsten & Powders spol s.r.o., H.C. Starck Tungsten GmbH, Tikomet Oy, Treibacher Industrie AG, Umicore Specialty Powders France in Wolfram Bergbau und Hütten AG (v nadaljnjem besedilu: vložniki) v imenu industrije Unije volframovega karbida, taljenega volframovega karbida in volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(10)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepov, zato je 1. junija 2022 začela pregled zaradi izteka ukrepov v zvezi z uvozom volframovega karbida, taljenega volframovega karbida in volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu s poreklom iz LRK na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (12) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(11)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2018 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj stopijo v stik z njo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa posebej obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce v LRK in organe LRK, znane uvoznike, uporabnike ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju.

(13)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(14)

Zaslišan je bil en uporabnik.

(15)

Pripombe so predložili trije kitajski proizvajalci, in sicer družbe Chongyi Zhangyuan Tungsten Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Zhangyuan Tungsten), Guangdong Xianglu Tungsten Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Xianglu Tungsten) in Xiamen Golden Egret Special Alloy (H.C.) Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Golden Egret). Vložniki so se odzvali tudi na trditve treh kitajskih proizvajalcev.

(16)

Komisija je opozorila, da so ti kitajski proizvajalci svoje trditve predložili skoraj tri mesece po roku, v katerem so strani lahko predložile pripombe k zahtevku (tj. 26. septembra 2022), in sicer brez kakršne koli utemeljitve. Kljub temu je Komisija te trditve izjemoma obravnavala, kolikor je bilo mogoče.

(17)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so trdile, da zahtevek ne vsebuje dokazov, ki bi potrjevali verjetnost ponovitve dampinga.

(18)

Komisija se s to oceno ni strinjala in je menila, da so zahteve za začetek preiskave izpolnjene. Analiza zahtevka je pokazala, da je v začetni fazi dovolj dokazov, ki kažejo na verjetnost nadaljevanja ali ponovitve dampinga v primeru izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz iz LRK. Vložniki so predložili dokaze, da je uvoz iz LRK, čeprav se je od leta 2018 zmanjšal, še vedno predstavljal znaten delež celotnega uvoza in trga Unije. Vložniki svoje analize niso utemeljili le na prosti zmogljivosti v LRK, temveč tudi na nepoštenih praksah oblikovanja cen, ki jih proizvajalci iz LRK uporabljajo na drugih trgih. V zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov so bile za izvozno ceno uporabljene tri metode, tj. povprečna kitajska uvozna cena na ravni TARIC, povprečna izvozna cena enakovrednega kitajskega izdelka, kot je bila objavljena v javno dostopnem poročilu Argus Metal Report, in povprečna kitajska izvozna cena v vse tretje države. Za te tri metode je bilo v začetni fazi ugotovljeno, da so dovolj utemeljene, da so v skladu s pravnim standardom. Zato so bile trditve, da zahtevek ne vsebuje zadostnih dokazov, zavrnjene.

(19)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so trdile, da v zahtevku ni dokazov o splošnem izkrivljanju sektorja volframa in cen vložkov na Kitajskem. Po mnenju teh treh proizvajalcev izvoznikov državno lastništvo samo po sebi ni samodejno vodilo v izkrivljanje trga. Poleg tega so trije kitajski proizvajalci trdili, da so trditve v zahtevku glede državne prisotnosti, nadzora, omejitev in poseganja države, ki naj bi vodili v izkrivljanje cen, špekulativne. Navedli so še, da zahtevek ne vsebuje zadostnih dokazov, da so bile cene surovin izkrivljene zaradi poseganja države. Trdili so tudi, da sta si naslednji dve trditvi v zahtevku nasprotujoči: (i) da Kitajska nadzoruje več kot 60 % svetovnih rezerv volframove rude, proizvaja 80 % svetovne proizvodnje, uvaja izvozne omejitve in podeljuje dovoljenja družbam v državni lasti ter (ii) da je Kitajska kljub temu še vedno sodelovala v postopku za zbiranje ponudb na trgih Unije za odpadne kovine, da bi dvignila cene odpadnih kovin na ali nad kitajske cene amonijevega paravolframata (v nadaljnjem besedilu: APT). Nazadnje so trije kitajski proizvajalci izvozniki trdili še, da ima Kitajska naravno konkurenčno prednost v smislu rezerv volframa in da (i) so izvozne omejitve in dovoljenja, dodeljena podjetjem v državni lasti, delovali v korist dobave na trg Unije, ker varujejo stabilnost in razpoložljivost dobave, (ii) so bili namenjeni zaščiti in zagotavljanju mineralnih virov na Kitajskem ter (iii) so bila izvozna dovoljenja dodeljena ne glede na to, ali so bile družbe upravičenke v državni lasti ali ne.

(20)

V zvezi s tem je Komisija opozorila, da se lahko industrija Unije v skladu s členom 2(6a), točka (d), osnovne uredbe pri vložitvi zahtevka za pregled v skladu s členom 11 osnovne uredbe za utemeljitev izračuna normalne vrednosti opre na dokaze iz delovnega dokumenta služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu LRK za namene preiskav trgovinske zaščite, kadar je zadoščeno dokaznemu standardu ob upoštevanju člena 5(9) osnovne uredbe. Vložniki so predložili tudi dokaze, da kitajska vlada posega v sektor volframovega karbida in da ti posegi povzročajo znatno izkrivljanje na splošno ter v zvezi s posebnimi proizvodnimi dejavniki in stroški proizvajalcev volframovega karbida. Nobeden od treh kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni predložil informacij, ki bi omajale te dokaze. Poleg tega te strani niso dodatno pojasnile, v čem sta si trditvi iz uvodne izjave 19 nasprotujoči. Komisija je zato menila, da so vložniki v zahtevku predložili dovolj dokazov o izkrivljanju v sektorju volframa in cen surovin, da je sedanji pregled upravičen. Navedene trditve so bile zato zavrnjene.

(21)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so prav tako trdile, da zahtevek ni vseboval zadostnih dokazov za dokazovanje obstoja praks izogibanja in da trditev vložnikov o izogibanju z uvozom nekoliko spremenjenih izdelkov ni bila utemeljena.

(22)

Ker Komisija ni ugotovila nobenih praks izogibanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov v smislu člena 13 osnovne uredbe, to ni bil bistven premislek, na podlagi katerega se je začel sedanji pregled zaradi izteka ukrepov. Komisija je zahtevek proučila na podlagi obsega izdelka, kot je opredeljen v že veljavnih ukrepih, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(23)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so trdile, da zahtevek ne vsebuje nobenih dokazov v podporo trditvi, da kitajska prosta zmogljivost obsega 18 000 ton.

(24)

Komisija je opozorila, da je zahtevek vključeval informacije o proizvodni zmogljivosti na Kitajskem v višini 80 000 ton na podlagi poročila o razvoju kitajske industrije volframa za leto 2020, ki ga je objavilo kitajsko združenje industrije volframa (13). Vložniki so na podlagi poznavanja trga industrije Unije ocenili tudi povpraševanje na Kitajskem, in sicer na 30 000 ton. Od proizvodne zmogljivosti so odšteli obseg povpraševanja na Kitajskem in celoten obseg kitajskega izvoza ter tako dobili prosto zmogljivost na Kitajskem. Komisija je med preiskavo analizirala tudi prosto zmogljivost (glej oddelek 4.1), pri čemer je ugotovila večji obseg od tistega, ki so ga vložniki prvotno izračunali v zahtevku. To, da je bila prosta zmogljivost v zahtevku morda podcenjena, ni pomenilo, da Komisija ni imela zadostnih dokazov o verjetni škodi, saj je bil to le eden od drugih elementov, ki jih je Komisija ocenila.

(25)

Vložniki so 4. maja 2023 predložili popravek izračuna neizkoriščene zmogljivosti na Kitajskem, navedene v zahtevku za pregled. Pojasnili so, da so zaradi vsebinske napake (pri izračunu neizkoriščene zmogljivosti so vložniki pomotoma uporabili podatke o cenah namesto podatkov o količini) podcenili neizkoriščeno zmogljivost na Kitajskem, saj so jo prvotno ocenili na 18 102 toni namesto na 41 348 ton.

(26)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so 7. junija 2023 trdile, da je industrija Unije domnevno predložila revidirane podatke o obsegu izvoza volframovega karbida iz Kitajske. Trdile so, da vložniki pri pregledu podatkov niso navedli vira informacij in ali uporabljene oznake HS vključujejo tudi druge vrste povezanih izdelkov. Družba je tudi trdila, da je v revidiranih podatkih podcenjen obseg izvoza in precenjeno domače povpraševanje ter da je to zavedlo Komisijo in druge zainteresirane strani glede velike neizkoriščene zmogljivosti na Kitajskem.

(27)

Komisija je opozorila, da vložniki niso spremenili podatkov, navedenih v zahtevku za pregled za kitajski izvoz volframovega karbida, ampak so le popravili vsebinsko napako. Zato je trditev iz uvodne izjave 26 napačna in je bila zavrnjena.

(28)

V istem dopisu z dne 7. junija 2023 so družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret podvomile o pristnosti in zanesljivosti podatkov, ki so jih vložniki v zahtevku za pregled uporabili za izračun neizkoriščene zmogljivosti. Navedle so, da v zahtevku za pregled ni bil naveden uradni vir za kitajsko povpraševanje v višini 30 000 ton. Poleg tega so navedle, da vir za proizvodno zmogljivost na Kitajskem, ki so ga vložniki uporabili v zahtevku za pregled, ni bil verodostojen in zanesljiv, saj je izviral od družbe in ne industrijskega združenja, zato ga Komisija ne bi smela upoštevati. Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so Komisijo zaprosile, naj namesto tega uporabi podatke, ki jih je domnevno posredovalo kitajsko združenje industrije volframa v zvezi s potrošnjo volframovega karbida na Kitajskem in ki so jih vključili v preglednico v svojih pripombah.

(29)

Komisija je opozorila, da so družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret pripombe glede vira podatkov za kitajsko povpraševanje in proizvodno zmogljivost za volfram karbid na Kitajskem v zahtevku za pregled predložile deset mesecev po roku, v katerem morajo strani predložiti pripombe na zahtevek. Poleg tega družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret v svojih pripombah niso predložile nobenih dokazov, da je bilo vir informacij o potrošnji volframovega karbida na Kitajskem, ki so jih predložile 7. junija 2023, res kitajsko združenje industrije volframa. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(30)

Trije kitajski proizvajalci izvozniki so nadalje trdili, da obstajajo dokazi, ki so jih predložili v svojih pripombah in ki kažejo, da sta glavna izvozna trga kitajskih proizvajalcev volframa Japonska in Južna Koreja, ki predstavljata več kot 60 % kitajskega izvoza volframovega karbida (razen leta 2020, na katero so vplivale omejitve, povezane s COVID-19). Poleg tega se je obseg izvoza na Japonsko in v Južno Korejo po letu 2020 ponovno znatno povečal. Zato so trije proizvajalci izvozniki trdili, da je razumno predvideti, da se bo kitajski izvoz volframovega karbida na Japonsko in v Južno Korejo še naprej močno povečeval poleg povečanja kitajskega domačega trga. Kitajski proizvajalci izvozniki so trdili tudi, da je to v velikem nasprotju z uvozom iz Kitajske v Unijo, saj je trg Unije v primerjavi z drugimi kitajskimi izvoznimi trgi predstavljal le del kitajskega izvoza.

(31)

Komisija je opozorila, da argumenti, ki so jih predložili trije kitajski proizvajalci izvozniki glede prihodnjih trendov izvoza na Japonsko in v Južno Korejo, niso bili podprti z nobenimi dokazi in so bili zato zgolj hipotetični. Komisija je menila, da so vložniki predložili dovolj dokazov o izvozu na trge drugih tretjih držav. Te trditve so bile zato zavrnjene. Isti proizvajalci izvozniki so trdili, da zahtevek ne vsebuje zadostnih dokazov o verjetnosti ponovitve škode. Zlasti so navedli, da v zahtevku ni dokazov za trditve vložnikov, da brez ukrepov razvoj sekundarnih surovin (tj. ostankov) in oblikovanje različnih poslovnih modelov (običajni sporazumi ali neposredni posli v primerjavi s sporazumi o poslih oplemenitenja ali posli predelave) ne bi bila mogoča.

(32)

Vložniki so v svojem zahtevku opisali dva glavna različna poslovna modela industrije Unije, in sicer običajne sporazume ali neposredne posle (industrija Unije kupi surovine) in sporazume o poslih oplemenitenja ali posle predelave (stranka, ki kupuje volframov karbid, ostane lastnica surovin in proizvajalcem Unije plača pristojbino za predelavo surovin v volframov karbid). Poleg tega so vložniki predložili zadostne dokaze o dobičkonosnosti obeh poslovnih modelov. Čeprav je bila dobičkonosnost modela neposrednih poslov v obdobju, na katero se nanaša zahtevek, pozitivna, se je med letoma 2018 in 2020 znatno zmanjšala, medtem ko se je dobičkonosnost modela poslov predelave izboljšala, čeprav je v celotnem obdobju, na katero se nanaša zahtevek, ostala negativna. Vložniki so predložili tudi dokaze, da prodaja volframovega karbida, proizvedenega iz odpadkov, s strani industrije Unije na trgu Unije predstavlja pomemben delež celotnega obsega prodaje v Uniji, s čimer želi industrija Unije zmanjšati odvisnost od uvoza surovin iz Kitajske in z dejavnostmi recikliranja prispevati k zeleni agendi EU.

(33)

Poleg tega je glede na dokaze iz zahtevka verjetno, da bi se obseg zadevnega izdelka iz Kitajske, ki bi prodrl na trg EU, če ne bi bilo ukrepov, povečal zaradi obstoja neizkoriščene zmogljivosti v zadevni državi. Vložniki so predložili zadostne dokaze, da se je proizvodna zmogljivost v LRK od zadnjega pregleda zaradi izteka ukrepov povečala za več kot 50 % in da bi lahko za več kot dvakrat zadostovala za domačo dobavo volframovega karbida. V primeru izteka ukrepov bi kitajske uvozne cene lahko nelojalno znižale cene industrije Unije, kar bi povzročilo ponovitev škode za industrijo Unije.

(34)

Komisija je zato dokaze v zahtevku glede verjetnosti ponovitve škode štela za zadostne dokaze v fazi zahtevka, ki so bili vložnikom razumno na voljo. Trditev je bila zato zavrnjena.

(35)

Trije proizvajalci izvozniki so nadalje trdili, da so protidampinški ukrepi dosegli predvidene učinke. Zlasti so navedli, da se je v primerjavi s prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepov uvoz iz Kitajske zmanjšal, medtem ko so se obseg prodaje in tržni deleži industrije Unije ter uvoz iz drugih tretjih držav povečali. Škoda se torej ni nadaljevala. Ponovitev škode prav tako ni bila verjetna, ker je uvoz iz Kitajske ostal premajhen in, kot je razvidno iz odgovorov na vzorčenje, trg Unije ni bil pomemben izvozni trg za kitajske proizvajalce izvoznike. Po njihovem mnenju dejstvo, da se je po trditvah industrije Unije njen konkurenčni položaj poslabšal, ni združljivo z učinkovitostjo ukrepov.

(36)

V zvezi s temi trditvami je Komisija opozorila, da je namen protidampinških ukrepov odpraviti učinke škodljivega dampinga, ki izkrivljajo trgovino, in ponovno vzpostaviti učinkovito konkurenco s pozitivnim učinkom na stanje industrije Unije. Dejstvo, da industrija Unije v obdobju, na katero se nanaša zahtevek, ni utrpela znatne škode, ne izključuje možnosti, da se takšna škoda v primeru izteka ukrepov ponovi. Poleg tega pri ocenjevanju znatne škode ni nujno, da vsi dejavniki škode kažejo trend poslabšanja, ampak je treba upoštevati stanje industrije Unije kot celote. Zato dejstvo, da se je tržni delež industrije Unije sam po sebi povečal, ne omogoča sklepa, da industrija Unije ni utrpela znatne škode. Poleg tega je v točki 4.2 obvestila o začetku postopka pojasnjeno, da so vložniki trdili, da obstaja verjetnost ponovitve škode zaradi LRK, ne pa verjetnost njenega nadaljevanja. V zvezi s tem so vložniki predložili zadostne dokaze, da bi se v primeru izteka ukrepov trenutna raven uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz zadevne države v Unijo verjetno povečala zaradi neizkoriščene proizvodne zmogljivosti v LRK.

(37)

Poleg tega so vložniki predložili dokaze, da je kljub temu, da se je uvoz iz LRK v obdobju zahtevka zmanjšal, trg Unije tudi po uvedbi ukrepov ostal četrti glavni izvozni trg zadevnega izdelka za LRK. Poleg tega je glede na dokaze iz zahtevka, ki jih je analizirala Komisija, verjetno, da bi se količina zadevnega izdelka iz Kitajske, ki bi prodrla na trg Unije, če ne bi bilo ukrepov, povečala zaradi obstoja neizkoriščene zmogljivosti v zadevni državi. Kot je bilo navedeno, je Komisija dokaze v zahtevku glede verjetnosti ponovitve škode štela za zadostne dokaze v fazi zahtevka, ki so bili vložnikom razumno na voljo. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(38)

Trije proizvajalci izvozniki so trdili, da poslabšanja, ki ga je doživela industrija Unije, ni mogoče pripisati kitajskemu izvozu. Zlasti so trdili, da (i) so se proizvodnja, izkoriščenost zmogljivosti in prodajna cena industrije Unije gibali skladno s potrošnjo, (ii) je bilo splošno znižanje prodajne cene v določenem obsegu povezano z znižanjem proizvodnih stroškov in ne s cenovnim pritiskom kitajskega izvoza, (iii) kitajski uvoz ni vplival na uspešnost poslov predelave in da (iv) se je dobičkonosnost industrije Unije povečala, ko je bil uvoz iz Kitajske na najnižji ravni.

(39)

Komisija je opozorila, da dokazi vložnikov v zahtevku ne kažejo na znatno škodo, temveč na verjetnost ponovitve škode v primeru izteka ukrepov. Zato vzročne zveze v OPP v tem primeru ni treba proučiti. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 37, je Komisija menila tudi, da zahtevek vsebuje dovolj dokazov o verjetnosti ponovitve škode zaradi izvoza iz Kitajske v primeru izteka ukrepov. Te trditve so bile zato neustrezne in so bile zavrnjene.

(40)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(41)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi reprezentativnosti v smislu velikosti proizvodnje in obsega prodaje na prostem trgu Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ter geografske lokacije. Ta vzorec je zajemal tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali več kot 69 % ocenjene celotne proizvodnje Unije in več kot 59 % ocenjenega celotnega obsega prodaje v Uniji ter zagotavljali dobro geografsko porazdelitev. Komisija je v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe zainteresirane strani povabila k predložitvi pripomb o začasnem vzorcu. Pripomb ni prejela. Zato je bil začasni vzorec potrjen. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(42)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(43)

Šest družb je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Vendar so bili vsi uporabniki, zato so morali izpolniti vprašalnik za uporabnike. Komisija se je zato odločila, da vzorčenje nepovezanih uvoznikov ni potrebno.

(44)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je pozvala predstavništvo LRK pri Evropski uniji, da navede morebitne druge proizvajalce, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi stik z njimi.

(45)

Trije proizvajalci izvozniki iz zadevne države so zagotovili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Zaradi majhnega števila proizvajalcev izvoznikov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno. Pripomb ni bilo.

(46)

Komisija je kitajski vladi poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(47)

Komisija je tri proizvajalce izvoznike, ki so izpolnili vzorčni vprašalnik, tri vzorčene proizvajalce Unije in znane uporabnike pozvala, naj izpolnijo ustrezne vprašalnike. Ti vprašalniki so bili skupaj z vprašalnikom za nepovezane uvoznike na dan začetka postopka objavljeni tudi na spletu (14). Poleg tega je Komisija poslala vprašalnik vložnikom.

(48)

Komisija je izpolnjene vprašalnike prejela od vložnikov, treh vzorčenih proizvajalcev Unije in sedmih uporabnikov. Nobeden od treh kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so zagotovili informacije za izbiro vzorca, ni izpolnil vprašalnika. Prav tako vprašalnika ni izpolnila kitajska vlada.

(49)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter interesa Unije. Opravila je preveritvene obiske v skladu s členom 16 osnovne uredbe (15):

(50)

Komisija je 7. junija 2023 vse zainteresirane strani obvestila o glavnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz volframovega karbida, taljenega volframovega karbida in volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu s poreklom iz LRK (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe na dokončno razkritje. Pripombe so predložile družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten, Golden Egret in Betek GmbH & Co. KG (v nadaljnjem besedilu: Betek). Vložniki so se odzvali tudi na pripombe družb Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten, Golden Egret in Betek.

(51)

Na dan končnega razkritja, tj. 7. junija 2023, so družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret predložile tudi dodatne pripombe na zahtevek za pregled. Tudi te pripombe se obravnavajo v tej uredbi.

(52)

Po dokončnem razkritju je bila zainteresiranim stranem dana možnost za zaslišanje, kot je določeno v točki 5.8 obvestila o začetku. Zaslišanje o dokončnem razkritju je bilo opravljeno z družbo Betek in industrijo Unije.

(53)

Na podlagi prejetih pripomb na končno razkritje se je Komisija odločila, da v okviru te preiskave ne bo spremenila oznak TARIC in poimenovanj pod oznako KN 3824 30 00, kot je bilo prvotno predlagano v končnem razkritju. Zaradi zapletenosti in tehnične narave zadeve je bila potrebna nadaljnja analiza, ki ni bila mogoča v zakonskem roku preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa. Komisija je 30. junija 2023 o tej odločitvi obvestila vse zainteresirane strani z obvestilom k dokumentaciji.

(54)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov, in sicer volframov karbid, taljeni volframov karbid in volframov karbid z dodatkom kovinskega prahu, trenutno uvrščen pod oznaki KN 2849 90 30 in ex 3824 30 00 (oznaka TARIC 3824300010) (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(55)

Volframov karbid, taljeni volframov karbid in volframov karbid z dodatkom kovinskega prahu so spojine ogljika in volframa, ki se pridobivajo s toplotno obdelavo. Izdelek, ki se pregleduje, je vmesni izdelek, ki se uporablja kot surovina za izdelavo komponent iz karbidne trdine, kot so na primer rezalna orodja iz cementnega karbida in deli, ki se hitro obrabijo, za izdelavo premazov proti odrgninam, za svedre za vrtanje naftnih vrtin, za rudarska orodja, pa tudi za matrice in konice za vlečenje in kovanje kovin.

(56)

V obravnavanem obdobju se je izdelek, ki se pregleduje, v Uniji proizvajal iz primarnih surovin (ki so, od začetka do konca proizvodne verige: ruda, volframov koncentrat in druge vmesne spojine, tj. APT in volframov oksid (v nadaljnjem besedilu: WO3)) s postopkom, imenovanim „proizvodnja iz primarnih surovin“, ali iz „sekundarnih“ surovin, tj. ostankov, s postopkom, imenovanim „proizvodnja z recikliranjem“. Ostanki iz trdih kovin nastajajo pri proizvodnem postopku družb proizvajalk trdih kovin, pri proizvodnji orodja in pri končnih uporabnikih izdelkov iz trdih kovin. V industriji volframa se lahko ostanki reciklirajo s kemijskim recikliranjem ali postopkom predelave cinka.

(57)

Pri proizvodnji iz primarnih surovin in kemijskem recikliranju se uporablja enak proizvodni postopek. Edina razlika je v začetni točki postopka: proizvodnja iz primarnih surovin se lahko začne na kateri koli stopnji proizvodnega procesa (tj. iz rude, ki je izdelek na začetku proizvodne verige, ali iz vmesnih izdelkov nižje v proizvodni verigi, ki so volframov koncentrat, APT in WO3), pri kemijskem recikliranju pa se v prvi fazi ostanki vedno predelajo v APT.

(58)

Namesto tega postopek predelave cinka temelji na reakciji cinka z manjšo količino kobalta, prisotnega v ostankih, v peči. V postopku predelave cinka kakovost vložka (tj. uporabljenih ostankov) določa kakovost dobljenega izdelka (tj. volframovega karbida). Vendar ima volframov karbid, pridobljen s postopkom predelave cinka, kot je bilo ugotovljeno v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov (16), podobne fizikalne in kemijske lastnosti ter podobne uporabe kot volframov karbid, ki se proizvaja iz primarnih surovin ali ostankov s postopkom kemijskega recikliranja.

(59)

Vrsta volframovega karbida, kupljenega in prodanega v trgovskih poslih, se določi na podlagi njegovega „razreda“, tj. na podlagi dimenzij njegovih zrn, ki segajo od grobih do mikro- in nano zrn.

(60)

Zadevni izdelek v tej preiskavi je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz LRK (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(61)

Kot je bilo ugotovljeno v prejšnjemu pregledu zaradi izteka ukrepov in potrjeno v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(62)

Zato se ti izdelki štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(63)

Družba Technogenia S.A.S. (v nadaljnjem besedilu: Technogenia), uporabnik, ki se je javil v odobrenem roku, vendar ni predložil izpolnjenega vprašalnika, je trdil, da je edini znani proizvajalec taljenega volframovega karbida v Uniji leta 2022 ustavil proizvodnjo in da se zato taljeni volframov karbid v Uniji ne proizvaja več. Ker je nakup taljenega volframovega karbida predstavljal znaten delež uporabnikovega prometa in ker ni bilo alternativnih surovin, je ta uporabnik od Komisije zahteval razveljavitev protidampinških ukrepov za taljeni volframov karbid iz Kitajske. Kitajska še vedno proizvaja taljeni volframov karbid.

(64)

Komisija je opozorila, da je v pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preiskava omejena na ugotovitev, ali je treba ukrepe podaljšati ali ne na podlagi pogojev iz tega člena, medtem ko se lahko vsaka sprememba veljavnih ukrepov, vključno z njihovim obsegom, preiskuje le v okviru vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(65)

Vendar je Komisija opozorila, da je taljeni volframov karbid del obsega izdelka protidampinških ukrepov od prvotne preiskave in da so zanj veljali tudi prvotni ukrepi. Potrebo po nadaljnji vključitvi taljenega volframovega karbida v obseg izdelka je Komisija večkrat ocenila v več preiskavah v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov (17).

(66)

Industrija Unije je v okviru sedanje preiskave potrdila, da v času preiskave v Uniji ni bilo več proizvodnje taljenega volframovega karbida. Vendar je bilo v okviru sedanje preiskave potrjeno tudi, da sta volframov karbid in taljeni volframov karbid delno zamenljiva (volframov karbid in taljeni volframov karbid sta zamenljiva pri površinskem utrjevanju in premazovanju, nista pa zamenljiva pri proizvodnji cementnega karbida, kjer se uporablja samo volframov karbid), zato taljenega volframovega karbida ni mogoče izključiti iz obsega izdelka, tudi če bi preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov pravno omogočila tako izključitev. Komisija je zato to trditev zavrnila.

(67)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 48, v preiskavi ni sodeloval noben izvoznik/proizvajalec iz LRK. Zato je Komisija 12. avgusta 2022 organe LRK obvestila, da bo zaradi nesodelovanja za ugotovitve glede LRK morda uporabila člen 18 osnovne uredbe. Komisija v zvezi s tem ni prejela nobenih pripomb ali zahtevkov za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje.

(68)

Zato so ugotovitve glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga temeljile na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, zlasti na informacijah, prejetih v zahtevku, informacijah, ki so jih predložili proizvajalci Unije, ter razpoložljivih statističnih podatkih, in sicer tistih iz podatkovne zbirke iz člena 14(6) in podatkovne zbirke Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA) (18).

(69)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je uvoz volframovega karbida iz LRK nadaljeval. Po podatkih Eurostata je uvoz volframovega karbida iz LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal približno 2,2 % trga Unije, v primerjavi s 5,3-odstotnim tržnim deležem v obdobju prvotne preiskave in 8,9-odstotnim deležem med prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepov. V absolutnem smislu se je raven uvoza od prejšnjega pregleda zmanjšala, vendar je kljub temu ostala precej nad pragom de minimis, opredeljenim v členu 5(7) osnovne uredbe. Komisija je sklenila, da je takšen obseg uvoza dovolj reprezentativen za proučitev, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(70)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo ob začetku preiskave in ki naj bi kazali na znatna izkrivljanja v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija začela preiskavo na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(71)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnimi znatnimi izkrivljanji, je poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika niti ni Komisija v roku prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato 12. avgusta 2022 kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(72)

Komisija je v točki 5.3.2 obvestila o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, in v zvezi s tem na podlagi informacij iz zahtevka predlagala Turčijo in Rusijo. Navedla je tudi, da bo v skladu z merili iz člena 2(6a), prva alinea, osnovne uredbe proučila druge možne primerne države.

(73)

Komisija je 9. marca 2023 z obvestilom k spisu (v nadaljnjem besedilu: obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Turčijo. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo glede na to, da ni mogla opredeliti nobenega proizvajalca volframovega karbida z dostopnimi finančnimi podatki v ustreznih reprezentativnih državah, prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) ter dobiček določila na podlagi podatkov družb, dejavnih v industrijskem sektorju plemenitih in drugih neželeznih kovin, ki jih je objavila turška centralna banka, kot je določeno v zahtevku za pregled. Sektor plemenitih in drugih neželeznih kovin se je štel za splošno kategorijo izdelka, ki se pregleduje.

(74)

Vložniki so v svojih pripombah k obvestilu trdili, da bi morala Komisija namesto podatkov družbe Argus Metal, pridobljenih od nacionalnega informacijskega centra za minerale ameriškega urada za geološke raziskave, upoštevati referenčne vrednosti iz podatkov o cenah družbe Fastmarkets. Zahtevali so tudi, da se pri izračunu potrošnega materiala upoštevajo amortizacija, rezervni deli in drugo (tj. potrošni material, kot so kisline, tekočine ali plini, ter stroški vzdrževanja in stroški za odpadke). Kar zadeva neposredne in posredne stroške dela, so vložniki zahtevali izračun stroškov za vsako kategorijo osebja. Te pripombe so bile obravnavane v uvodnih izjavah 124 in 125, 128 in 129 ter 134.

(75)

Komisija je v obvestilu predstavila glavne proizvodne dejavnike. Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je glavne proizvodne dejavnike opredelila na podlagi informacij iz zahtevka.

(76)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(77)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da se, „[č]e se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), […] normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter da „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“.

(78)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(79)

Komisija je v nedavni preiskavi v zvezi s sektorjem volframa v LRK (19) ugotovila, da so bila prisotna znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(80)

Komisija je v navedeni preiskavi v LRK ugotovila obstoj znatnega poseganja države, ki izkrivlja učinkovito dodeljevanje sredstev v skladu s tržnimi načeli (20). Sklenila je, da ne samo, da kitajska vlada v sektorju volframa ohranja visoko stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (21), ampak ji prisotnost države v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe (22) omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Komisija je nadalje ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov še dodatni učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (23). Komisija je sklenila tudi, da kitajska zakonodaja o stečaju in lastnini ne deluje pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanja zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK (24). Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v sektorju volframa v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (25) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala v LRK (26).

(81)

Komisija je v tej preiskavi, podobno kot v prejšnji preiskavi v zvezi s sektorjem volframa v LRK, proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v zahtevku in delovnem dokumentu služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu LRK za namene preiskav trgovinske zaščite (27) (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ki temelji na javno dostopnih virih. Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z volframovim karbidom. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK, kot je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(82)

V zahtevku (28) je bilo navedeno, da na kitajsko gospodarstvo kot celoto v veliki meri vplivajo različna vseobsegajoča poseganja kitajske vlade ali drugih javnih organov na različnih ravneh upravljanja in trga, zaradi česar domačih cen in stroškov kitajske industrije volframa ni mogoče uporabiti v sedanji preiskavi.

(83)

V zahtevku so bili navedeni primeri elementov, ki kažejo na obstoj izkrivljanj, kot so navedeni v členu 2(6a), točka (b), prva do šesta alinea, osnovne uredbe. Vložniki, ki so se sklicevali na prejšnjo preiskavo Komisije v sektorju volframa (29), poročilo in dodatne vire, so navedli, da: (1) kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom kitajske komunistične partije (KKP) in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (30); (2) sta za kitajsko industrijo volframa posebej značilna visoka stopnja poseganja in nadzora države ter velik delež podjetij v državni lasti. V zahtevku je nadalje podrobno navedeno, da kitajska vlada določa letne rudarske kvote in proizvodne kvote za podjetja v državni lasti ter jih prenaša na podjetja v državni lasti na nižjih ravneh, zasebna podjetja ter skupna podjetja Kitajske in drugih držav (31). Kitajski proizvajalci volframa so nadalje organizirani v kitajsko združenje industrije volframa, ki je del kitajskega združenja industrije neželeznih kovin, ki v svojem statutu poudarja, da se drži smernic in politik partije ter tako izvaja nadzor nad industrijo volframa (32). Kitajsko združenje industrije volframa prav tako dejavno nadzoruje proizvodnjo in vpliva na razpise za nakup volframovih koncentratov (33).

(84)

V zahtevku so nadalje navedeni različni primeri usmerjevalnih načrtov, ki kažejo na visoko stopnjo poseganja države v industrijo volframa. Prvič, v zahtevku je omenjen 13. petletni načrt, ki industrijskim deležnikom nalaga nadaljnji razvoj visokotemperaturnih zlitin, spodbujanje povečanja proizvodnih in izvoznih zmogljivosti v industriji neželeznih kovin ter neposreden vpliv na proizvodni proces industrije neželeznih kovin (34). 14. petletni načrt dodatno spodbuja optimizacijo in strukturno prilagoditev industrije surovin, vključno z neželeznimi kovinami (35). V 13. petletnem načrtu za neželezne kovine je volfram omenjen kot ena od panog, ki jih podpira kitajska vlada, opisana je ustanovitev skupine vrhunskih podjetij in izdelkov iz neželeznih kovin, ki se lahko vključijo v tuje dobavne verige izdelkov srednjega in visokega razreda, prav tako pa se tudi spodbujajo inovacije z dodeljevanjem subvencij za to industrijsko panogo (36). V 13. petletnem načrtu za neželezne kovine je navedenih tudi več kvantitativnih ciljev, ki določajo strog vladni nadzor nad proizvodnimi zmogljivostmi na področju neželeznih kovin, opredeljujejo domače rezervne zmogljivosti za volframovo rudo, določajo izboljšanje omejitev proizvodnje, prilagajajo in nadzorujejo kazalnike nadzora obsega rudarjenja za volfram, določajo ravnanje z redkimi zemljami, vključno z volframom, ter krepijo splošne kazalnike nadzora ključnih redkih materialov (37). Industrija neželeznih kovin je prav tako opredeljena kot spodbujana industrija v okviru pobude „Made in China 2025“ (Proizvedeno na Kitajskem 2025), zato jo podpirajo različni državni in bančni skladi, da bi zagotovili podporo spodbujani industriji (38).

(85)

V zahtevku je poudarjeno tudi poseganje države v izbranih provincah, kot so Hebei, Jiangxi in Hunan. Volfram je v 13. petletnem načrtu za mineralne vire naveden na seznamu strateških mineralov. Kitajska vlada združuje vire volframa v južnem Jiangxiju in Hunanu, da bi stabilizirala obseg rudarskih dejavnosti in omejila celotno količino pridobivanja volframove rude, določa odstotne cilje za srednje velike in velike rudnike ter stabilizira raven domače učinkovite oskrbe z volframom (39). V razvojnem načrtu za industrijo novih materialov v provinci Hebei za leto 2016 je nadalje določen cilj oblikovanja industrijskih verig v provinci Hebei, vključno s posebno industrijsko verigo za volfram (40). V 14. petletnem načrtu za industrijo neželeznih kovin v provinci Jiangxi je industrija volframa, vključno z industrijo volframovega karbida v prahu, navedena kot ključna industrija za razvoj (41). Volfram je tudi vključen tudi na seznam izdelkov, za katere veljajo izvozne dajatve, zahteve glede izvoznih dovoljenj in državno trgovanje (42).

(86)

Kot je navedeno v prejšnji preiskavi Komisije o volframu, so na kitajskem trgu volframa prisotni znatno poseganje države in znatna izkrivljanja različnih proizvodnih dejavnikov. To vključuje pomemben nadzor nad različnimi vidiki gospodarstva, kot so cene energije, lastništvo zemljišč, plače, finance in bonitetne ocene. V zahtevku je poudarjeno, da so primarni in sekundarni materiali na Kitajskem izkrivljeni, pri čemer vsebuje sklicevanje na nedavne ugotovitve Komisije v zvezi z izkrivljanji v industriji rastlinskega oglja (43). V zahtevku je navedeno tudi, da plin na Kitajskem pridobivajo in nadzorujejo predvsem podjetja v državni lasti, cene plina pa regulira in nadzoruje nacionalna komisija za razvoj in reforme (NDRC) (44). NDRC nadalje regulira domače cene električne energije z izvajanjem politike različnih cen električne energije, ki upravičene uporabnike spodbuja k sklepanju neposrednih pogodb z družbami za proizvodnjo električne energije. V zahtevku je naveden primer usmerjevalnega mnenja o ustvarjanju odličnega tržnega okolja, spodbujanju strukturnega prilagajanja in preoblikovanja industrije neželeznih kovin ter povečanju koristi, v katerem je opisan stalni cilj politike različnih cen električne energije, ki daje prednost različnim industrijam (45). Podobno so vsa zemljišča na Kitajskem v državni lasti, vlada pa jih dodeljuje v skladu s posebnimi političnimi cilji in gospodarskimi načrti (46).

(87)

Poleg tega je v zahtevku navedeno, da so stroški plač v nekaterih panogah, kot je volfram, izkrivljeni, ker delavci in delodajalci nimajo pravice do kolektivnega organiziranja in ker Kitajska ni ratificirala konvencij Mednarodne organizacije dela. Sindikati niso neodvisni od državnih organov, kolektivna pogajanja in varstvo pravic delavcev pa so na osnovni ravni. Poleg tega je v zahtevku poudarjeno, da sistem registracije gospodinjstev omejuje mobilnost delovne sile (47).

(88)

Dostop do financiranja ponujajo tudi institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali so povezane z državo. Kitajske banke na primer upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu z navodili državnih industrijskih politik. Zaradi tega razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse akterje na trgu, kar vodi v pristranskost pri dajanju posojil podjetjem v državni lasti, velikim dobro povezanim zasebnim podjetjem in ključnim industrijskim sektorjem (48). V zahtevku se opozarja tudi na študijo Mednarodnega denarnega sklada, ki ugotavlja, da so bonitetne ocene izkrivljene, saj kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim bonitetnim ocenam (49).

(89)

Poleg tega je v zahtevku navedeno, da so izkrivljanja, ki jih spodbuja vlada, privedla do cenovnih signalov, ki niso rezultat sil prostega trga (50). Stroški izposojanja na Kitajskem se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb (51), na bonitetne ocene pa pogosto vplivata strateški pomen podjetja za vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade (52). Zato se vprašanja slabih terjatev rešujejo z obnavljanjem terjatev, s čimer se ustvarjajo tako imenovana „zombijevska“ podjetja, ali s prenosom lastništva terjatve (53).

(90)

Kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali dokaze v spisu zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki so jih predložili vložniki.

(91)

Kitajska vlada zlasti v sektorju izdelka, ki se pregleduje, ohranja visoko stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe.

(92)

Preiskava je potrdila, da ima China Minmetals Co. (54), podjetje v državni lasti pod nadzorom komisije SASAC, v lasti več največjih kitajskih družb za proizvodnjo volframovega karbida, in sicer Zhuzhou Cemented Carbide Group Co., Ltd. (55), Xiamen Golden Egret Special Alloy Co., Ltd. (56) in Zigong Cemented Carbide Group Co., Ltd. (57). Skupina Zhuzhou Cemented Carbide Group je v lasti družbe China Minmetals prek posredniške družbe China Tungsten Advanced Materials Co. Ltd. (58), Xiamen Golden Egret Special Alloy pa je v lasti prek posredniške družbe Xiamen Tungsten Co., Ltd. (59). Kar zadeva neposredna izkrivljanja, je družba China Minmetals v svojem letnem poročilu za leto 2021 (60) navedla splošna finančna državna nepovratna sredstva v višini 38,7 milijona RMB (61) ter nepovratna sredstva iz osrednjega finančnega sklada za podporo zombijevskim podjetjem v višini 46,8 milijona RMB (62). V letnem poročilu družbe Xiamen Tungsten za leto 2022 so navedena finančna državna nepovratna sredstva v višini 300,3 milijona RMB (63). Poleg tega je v javnem članku na spletnem mestu družbe China Minmetals poudarjena prisotnost KKP v družbi, saj je navedeno, da: „Partijska organizacija družbe China Minmetals temeljito izvaja v praksi duh nacionalne konference o krepitvi partije v podjetjih v državni lasti, […] namenja posebno pozornost skupni krepitvi vodstva partije skupaj z izboljšanjem upravljanja podjetij, […] gradi sistem sodobnih podjetij v državni lasti s kitajskimi značilnostmi (in) […] učinkovito spodbuja globoko povezovanje krepitve partije s proizvodnimi dejavnostmi“ (64).

(93)

Poleg tega glede na to, da so posegi KKP v operativno odločanje postali stalnica tudi v zasebnih družbah (65), pri čemer KKP prevzema vodenje skoraj vseh vidikov gospodarstva države, vpliv države prek struktur KKP v družbah dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod nadzorom in političnim nadzorom vlade, glede na to, kako močno sta se v LRK povezali državna in partijska struktura. Proizvajalec volframovega karbida v zasebni lasti OKE carbide (66) je na primer v svojem polletnem poročilu za leto 2022 (67) navedel državna nepovratna sredstva v višini 44,7 milijona RMB (68).

(94)

To je očitno tudi na ravni kitajskega združenja industrije volframa (CTIA) in kitajskega združenja industrije neželeznih kovin (CNIA). V skladu s členom 3 statuta združenje CTIA, pa tudi združenje CNIA „spoštuje splošno vodstvo Kitajske komunistične partije [in] sprejema poslovne smernice, nadzor in upravljanje pri poslovanju, ki jih zagotavljajo subjekti, odgovorni za registracijo in upravljanje, subjekti, odgovorni za krepitev partije, in ustrezni upravni oddelki, pristojni za upravljanje industrije“ (69).

(95)

Preiskava je nadalje potrdila, da kitajska vlada zaradi svoje prisotnosti v podjetjih vpliva na cene in stroške v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe, s čimer je bil ugotovljen obstoj osebnih povezav med proizvajalci volframovega karbida in KKP. Na primer, predsednik upravnega odbora družbe Zhuzhou Cemented Carbide Group Co., Ltd. hkrati opravlja funkcijo namestnika sekretarja partijskega odbora (70). Prav tako predsednik upravnega odbora družbe Xiamen Golden Egret Special Alloy Co., Ltd. opravlja funkcijo sekretarja partijskega odbora (71). Vmešavanje KKP v delo družbe Xiamen Golden Eagle prek partijskega odbora je razvidno tudi iz statuta njene holdinške družbe, SOE Xiamen Tungsten Co., Ltd., ki določa, da: „partijska organizacija zagotavlja delovanje vodstvenega in političnega jedra (sic), ki določa smer, upravlja splošne razmere in zagotavlja izvajanje“ (72) in „če partijski odbor družbe ugotovi, da nameravata upravni odbor in osebje predsednika sprejeti odločitve, ki niso v skladu s smernicami, načeli in politikami partije ter nacionalnimi zakoni in predpisi ali bi lahko škodile interesom države, javnemu interesu ter legitimnim pravicam in interesom družbe in njenih zaposlenih, je treba pripraviti mnenje za preklic ali odložitev odločitve“ (73).

(96)

Poleg tega so v sektorju izdelka, ki se pregleduje, vzpostavljene diskriminatorne politike, ki koristijo domačim proizvajalcem ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe. V preiskavi so bili opredeljeni dokumenti politike, ki kažejo, da ima industrija koristi od vladnih smernic in poseganja v izdelek, ki se pregleduje, kot del sektorja volframa.

(97)

Kitajska vlada industrijo volframa še vedno obravnava kot ključno industrijo. To je potrjeno v številnih načrtih, direktivah in drugih dokumentih, ki omenjajo volfram ter so izdani na nacionalni, regionalni in občinski ravni. Najnovejši kitajski dokumenti politike o sektorju volframa potrjujejo pomen, ki ga kitajska vlada še vedno pripisuje sektorju, in namero o posredovanju v sektorju za njegovo oblikovanje v skladu s politikami vlade. To je razvidno iz obvestila ministrstva za naravne vire o nadzoru skupnih rudarskih količin in prvem svežnju kazalnikov za leto 2023, ki se uporabljajo za redke zemlje in volframovo rudo (74), v katerem se poziva k „okrepitvi nadzora in upravljanja skupnih rudarskih količin“ (75) in je nadalje poudarjeno, da sta „ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo ter ministrstvo za naravne vire dodelila kvote za nadzor skupnih rudarskih količin redkih zemelj vsem skupinam podjetij za rudarjenje redkih zemelj“ (76). V dokumentu so navedene tudi posebne porazdelitve volframa: „Leta 2023 je kazalnik za nadzor skupnih rudarskih količin za prvo serijo volframovih koncentratov (65-odstotna vsebnost volframovega trioksida) določen na 63 000 ton“ (77). Obvestilo ministrstva za naravne vire o nadzoru skupnih rudarskih količin in prvi seriji kazalnikov, ki so se leta 2022 uporabljali za redke zemlje in volframovo rudo (78), prav tako določa proizvodnjo volframa, pri čemer je v njem navedeno, da je bil „leta 2022 nacionalni kazalnik za nadzor skupnih rudarskih količin volframovega koncentrata (65-odstotna vsebnost volframovega trioksida) določen na 109 000 ton, od tega je kazalnik ključnih rudarskih količin znašal 81 170 ton, kazalnik celovitega izkoriščanja pa 27 830 ton“ (79). Poleg tega je v 14. petletnem načrtu o razvoju industrije surovin (80) določeno, da se bodo „domači mineralni viri razvijali racionalno“, in navedeno, da „bodo sprejeti ukrepi za optimizacijo mehanizma upravljanja, ki se uporablja za letne kazalnike za nadzor skupnih rudarskih količin, in razumno ureditev obsega rudarjenja redkih zemelj, volframa in drugih mineralnih virov“ (81) ter nadalje „podporo prevladujočim podjetjem za vzpostavitev baz za recikliranje in industrijskih aglomeracij za odpadno jeklo velikih dimenzij ter obnovljive aluminij, baker, litij, nikelj, kobalt, volfram in molibden“ (82).

(98)

Podobne primere namere kitajskih organov, da nadzorujejo in usmerjajo razvoj sektorja volframa, je mogoče zaslediti tudi v različnih kitajskih provincah, na primer v provinci Jiangxi, ki je v 14. petletnem načrtu province za kakovosten razvoj neželeznih kovin (83) zapisala, da bo „v obdobju 14. petletnega načrta povprečna letna stopnja rasti prihodkov iz poslovanja industrije neželeznih kovin province Jiangxi znašala približno deset odstotkov. Kar zadeva prihodke iz poslovanja, bo industrija neželeznih kovin do približno leta 2023 dosegla več kot en bilijon RMB, panoge volframa, redkih zemelj in drugih strateških virov pa več kot 100 milijard RMB do leta 2025“ (84), pri čemer je navedeno, da se bo „stopnja koncentracije industrij bakra, volframa, redkih zemelj in drugih ključnih industrij še povečala“ (85). V petletnem načrtu je razvoju volframa namenjeno tudi celotno poglavje (86), cilj pa je razviti „nano, zelo fin in zelo grob volframov prah in volframov karbid v prahu, APT visoke čistosti, volframov prah visoke čistosti ter volframove tarčne materiale itd.“ (87).

(99)

Podobno sta v 14. letnem načrtu za razvoj visokokakovostne predelovalne industrije v provinci Henan (88) predvidena „razširitev industrijske verige za intenzivno obdelavo volframa, molibdena, titana in cirkonija ter spodbujanje širitve na visokokakovostne izdelke“ (89).

(100)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo glavnih surovin za proizvodnjo volframa. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(101)

Ta preiskava ni razkrila nobenih dokazov, da diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje zakonodaje o stečaju in lastnini v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe v sektorju izdelka, ki se pregleduje, ne bi vplivala na proizvajalce izdelka, ki se pregleduje.

(102)

Na sektor volframa vplivajo tudi izkrivljanja stroškov plač v smislu člena 2(6a)(b), peta alinea, osnovne uredbe. Navedena izkrivljanja prizadevajo sektor neposredno (pri proizvodnji volframa ali glavnih vložkov) in posredno (pri dostopu do vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK) (90).

(103)

Poleg tega v tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor izdelka, ki se pregleduje. Zato so zaradi znatnega poseganja države v finančni sistem tržne razmere na vseh ravneh močno prizadete.

(104)

Komisija nazadnje opozarja, da je za proizvodnjo volframovega karbida potrebnih več vložkov. Ko proizvajalci volframovega karbida kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(105)

Posledica tega je, da domače prodajne cene volframovega karbida niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, poleg tega pa to vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje cen vložkov, kot je opisano v delih I in II poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je sam po sebi proizveden v LRK, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(106)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(107)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 73, je Komisija izdala obvestilo o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V tem obvestilu so bila opisana dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila. Z njim so bile zainteresirane strani obveščene o nameri Komisije, da bo Turčijo obravnavala kot primerno reprezentativno državo v tem primeru, če bo potrjen obstoj znatnih izkrivljanj na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(108)

V zvezi z ustreznimi stroški proizvodnje in prodaje izdelka, ki se pregleduje, v primerni reprezentativni državi je bilo v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov predlagano, da se za reprezentativno državo izbere Rusija ali Turčija.

(109)

Po navedbah vložnikov se volframov karbid proizvaja v Braziliji, Kanadi, LRK, Izraelu, na Japonskem, v Rusiji, Južni Koreji in Združenih državah Amerike. Od teh držav le Brazilija in Rusija predstavljata državi z višjim srednjim dohodkom v skladu s klasifikacijo Svetovne banke. Komisija je nadalje opredelila Južno Afriko kot državo z višjim srednjim dohodkom s proizvodnjo volframovega karbida. Rusije zaradi nedavnih geopolitičnih in gospodarskih dogodkov ni štela za primerno reprezentativno državo. Južna Afrika in Brazilija sta bili izključeni, ker javni podatki niso bili na voljo.

(110)

Komisija je nato poiskala države, v katerih se izdelki proizvajajo v isti splošni kategoriji in/ali sektorju kot izdelek, ki se pregleduje. Kot so navedli vložniki, spada proizvodnja izdelka, ki se pregleduje, v sektor neželeznih kovin. Ustrezni javni podatki o proizvajalcih v tem sektorju so bili na voljo za Rusijo in Turčijo.

(111)

Komisija je nadalje proučila, ali bi bilo mogoče uporabiti glavne proizvodne dejavnike volframovega karbida iz primernih reprezentativnih držav.

(112)

V skladu z zahtevkom je proizvodni postopek volframovega karbida na splošno enak, pri čemer se volframov karbid proizvaja iz primarnih materialov, tj. rud, ali iz sekundarnih materialov, tj. ostankov volframovega karbida. Vendar lahko proizvajalci, odvisno od vključitve na začetku proizvodne verige, postopek začnejo iz primarnih materialov, APT ali volframovega oksida (WO3).

(113)

Komisija se je odločila, da bo pri izračunu normalne vrednosti izhajala iz stroškov APT, tj. glavnega materiala, pri čemer je upoštevala informacije v zahtevku in menila, da gre za prvo fazo v proizvodnji ne glede na vir surovine. APT predstavlja več kot 90 % skupnih stroškov proizvodnje izdelka, ki se pregleduje.

(114)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe je Komisija preverila razpoložljivost podatkov o uvoznih cenah za APT v vseh državah z višjim srednjim dohodkom na podlagi oznake HS 2841 80. Po podatkih podatkovne zbirke GTA se je APT uvažal v Argentino, Brazilijo, Malezijo, Rusijo, na Tajsko, v Turčijo in Južno Afriko. Vendar je bil obseg uvoza v vse te države zelo majhen in se zato ni štel za reprezentativnega za določitev zanesljive referenčne cene. Poleg tega je uvoz v Argentino v celoti izviral iz LRK. Večina uvoza v Rusijo (več kot 75 %) in Južno Afriko (97 %) je prav tako izvirala iz LRK. Ker za nobeno od navedenih držav ni bilo na voljo dovolj reprezentativnih podatkov, se je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), druga alinea, odločila, da bo za ta vhodni podatek uporabila mednarodno referenčno vrednost, ki temelji na cenah Argus Metals International.

(115)

Glede na navedeno je Komisija menila, da je imela Turčija na voljo podrobne in lahko dostopne podatke o delu, energiji ter PSA-stroških in dobičku za državo z višjim srednjim dohodkom. Komisija je zato Turčijo štela za primerno reprezentativno državo v smislu člena 2(6a) osnovne uredbe.

(116)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe glede primernosti Turčije kot reprezentativne države.

(117)

Po obvestilu ni nobena zainteresirana stran predložila pripomb glede izbire Turčije kot reprezentativne države.

(118)

Nazadnje, zaradi nesodelovanja in ugotovitve, da je na podlagi vseh navedenih elementov Turčija primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(119)

Komisija je zaradi nesodelovanja, v skladu s predlogom iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepov in ob upoštevanju dejstva, da je Turčija izpolnjevala merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe, Turčijo izbrala kot primerno reprezentativno državo.

(120)

Komisija je v obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Komisija je navedla tudi, da bo za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko GTA in mednarodno referenčno vrednost cene družbe Argus Metals International, kot jo je objavil nacionalni informacijski center ameriškega urada za geološke raziskave, da bi določila neizkrivljene stroške večine proizvodnih dejavnikov, zlasti surovin. Poleg tega je Komisija navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela, električne energije in dobaviteljev plina v Turčiji uporabila informacije turškega statističnega urada.

(121)

Nazadnje, Komisija je navedla, da bo za določitev PSA-stroškov in dobička uporabila informacije o povprečnih PSA-stroških in dobičku za družbe, dejavne v industrijskem sektorju plemenitih in drugih neželeznih kovin, ki jih objavlja turška centralna banka, kot je navedeno v uvodni izjavi 73.

(122)

Ob upoštevanju vseh informacij na podlagi zahtevka in naknadnih informacij, zbranih med postopkom, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki volframovega karbida

(123)

Komisija je pri določanju neizkrivljene cene glavne surovine APT, dostavljene do vrat proizvajalca reprezentativne države, opozorila, da je bil uvoz APT v Turčijo zanemarljiv in se zato ne more šteti za reprezentativnega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 114. Komisija je uporabila tehtano povprečno uvozno ceno na podlagi mednarodnih referenčnih cen Argus Metals International, pridobljenih od nacionalnega informacijskega centra za minerale ameriškega urada za geološke raziskave (93). Komisija je opozorila, da v tem primeru, tudi če referenčna vrednost vključuje uvoz iz izkrivljenih virov, v okviru pregleda zaradi izteka ukrepov ni treba ponovno izračunati dajatev, ampak le določiti verjetnost dampinga. Zato je Komisija menila, da je v tem primeru primerno uporabiti cene Argus Metals International kot referenčno vrednost.

(124)

Po obvestilu so vložniki zahtevali uporabo podatkov Fastmarkets ali Argus za cene APT v Evropi namesto podatkov družbe Argus Metal, ki so jih pridobili od nacionalnega informacijskega centra ameriškega urada za geološke raziskave. Trdili so, da se v Turčiji z APT trguje predvsem po kotacijah družbe Fastmarkets za (širšo) Evropo in ne za ZDA.

(125)

Komisija je opozorila, da je bil v zahtevku predložen le povzetek povprečne cene APT za obdobje zahtevka, saj imetnica avtorskih pravic, družba Fastmarkets, ni dovolila uporabe podatkov med preiskavo. Glede na to, da morajo biti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe uporabljeni podatki javno dostopni, je Komisija izračun normalne vrednosti utemeljila na referenčni vrednosti APT na podlagi cen družbe Argus Metals International, ki jih je pridobil od nacionalnega informacijskega centra ameriškega urada za geološke raziskave. Komisija je ugotovila tudi, da je bila razlika med referenčno vrednostjo Fastmarkets in ameriškega urada za geološke raziskave majhna. Zato bi bila razlika pri izračunu stopnje dampinga majhna (1 %).

(126)

Običajno je treba tem uvoznim cenam prišteti stroške notranjega prevoza. Vendar se je Komisija glede na naravo preiskav v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, ki so namesto na določitev natančnega obsega dampinga osredotočene na ugotavljanje, ali se je damping nadaljeval v obdobju preiskave v zvezi s pregledom oziroma ali bi se lahko ponovil, odločila, da prilagoditve za notranji prevoz v tem primeru niso potrebne. Zaradi takih prilagoditev bi se zgolj povečala normalna vrednost in posledično zvišala stopnja dampinga.

(127)

Za določitev referenčne vrednosti stroškov dela je Komisija uporabila najnovejše statistične podatke, ki jih je objavil turški statistični urad (94). Ta urad objavlja podrobne informacije o stroških dela v različnih gospodarskih sektorjih v Turčiji. Komisija je referenčno vrednost določila na podlagi urnih stroškov dela za leto 2020 za gospodarsko dejavnost z oznako NACE 24 „Proizvodnja kovin“ v skladu s klasifikacijo NACE Rev. 2. Vrednosti so bile nadalje prilagojene glede na inflacijo z uporabo indeksa cen domačih proizvajalcev (95), da bi se upoštevali stroški za obdobje preiskave v zvezi s pregledom.

(128)

Po obvestilu je industrija Unije trdila, da je treba za izračun dampinga uporabiti podrobno razčlenitev vrst osebja.

(129)

Komisija je to pripombo zavrnila, saj turški statistični urad ne zagotavlja tako podrobne razčlenitve ob upoštevanju dejstva, da gre za pregled zaradi izteka ukrepov in da, kot je navedeno zgoraj, ni treba izračunati natančnega obsega dampinga.

(130)

Za določitev referenčne cene električne energije in plina je Komisija uporabila cene za družbe (industrijski uporabniki) v Turčiji, ki jih je objavil turški statistični urad (96). Referenčna vrednost je bila določena na podlagi cene električne energije in plina, objavljene 31. marca 2022. Ta cena je povprečna cena za leto 2021. Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije in plina za industrijske uporabnike v ustreznih skupinah porabe brez davka na dodano vrednost.

(131)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(132)

Za določitev neizkrivljene vrednosti režijskih stroškov proizvodnje in glede na nesodelovanje kitajskih proizvajalcev je Komisija uporabila razpoložljiva dejstva v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Na podlagi podatkov vložnikov je tako določila razmerje med režijskimi stroški proizvodnje ter skupnimi stroški proizvodnje. Nato je ta odstotek uporabila za neizkrivljeno vrednost stroškov proizvodnje, da je dobila neizkrivljeno vrednost režijskih stroškov proizvodnje.

(133)

Komisija se je pri določanju neizkrivljenega in razumnega zneska za PSA-stroške in dobiček oprla na najnovejše razpoložljive finančne podatke za družbe, dejavne v industrijskem sektorju plemenitih in drugih neželeznih kovin, ki jih je objavila turška centralna banka (97). Kot je navedeno v uvodni izjavi 121, se ta sektor šteje za splošno kategorijo izdelka, ki se pregleduje. Komisija je uporabila delež PSA-stroškov v višini 9,50 % in dobiček v višini 6,61 % stroškov prodanega blaga.

(134)

Po obvestilu je industrija Unije predložila pripombe, da je treba v režijskih stroških proizvodnje upoštevati rezervne dele in druge surovine ter amortizacijo. Komisija je te pripombe upoštevala pri izračunu dampinga, kot je opisano v uvodni izjavi 137.

(135)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(136)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov se je oprla na informacije, ki so jih v zahtevku vložniki predložili o uporabi dveh glavnih surovin za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje. Kar zadeva delo in energijo, se je oprla na informacije, ki jih je predložil proizvajalec Unije.

(137)

Ko so bili neizkrivljeni stroški proizvodnje določeni, je prištela režijske stroške proizvodnje, PSA-stroške in dobiček. Režijski stroški proizvodnje so bili določeni na podlagi podatkov, ki so jih predložili vložniki. PSA-stroški in dobiček so bili določeni na podlagi najnovejših razpoložljivih finančnih podatkov za družbe, dejavne v industrijskem sektorju plemenitih in drugih neželeznih kovin, ki jih je objavila turška centralna banka (98) (glej oddelek 3.3.2). Komisija je neizkrivljenim proizvodnim stroškom dodala naslednje elemente:

(138)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(139)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 48, je zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvozna cena v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljila na razpoložljivih dejstvih, tj. na informacijah Eurostata.

(140)

Izvoz iz Kitajske je potekal v okviru postopka aktivnega oplemenitenja in običajnega režima. Kot je navedeno v uvodni izjavi 191, se je izvoz v okviru običajnega režima glede na to, da je v OPP predstavljal samo 0,3 % tržnega deleža Unije, štel za zanemarljivega, izračuni pa so bili opravljeni samo za izvozno ceno v okviru postopka aktivnega oplemenitenja kot ustrezno razpoložljivo informacijo o ceni, ki bi se zaračunala, če ne bi bilo ukrepov. Komisija je izvozno ceno določila na podlagi razpoložljivih statističnih podatkov, in sicer iz podatkovne zbirke Comext (Eurostat). Ker so cene v podatkovni zbirki Comext evidentirane na ravni stroškov, zavarovanja in prevoznine (v nadaljnjem besedilu: CIF), je bila raven franko tovarna določena na podlagi dokazov iz zahtevka za stroške prevoza, manipulativne stroške in stroške čezmorskega prevoza.

(141)

Komisija je normalno vrednost, določeno v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, in izvozno ceno primerjala na podlagi franko tovarna, kot je določeno zgoraj.

(142)

Na podlagi tega je bila ugotovljena znatna stopnja dampinga (68 %). Zato je bilo sklenjeno, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(143)

Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preiskala verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru izteka ukrepov. Komisija je cene v okviru postopka aktivnega oplemenitenja obravnavala kot razumno razpoložljive informacije o ceni, ki bi se zaračunavala, če ne bi bilo ukrepov. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: (1) proizvodna in prosta zmogljivost v LRK, (2) rezerve volframove rude in izvozni davek na volframov koncentrat ter (3) privlačnost trga Unije in izvozne cene za tretje države.

(144)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov in kitajske vlade je Komisija svojo oceno v skladu s členom 18 osnovne uredbe oprla na razpoložljiva dejstva, in sicer na informacije iz zahtevka za pregled, javno dostopne informacije in informacije iz podatkovne zbirke GTA.

(145)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so trdile, da dejstvo, da je trg privlačen, ni potreben pravni standard, ki ga je treba upoštevati v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov, saj dinamičen in prosto konkurenčen trg ostaja privlačen za vse gospodarske subjekte.

(146)

Kot je opisano v uvodnih izjavah 156 do 163, Komisija pod naslovom „privlačnost trga Unije“ proučuje, ali je verjetno, da bi kitajski proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov povečali izvoz volframovega karbida v Unijo in ali bi se ta izvoz izvajal po dampinških cenah. To je v celoti v skladu s pravnim preizkusom iz člena 11(2) osnovne uredbe, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(147)

Vložniki so v zahtevku navedli informacije o proizvodni in prosti zmogljivosti volframovega karbida na Kitajskem. V skladu s poročilom o razvoju kitajske industrije volframa za leto 2020, ki ga je objavilo kitajsko združenje industrije volframa (99), je proizvodna zmogljivost na Kitajskem znašala 80 000 ton. Vložniki so na podlagi poznavanja trga povpraševanje na Kitajskem ocenili na 30 000 ton. Po odbitku kitajskega izvoza v vse države je bila prosta zmogljivost izračunana na 18 000 ton. Vendar so vložniki med preiskavo pojasnili, da so pri svojem izračunu nehote uporabili stolpec s ceno namesto stolpca s količino, zato je prosta zmogljivost na Kitajskem v resnici znašala približno 41 000 ton.

(148)

Komisija je izračunala tudi prosto zmogljivost za volframov karbid v LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V skladu s poročilom o razvoju kitajske industrije volframa za leto 2021, ki ga je objavilo kitajsko združenje industrije volframa (100), je proizvodna zmogljivost volframovega karbida na Kitajskem znašala 90 000 ton. Proizvodnja volframovega karbida na Kitajskem je bila na podlagi poročila Roskill Tungsten outlook to 2030 (101) (Napoved družbe Roskill za volfram do leta 2030) in ob upoštevanju, da se približno 60 % proizvodnje volframa uporabi za proizvodnjo volframovega karbida (102), ocenjena na približno [30 000–35 000] ton. Po teh ocenah znaša prosta zmogljivost [55 000–60 000] ton ali [61 %–67 %]. Glede na to, da je potrošnja na prostem trgu Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 15 101 tono (glej preglednico 4), je bila kitajska prosta zmogljivost več kot 3,5-krat večja od potrošnje Unije na prostem trgu.

(149)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so v svojih pripombah po dokončnem razkritju ponovile svojo trditev, da vir, uporabljen za proizvodno zmogljivost volframovega karbida na Kitajskem, kot je navedena v uvodni izjavi 148, ni bil zanesljiv, in navedle povezavo do spletnega mesta kitajskega združenja industrije volframa.

(150)

Komisija je izpostavila, da družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret niso predložile nobenih informacij o proizvodni zmogljivosti volframovega karbida na Kitajskem. Pregledala je spletno mesto, ki ga je navedel kitajski proizvajalec, vendar ni našla podatkov o proizvodni zmogljivosti volframovega karbida na Kitajskem. Namesto tega je ugotovila, da je bila na podlagi napovedi družbe Roskill za volfram do leta 2030 (103) kitajska proizvodna zmogljivost v letu 2021 ocenjena na [50 000–75 000] ton letno za volfram oziroma [53 000–80 000] ton za volframov karbid (104). Na podlagi obsega proizvodnje iz uvodne izjave 148, ki ga družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret niso izpodbijale, je neizkoriščena zmogljivost za volframov karbid na Kitajskem še vedno znašala [23 000–45 000] ton, kar več kot za 1,5-krat presega potrošnjo Unije na prostem trgu v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in je še vedno veliko.

(151)

Komisija je primerjala tudi proizvodno zmogljivost volframovega karbida v LRK v obdobju preiskave v zvezi s pregledom z zmogljivostjo med prejšnjo preiskavo v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov in ugotovila znatno povečanje. Proizvodna zmogljivost v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov je bila ocenjena na 42 000 do 50 000 ton, v sedanjem obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa je ocenjena na 90 000 ton. To pomeni več kot 80-odstotno povečanje kljub že obstoječi prosti zmogljivosti od 12 000 do 20 000 ton v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov, pri čemer nič ne kaže na to, da bi tako povečano zmogljivost lahko absorbiral kitajski domači trg ali trg katere koli tretje države. To bo vodilo v še večjo prosto zmogljivost, ki bi lahko bila usmerjena na trg Unije.

(152)

Komisija je precejšnjo prosto zmogljivost ugotovila tudi iz odgovorov kitajskih proizvajalcev izvoznikov na vzorčenje. Trije proizvajalci izvozniki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom poročali o skupnem obsegu proizvodnje 13 500 ton v primerjavi s skupno proizvodno zmogljivostjo 17 800 ton. To pomeni 30-odstotno prosto zmogljivost.

(153)

Presežek proizvodnih zmogljivosti je spodbuda za nadaljevanje izvoza po dampinških cenah. Jasno je, da morajo kitajski izvozniki izkoristiti vse obstoječe možnosti za povečanje proizvodnje, da bi v celoti izkoristili znatne naložbe v nameščene zmogljivosti. Najočitnejši način je prodor na vse odprte trge po svetu, zelo verjetno po dampinških cenah, kot še vedno velja v sedanji preiskavi.

(154)

Komisija je na podlagi navedenih dejstev in premislekov sklenila, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki precejšnje proste zmogljivosti, ki bi jih v primeru izteka ukrepov verjetno uporabili za izvoz volframovega karbida po dampinških cenah v Unijo.

(155)

LRK obvladuje več kot 55 % svetovnih rezerv volframove rude (105) in hkrati zaračunava 20-odstotni izvozni davek na volframov koncentrat (106). Posledica te omejitve je velika razpoložljivost surovin na kitajskem trgu, kar kitajskim proizvajalcem izvoznikom omogoča, da hitro zapolnijo svojo prosto zmogljivost iz uvodne izjave 151.

(156)

Komisija je proučila, ali je verjetno, da bi kitajski proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov povečali izvoz po dampinških cenah. Zato je analizirala raven cen kitajskega izvoza na trge tretjih držav in jih primerjala z ravnjo cen izvoza iz Kitajske v Unijo. Obseg kitajskega izvoza in privlačnost trga Unije sta bila določena na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe ter na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke GTA in informacij v zahtevku.

(157)

Komisija je uporabila podatke iz podatkovne zbirke GTA in se osredotočila na tri glavne kitajske izvozne trge, in sicer Japonsko, Južno Korejo in ZDA, ki predstavljajo približno 75 % celotnega izvoza LRK. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila povprečna cena kitajskega izvoza izdelkov, ki spadajo pod kitajsko oznako blaga 2849 9020, v Unijo na podobni ravni kot povprečna cena izvoza na tri glavne trge tretjih držav. Če gledamo po državah, pa so bile kitajske izvozne cene za Nemčijo višje od cen za Južno Korejo, cene za Nizozemsko pa višje od cen za Japonsko. To kaže, da so nekateri trgi v Uniji donosnejši kot dva od treh največjih kitajskih izvoznih trgov za zadevni izdelek. Komisija med analizo ni upoštevala kitajskega izvoza pod kitajsko oznako blaga 3824 3000, ker bi lahko vključeval tudi izdelke, ki niso zadevni izdelek, in zato povprečna cena ne bi bila samo za volframov karbid.

(158)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so v svojih pripombah po dokončnem razkritju trdile, da Komisija ni upoštevala informacij, ki so jih predložile v zvezi z gibanjem kitajskega izvoza volframovega karbida v druge tretje države na podlagi trgovinskega zemljevida ITC (107). Ponovile so, da bi se na podlagi teh podatkov povečal kitajski izvoz v druge tretje države in ne na trg Unije. Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so trdile, da Komisija ni pojasnila, zakaj te informacije niso bile upoštevane.

(159)

Pojasnjeno je, da Komisija ni zanemarila podatkov iz trgovinskega zemljevida ITC. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 157, je Komisija uporabila podatke iz podatkovne zbirke GTA, ki je tako kot trgovinski zemljevid ITC pokazala, da sta bila glavna izvozna trga za Kitajsko Japonska in Južna Koreja ter da se je izvoz na ta trga med letoma 2019 in 2021 povečeval. Vendar se Komisija ni strinjala z ugotovitvijo, da bi se tak trend v prihodnje nujno nadaljeval v tolikšni meri, da bi se lahko absorbirale velike neizkoriščene zmogljivosti, ki so na voljo na Kitajskem. Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret niso predložile nobenih dokazov v podporo tej trditvi in niso upoštevale ugotovitev Komisije, da bi bil trg Unije v primeru izteka ukrepov privlačen za kitajski izvoz. Zato je glede na veliko neizkoriščeno zmogljivost na Kitajskem zelo verjetno, da bi bil v primeru izteka ukrepov velik del teh zmogljivosti usmerjen v Unijo. Enako velja za domnevno naraščajočo potrošnjo na Kitajskem. Proizvajalec izvoznik ni predložil nobenih dokazov o trenutni potrošnji na Kitajskem ali o tem, da bi prihodnje domače povpraševanje verjetno absorbiralo znatne neizkoriščene zmogljivosti na Kitajskem. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(160)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret se v svojih pripombah po dokončnem razkritju niso strinjale s sklepom Komisije iz uvodne izjave 157, da so izvozne cene v nekatere države v Uniji donosnejše od cen na dva največja kitajska izvozna trga. Trdile so, da ima vsak trg drugačen konkurenčni položaj, medtem ko cene odražajo trende povpraševanja in ponudbe.

(161)

Res je, da na cene vplivata povpraševanje in ponudba na določenem trgu. Vendar to ne spremeni dejstva, da so cene v nekaterih državah Unije višje v primerjavi s cenami na glavnih kitajskih izvoznih trgih in da je zato trg Unije, zlasti trg nekaterih držav članic, privlačnejši. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(162)

Opozoriti je treba, da je volframov karbid pomemben vmesni izdelek za številne sektorje v Uniji, vključno z izdelki za osebno nego in papirjem, stroji, vagoni, vlaki in letali, zato je sestavni del industrijske vrednostne verige v Uniji. Pomen volframovega karbida kaže na velik tržni potencial za kitajske proizvajalce izvoznike. Opozoriti je treba, da se je kitajski izvoz v Unijo tudi po uvedbi ukrepov nadaljeval po dampinških cenah.

(163)

Iz navedenega in zlasti ob upoštevanju ravni kitajskih izvoznih cen v Unijo v primerjavi z drugimi izvoznimi trgi ter ključne vloge volframovega karbida v številnih sektorjih notranjega trga izhaja, da bi imeli kitajski izvozniki v primeru izteka ukrepov močno spodbudo za nadaljevanje izvoza po dampinških cenah v Unijo, saj drugi izvozni trgi ne bi mogli absorbirati velike količine kitajskega volframovega karbida.

(164)

Glede na znatno prosto zmogljivost v LRK in ob upoštevanju dokazov o privlačnosti trga Unije je Komisija sklenila, da obstaja verjetnost, da bi kitajski proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov aktivirali prosto zmogljivost in verjetno celo preusmerili izvoz iz tretjih držav na trg Unije po dampinških cenah in v znatnem obsegu.

(165)

Komisija je ob upoštevanju ugotovitev o nadaljevanju dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in o verjetnem gibanju izvoza v primeru izteka ukrepov sklenila, da obstaja velika verjetnost, da bi se z iztekom protidampinških ukrepov za uvoz iz LRK damping nadaljeval.

(166)

Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju v Uniji proizvajalo devet proizvajalcev iz sedmih skupin. Od teh proizvajalcev jih sedem proizvaja in prodaja na prostem trgu, preostala dva proizvajalca pa proizvajata volframov karbid predvsem kot surovino za svoje izdelke nižje v prodajni verigi (v nadaljnjem besedilu: lastna uporaba). Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(167)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na 17 026 ton. Komisija je to količino določila na podlagi preverjenih makropodatkov iz izpolnjenega vprašalnika, ki so jih predložili vložniki. Kot je navedeno v uvodni izjavi 41, so bili za vzorec izbrani trije proizvajalci Unije, ki so predstavljali več kot 69 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(168)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so trdile, da je industrija Unije sestavljena iz dveh tržnih segmentov (tj. primarnega in recikliranja) in da bi morala Komisija zato, ker je v preiskavi sodelovalo več proizvajalcev, ki uporabljajo recikliranje, vključno z združenjem, ki so nasprotovali odpravi ukrepov, opraviti dve ločeni analizi škode, po eno za vsak segment.

(169)

V zvezi s tem je Komisija opozorila, da se v skladu s členom 4(1) osnovne uredbe opredelitev industrije Unije nanaša na podoben izdelek. Komisija je v uvodni izjavi 61 opozorila, da podobni izdelek ustreza opredelitvi izdelka, ki se pregleduje, in navedla, da imata podobni izdelek, ki se proizvaja iz primarnih surovin, in podobni izdelek, ki se proizvaja z recikliranjem, enake fizikalne in kemijske lastnosti ter enako uporabo. Razlika med njima je le v surovini: pri proizvodnji iz primarnih surovin je surovina volframova ruda ali poznejši vmesni izdelki (volframov koncentrat, APT, volframov oksid), pri proizvodnji z recikliranjem pa so surovina ostanki iz rabljenega orodja iz trdih kovin, ki vsebuje volframov karbid. Končni izdelek je popolnoma enak. Domnevna tržna segmenta, ki temeljita na razlikah v proizvodnem procesu in surovinah, ne ustrezata razlikam v proizvodnji. Zato ni bilo razloga za segmentacijo trga in izvedbo različnih analiz škode. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(170)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so v svojih pripombah na končno razkritje ponovile svoje trditve iz uvodne izjave 168, tj. da je industrija Unije sestavljena iz dveh tržnih segmentov (tj. sveže in reciklirane surovine) in da bi morala Komisija izvesti dve ločeni analizi škode, eno za vsak segment. Trdile so, da je razlika med svežimi in recikliranimi surovinami v proizvodnih procesih vplivala na stroške in finančne kazalnike ter da bi lahko še vedno upravičila segmentacijo trga, čeprav sta volframov karbid, proizveden iz svežih surovin, in volframov karbid, proizveden z recikliranjem, podobna izdelka. Zahtevale so tudi več podatkov o vplivu stroškov zadevnih surovin na oba proizvodna procesa.

(171)

Vendar razlika v surovinah ni ustrezala razliki v proizvodnji, zato segmentacija trga glede na proizvodnjo iz svežih surovin in proizvodnjo z recikliranjem ni bila upravičena. Finančni kazalniki iz oddelka 5.5 vključujejo oba proizvodna procesa. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(172)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 166, nekateri proizvajalci Unije izdelek, ki se pregleduje, večinoma proizvajajo za lastno uporabo kot primarno surovino za proizvodnjo različnih izdelkov, ki so nižje v prodajni verigi, zato sta se potrošnja na zaprtem in tista na prostem trgu analizirali ločeno.

(173)

Za analizo škode je pomembno razlikovati med zaprtim in prostim trgom, saj izdelki, namenjeni lastni uporabi, niso izpostavljeni neposredni konkurenci z uvozom. Nasprotno s tem je proizvodnja, ki je namenjena za prosti trg, v neposredni konkurenci z uvozom izdelka, ki se pregleduje, cene pa so proste tržne cene.

(174)

Komisija je skupno potrošnjo Unije (zaprti in prosti trg) določila na podlagi preverjenih makropodatkov iz izpolnjenega vprašalnika, ki so jih predložili vložniki (za skupno prodajo industrije Unije na trgu Unije), in podatkov Eurostata (za uvoz v Unijo). Podatki o skupni potrošnji Unije so v spodnji preglednici prikazani v razponih, da bi se zaščitila zaupnost podatkov o potrošnji za lastne potrebe, ki je v obravnavanem obdobju izhajala iz dejavnosti samo dveh proizvajalcev Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 180.

(175)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(176)

Potrošnja Unije se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšala za 29 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala za 37 % v primerjavi z letom 2020. Na splošno se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 3 %.

(177)

Trend potrošnje Unije je bil posledica dejstva, da je bilo po navedbah vložnikov leta 2018 povpraševanje Unije po izdelku, ki se pregleduje, nad srednje- do dolgoročnim povprečjem industrije. Dejansko je potrošnja Unije leta 2018 predstavljala vrh naraščajočega trenda potrošnje, ugotovljenega v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov (108). Po povečani potrošnji leta 2018 se je povpraševanje v Uniji leta 2019 zmanjšalo za 23 %. Leta 2020 se je povpraševanje po izdelku, ki se pregleduje, zaradi omejitev v zvezi s pandemijo COVID-19 še dodatno zmanjšalo, čeprav začasno. Več glavnih uporabnikov izdelka, ki se pregleduje, zlasti izvajalci v gradbenem in avtomobilskem sektorju, je moralo začasno omejiti ali ustaviti svojo proizvodnjo. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je povpraševanje začelo povečevati v skladu z rahljanjem ukrepov, povezanih s pandemijo COVID-19. V celotnem obdobju preiskave v zvezi s pregledom je na trg Unije ugodno vplivalo okrevanje povpraševanja in obnavljanje zalog. V zvezi s tem so vložniki poročali, da so logistične težave in težave v dobavni verigi (kot so pomanjkanje zabojnikov in zamude v morskih pristaniščih) povzročile zaskrbljenost glede zanesljivosti oskrbe in s tem dodatno dobavo v obliki kopičenja zalog ali rezervnih zalog. Vendar potrošnja Unije ni dosegla ravni pred pandemijo.

(178)

Komisija je na podlagi preverjenih makro podatkov iz izpolnjenega vprašalnika, ki so jih predložili vložniki za celotno dejavnost industrije Unije (zaprti in prosti trgi), ugotovila, da je bilo približno [8–10] % celotne proizvodnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom namenjene lastni uporabi.

(179)

Poleg tega industrija Unije na prostem trgu proizvaja na podlagi običajnih sporazumov (industrija Unije kupi surovine) in sporazumov o poslih oplemenitenja (stranka, ki kupuje volframov karbid, ostane lastnica surovin in proizvajalcem Unije plača pristojbino za predelavo surovin v volframov karbid). Sporazumi o poslih oplemenitenja se uporabljajo za dejavnosti recikliranja, saj stranke dobavljajo ostanke industriji Unije za predelavo. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bilo 96 % celotnega obsega proizvodnje proizvedenega na podlagi običajnih sporazumov, preostanek proizvodnje (4 %) pa je bil proizveden na podlagi sporazumov o poslih oplemenitenja.

(180)

Komisija je potrošnjo Unije za lastne potrebe določila na podlagi lastne uporabe vseh znanih proizvajalcev v Uniji na trgu Unije. V obravnavanem obdobju sta imela samo dva proizvajalca Unije lastno uporabo, zato so podatki v spodnji preglednici prikazani v razponih, da se ohrani zaupnost podatkov zadevnih proizvajalcev Unije. Na podlagi tega se je potrošnja Unije za lastne potrebe gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Potrošnja za lastne potrebe (v tonah)

(181)

Potrošnja Unije za lastne potrebe se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšala za 16 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala za 11 % v primerjavi z letom 2020. Na splošno se je potrošnja Unije za lastne potrebe v obravnavanem obdobju zmanjšala za 7 %.

(182)

Potrošnja Unije za lastne potrebe se je gibala nekoliko drugače od celotne potrošnje Unije. Dejansko je pandemija COVID-19 manj vplivala na notranjo potrošnjo proizvajalcev Unije, ki se je leta 2020 v primerjavi z letom 2019 nekoliko povečala.

(183)

Komisija je potrošnjo na prostem trgu Unije določila na podlagi: (a) obsega proste prodaje vseh znanih proizvajalcev Unije v Uniji in (b) celotnega obsega uvoza v Unijo, kot ga je sporočil Eurostat. Na podlagi tega se je potrošnja Unije na prostem trgu gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Potrošnja na prostem trgu (v tonah)

(184)

Potrošnja na prostem trgu Unije se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšala za 30 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala za 40 % v primerjavi z letom 2020. Na splošno se je potrošnja na prostem trgu Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 2 %.

(185)

Trend potrošnje na prostem trgu Unije je sledil splošnemu trendu potrošnje Unije.

(186)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tudi tržni delež uvoza je bil določen na podlagi podatkov Eurostata o uvozu in potrošnji Unije. Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg uvoza in tržni delež

(187)

Uvoz iz Kitajske se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšal za 59 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečal za 14 % v primerjavi z letom 2020. Uvoz iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšal za 53 %.

(188)

Tržni delež uvoza iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 2,4 odstotne točke.

(189)

Uvoz iz Kitajske je sledil trendu povpraševanja Unije. Ravni iz leta 2021 niso dosegle ravni iz leta 2018 in tudi ne ravni iz leta 2019. Po navedbah vložnika si uvoz v letu 2021 ni opomogel v večjem obsegu zaradi več dejavnikov: (i) nadaljnjih omejitev, ki so vplivale na dobavne verige in pošiljke iz Kitajske, ter (ii) pomislekov uporabnikov glede varnosti dobave iz Kitajske. Namesto tega se tržni deleži kitajskega uvoza stalno zmanjšujejo, čeprav so se uvozne cene stalno zniževale, kot je prikazano v preglednici 7, saj se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom potrošnja Unije povečala bolj kot obseg kitajskega uvoza.

(190)

Zadevni izdelek je bil uvožen iz Kitajske v okviru običajnega uvoznega režima in postopka aktivnega oplemenitenja, kot je prikazano v nadaljevanju:

Preglednica 6

Obseg uvoza in tržni delež glede na uvozni režim

(191)

V obravnavanem obdobju je bil skoraj ves uvoz iz Kitajske opravljen v okviru postopka aktivnega oplemenitenja. Uvoz v okviru postopka aktivnega oplemenitenja se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšal za 62 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečal za 14 % v primerjavi z letom 2020. Uvoz iz Kitajske v okviru postopka aktivnega oplemenitenja se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšal za 56 %. Uvoz iz Kitajske v okviru običajnega uvoznega režima je bil v obravnavanem obdobju zanemarljiv in je znašal od 0,1 % do 0,3 % tržnega deleža.

(192)

Uvoz iz Kitajske v okviru postopka aktivnega oplemenitenja je sledil splošnemu trendu uvoza iz Kitajske in je odražal trend potrošnje Unije. Uvoz v okviru običajnega režima se je povečal že leta 2020, vendar njegov obseg zaradi zanemarljivega obsega ni vplival na splošni trend uvoza iz Kitajske.

(193)

Komisija je cene uvoza iz Kitajske določila na podlagi podatkov Eurostata. Ker je bil obseg uvoza iz LRK v okviru običajnega uvoznega režima zanemarljiv, se ni upošteval pri določanju povprečne uvozne cene in izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen. Nelojalno nižanje cen uvoza je bilo določeno na podlagi izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije in Eurostatovih podatkov.

(194)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Uvozne cene pri postopku aktivnega oplemenitenja (v EUR/tono)

(195)

Povprečna cena zadevnega izdelka, ki se je uvažal v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, se je v obravnavanem obdobju znižala za 16 %.

(196)

Komisija zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov ni mogla preveriti razlogov za ta trend. Vendar je ugotovila, da je bil trend upadanja stalen v celotnem obravnavanem obdobju.

(197)

Glede na informacije, ki so jih zagotovili sodelujoči uporabniki, in uvozne režime, ki so se uporabljali za uvoz iz LRK, je celoten uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz LRK potekal na podlagi običajnih sporazumov, opredeljenih v uvodni izjavi 32. Zato in zaradi pravične primerjave se pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen ni upoštevala prodaja industrije Unije na podlagi sporazumov o poslih oplemenitenja. Poleg tega je bil uvoz v okviru običajnega režima, kot je navedeno v uvodni izjavi 191, zanemarljiv v celotnem obravnavanem obdobju in se zato ni upošteval. Zato je izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen temeljil samo na uvoznih cenah v okviru postopka aktivnega oplemenitenja. Poleg tega se je pri izračunu upoštevalo, da se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prah, pridobljen s predelavo cinka, ni uvažal iz LRK in je bil zato izključen.

(198)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(199)

Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prometa vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Za uvoz iz zadevne države na trg Unije je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen v višini 7 %.

(200)

Uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz tretjih držav razen iz LRK, je bil večinoma iz Združenih držav Amerike (ZDA), Južne Koreje in Indije. Količina in trend cen temeljita na Eurostatovih podatkih in zajemata vse uvozne režime (običajni režim, postopek aktivnega oplemenitenja in postopek pasivnega oplemenitenja). Večino obsega uvoza iz tretjih držav predstavlja uvoz v okviru običajnega režima.

(201)

(Skupni) obseg uvoza v Unijo ter tržni delež in cenovni trendi za uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Uvoz iz tretjih držav razen iz LRK

(202)

Skupni uvoz iz vseh tretjih držav, razen Kitajske, se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšal za 44 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečal za 16 % v primerjavi z letom 2020. Uvoz iz tretjih držav, razen Kitajske, se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšal za 35 %. Njegov trend je sledil splošnemu trendu potrošnje Unije. Tržni delež tega uvoza se je zmanjšal s 15,3 % leta 2018 na 10,1 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, medtem ko so se uvozne cene v obravnavanem obdobju znižale za 3 %.

(203)

Uvoz iz Indije ni sledil temu splošnemu trendu in se je v obravnavanem obdobju nekoliko povečal, vendar je ostal na nižji ravni kot kitajski uvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Njegov tržni delež se je med letom 2020 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zmanjšal za 0,4 odstotne točke, na splošno pa se je v obravnavanem obdobju povečal za 0,7 odstotne točke. Povprečne indijske uvozne cene so bile v obravnavanem obdobju v povprečju nižje od kitajskih uvoznih cen. Nizko raven uvoznih cen iz Indije bi bilo mogoče pojasniti z dejstvom, da je bil določen del uvoza iz Indije dejansko povezana prodaja med indijskim proizvajalcem volframovega karbida in uporabnikom Unije, ki sta oba povezana s proizvajalcem Unije, zato te cene verjetno niso bile primerljive tržne cene. V Indiji ni drugih znanih proizvajalcev volframovega karbida.

(204)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(205)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 41, je bilo vzorčenje uporabljeno za oceno gospodarskega položaja industrije Unije.

(206)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika, ki so ga predložili vložniki in je vključeval podatke o vseh proizvajalcih Unije. Mikroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(207)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(208)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(209)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 9

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(210)

Podatki v zgornji preglednici vključujejo proizvodnjo v okviru običajnih sporazumov in sporazumov o poslih oplemenitenja, in sicer za izdelke, ki se proizvajajo iz primarnih surovin, in izdelke, proizvedene z recikliranjem.

(211)

Obseg proizvodnje se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšal za 33 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečal za 42 % v primerjavi z letom 2020. Obseg proizvodnje v obravnavanem obdobju se je na splošno zmanjšal za 5 %.

(212)

Trend proizvodnje je sledil trendu potrošnje. Poleg pripomb iz uvodne izjave 177 je Komisija opozorila, da so leta 2020 nekateri proizvajalci Unije za nekaj časa popolnoma ustavili proizvodnjo.

(213)

Proizvodna zmogljivost je med letoma 2018 in 2020 ostala skoraj nespremenjena, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala za 2 % v primerjavi z letom 2020. V obravnavanem obdobju se je proizvodna zmogljivost na splošno povečala za 2 %.

(214)

Trend proizvodne zmogljivosti je posledica dejstva, da so proizvajalci Unije v obravnavanem obdobju vlagali v manjše širitve zmogljivosti, zlasti zmogljivosti za recikliranje, ki so se začele uporabljati leta 2021. Poleg tega je zmogljivost odvisna od mešanice razredov, ki se proizvajajo: za proizvodnjo grobih zrn je potrebna večja zmogljivost, za proizvodnjo drobnejših zrn pa je potrebna manjša zmogljivost.

(215)

Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti se je med letoma 2018 in 2020 znižala za 33 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zvišala za 40 % v primerjavi z letom 2020. Na splošno se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v obravnavanem obdobju znižala za 7 %.

(216)

Komisija je opozorila, da prosta zmogljivost industrije Unije ne ustreza zgolj razliki med proizvodnjo in proizvodno zmogljivostjo. Dejansko so v različnih proizvodnih fazah pred končno predelavo volframovega kovinskega prahu v volframov karbid nastali tudi drugi izdelki, zlasti: APT, volframov oksid in volframov kovinski prah. Zato je odvisno od cen teh izdelkov in poslovnih vidikov določen del zmogljivosti vedno dodeljen tem drugim izdelkom. Zato je prosta zmogljivost, dobljena na podlagi podatkov iz preglednice 9, nekoliko precenjena.

(217)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 10

Obseg prodaje in tržni delež

(218)

Obseg prodaje industrije Unije se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšal za 26 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečal za 44 % v primerjavi z letom 2020. Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju na trgu Unije na splošno povečal za 7 %.

(219)

Tržni delež industrije Unije na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 7,5 odstotne točke in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegel 87,6 %.

(220)

Trend obsega prodaje industrije Unije je sledil trendu potrošnje Unije iz uvodne izjave 177. Vendar je bil obseg prodaje v obdobju preiskave v zvezi s pregledom večji kot leta 2018, v nasprotju s potrošnjo in proizvodnjo Unije, katerih ravni v obdobju preiskave v zvezi s pregledom sta bili nekoliko pod ravnmi iz leta 2018. To bi lahko bila posledica dejavnika iz uvodne izjave 189, da so bili uporabniki zaskrbljeni zaradi motenj v dobavni verigi, povezanih z dobavo iz tujine, in so zato raje kupovali od industrije Unije. Industrija Unije je v obravnavanem obdobju dejansko povečala svoj tržni delež, tržni delež kitajskega uvoza in uvoza iz drugih tretjih držav pa se je zmanjšal.

(221)

Na prostem trgu Unije je 3 % prodaje industrije Unije izhajalo iz sporazumov o aktivnem oplemenitenju, 97 % pa iz običajnih sporazumov.

(222)

V obravnavanem obdobju je industrija Unije podobnega izdelka skoraj ponovno dosegla ravni proizvodnje iz leta 2018 ter povečala prodajo v Uniji in število zaposlenih. Proizvodnja in prodaja sta sledili trendu potrošnje Unije, ki je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom skoraj ponovno dosegla ravni iz leta 2018. Poleg tega je povečanje števila zaposlenih med letom 2020 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom sledilo okrevanju potrošnje. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 189, se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zaradi dejavnikov, kot so logistična vprašanja in pomisleki uporabnikov glede zanesljivosti oskrbe, dajala prednost kupovanju od industrije Unije namesto uvoza iz tretjih držav. Zato se je v obravnavanem obdobju tržni delež industrije Unije povečal za 7,5 odstotne točke.

(223)

Vendar je bila proizvodnja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom še vedno pod ravnmi iz leta 2018, naložbe industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa so še vedno za 21 % zaostajale za ravnjo iz leta 2018. Ob upoštevanju zmanjšane dobičkonosnosti in denarnega toka je to pokazalo, da se mora finančni položaj industrije Unije še izboljšati.

(224)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Zaposlenost in produktivnost

(225)

Število zaposlenih v industriji Unije se je med letoma 2018 in 2019 nekoliko povečalo za 0,3 %, ostalo stabilno v letu 2020 in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečalo za 3 % v primerjavi z letom 2020. Število zaposlenih v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju na splošno povečalo za 3 %.

(226)

Povečanje števila zaposlenih med letom 2020 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom je sledilo potrošnji Unije, stabilno število zaposlenih med letoma 2019 in 2020 pa je bilo posledica vladnih podpornih ukrepov zaradi pandemije COVID-19.

(227)

Zaradi zmanjšanja proizvodnje med letoma 2018 in 2020 se je produktivnost med letoma 2018 in 2020 zmanjšala za 33 %. Zaradi povečanja proizvodnje med letom 2020 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom ter kljub povečanju števila zaposlenih v istem obdobju se je produktivnost v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z letom 2020 povečala za 42 %. Na splošno se je zaradi splošnega rahlega zmanjšanja proizvodnje v obravnavanem obdobju produktivnost v obravnavanem obdobju zmanjšala za 6 %.

(228)

Stopnje dampinga, ugotovljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, so bile znatno višje od stopnje de minimis. Hkrati je raven uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljala 2,2 % potrošnje na prostem trgu Unije. Zato je bil vpliv višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije precej omejen.

(229)

V obravnavanem obdobju so se tehtane povprečne prodajne cene na enoto industrije Unije nepovezanim strankam v Uniji za običajne sporazume in sporazume o poslih oplemenitenja, prilagojene na raven franko tovarna, gibale na naslednji način:

Preglednica 12

Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji (običajni sporazumi in sporazumi o poslih oplemenitenja) (v EUR/tono)

(230)

Povprečna prodajna cena na enoto za običajne sporazume in sporazume o poslih oplemenitenja industrije Unije se je med letoma 2018 in 2020 znižala za 17 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zvišala za 4 % v primerjavi z letom 2020. Na splošno se je povprečna prodajna cena na enoto v obravnavanem obdobju znižala za 13 %.

(231)

Povprečna prodajna cena na enoto industrije Unije je sledila trendu potrošnje. Poleg tega je sledila tudi trendu cene glavne surovine za podobni izdelek, tj. APT, katere cena se je med letoma 2018 in 2020 znižala, nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z letom 2020 zvišala.

(232)

Stroški proizvodnje na enoto za običajne sporazume in sporazume o poslih oplemenitenja industrije Unije so se med letoma 2018 in 2019 nekoliko zvišali za 2 %, se znižali za 10 % med letoma 2019 in 2020 ter se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znova zvišali za 0,3 % v primerjavi z letom 2020. Stroški proizvodnje na enoto so se v obravnavanem obdobju na splošno znižali za 8 %.

(233)

Zvišanje stroškov proizvodnje na enoto med letoma 2018 in 2019 je bilo posledica manjše proizvodnje, znižanje med letoma 2019 in 2020 pa je bilo posledica znižanja stroškov surovin.

(234)

Poleg tega je Komisija za določitev nelojalnega nižanja prodajnih cen iz uvodne izjave 199 uporabila tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunane nepovezanim strankam v Uniji samo na podlagi običajnih sporazumov (pri čemer ni upoštevala prahu, pridobljenega s predelavo cinka), ki so bile prilagojene na raven cene franko tovarna, saj je ves uvoz iz LRK potekal na podlagi običajnih sporazumov. Na tej podlagi sta se lahko v obravnavanem obdobju za nelojalno nižanje prodajnih cen upoštevala le dva vzorčena proizvajalca Unije, zato so podatki v spodnji preglednici prikazani v razponih, da se ohrani zaupnost podatkov zadevnih proizvajalcev Unije. V obravnavanem obdobju so se gibale na naslednji način:

Preglednica 13

Prodajne cene v okviru običajnih sporazumov v Uniji (v EUR/tono)

(235)

Povprečna prodajna cena na enoto industrije Unije v okviru običajnih sporazumov se je med letoma 2018 in 2020 znižala za 15 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zvišala za 8 % v primerjavi z letom 2020. Na splošno se je povprečna prodajna cena na enoto v okviru običajnih sporazumov v obravnavanem obdobju znižala za 8 %.

(236)

Stroški proizvodnje na enoto industrije Unije v okviru običajnih sporazumov so se med letoma 2018 in 2019 zvišali za 9 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znižali za 15 % v primerjavi z letom 2019. Stroški proizvodnje na enoto v okviru običajnih sporazumov so se v obravnavanem obdobju na splošno znižali za 7 %.

(237)

Povprečni stroški dela industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 14

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(238)

Povprečni stroški dela na zaposlenega v industriji Unije so se med letoma 2018 in 2019 nekoliko zvišali za 3 %, se znižali za 11 % med letoma 2019 in 2020 ter se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znova zvišali za 10 % v primerjavi z letom 2020. Na splošno so se povprečni stroški dela na zaposlenega v obravnavanem obdobju nekoliko zvišali za 5 %.

(239)

Znižanje povprečnih stroškov dela na zaposlenega v industriji Unije med letoma 2019 in 2020 je bilo kljub stabilnemu številu zaposlenih posledica vladnih podpornih ukrepov zaradi pandemije COVID-19. Zvišanje med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom in letom 2020 je bilo posledica prilagoditev inflacije, zaposlovanja strokovnjakov za raziskave in razvoj ter proizvodnih premij.

(240)

Zaloge industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 15

Zaloge

(241)

Raven zalog industrije Unije se je med letoma 2018 in 2019 znižala za 20 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zvišala za 42 % v primerjavi z letom 2019. Na splošno se je raven zalog v obravnavanem obdobju zvišala za 14 %.

(242)

Visoka raven zalog industrije Unije v letu 2020 je sledila majhni potrošnji, medtem ko je visoka raven zalog v obdobju preiskave v zvezi s pregledom odražala povečanje proizvodnje.

(243)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 16

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(244)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je bruto dobiček pred obdavčitvijo (izračunan kot razlika med prihodki od prodaje in stroški prodanega blaga) pri celotni prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. Industrija Unije je bila v obravnavanem obdobju dobičkonosna s spremenljivo stopnjo dobičkonosnosti. Dobičkonosnost industrije Unije se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšala za 83 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala za 285 % v primerjavi z letom 2020. Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za 33 %.

(245)

Med letoma 2019 in 2021 je bila dobičkonosnost manjša od ciljnega 10-odstotnega dobička, določenega v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov (109). Za industrijo je značilen velik delež fiksnih stroškov, povezanih s proizvodnim procesom, saj peči ni mogoče izklopiti. Zato je Komisija sklenila, da je bil ciljni dobiček v višini vsaj 10 % še vedno veljaven in dejansko dosežen v obravnavanem obdobju, tj. leta 2018.

(246)

Neto denarni tok pomeni sposobnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend neto denarnega toka se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšal za 66 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečal za 153 % v primerjavi z letom 2020. Na splošno se je neto denarni tok v obravnavanem obdobju zmanjšal za 14 %. Neto denarni tok je sledil trendu dobičkonosnosti industrije Unije,

(247)

Naložbe industrije Unije so se med letoma 2018 in 2020 zmanjšale za 41 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečale za 34 % v primerjavi z letom 2020. Naložbe v obravnavanem obdobju so se na splošno zmanjšale za 21 %. V obravnavanem obdobju so naložbe industrije Unije presegle 43 milijonov EUR. Naložbe so bile izvedene za izboljšanje postopka recikliranja z novim proizvodnim postopkom, za izboljšanje proizvodnih in raziskovalno-razvojnih zmogljivosti za izdelke z majhnimi zrni ter za razvoj dodatnih zmogljivosti za surovine, da bi bili manj odvisni od dobaviteljev surovin iz tretjih držav. Naložbe za povečanje proizvodnih zmogljivosti so bile izvedene predvsem v letih 2018 in 2019, njihov učinek pa se je pokazal leta 2021, kot je prikazano v preglednici 9. Izvedene so bile tudi naložbe v nove visokotehnološke peči in varčevanje z energijo.

(248)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb industrije Unije je bila v obravnavanem obdobju pozitivna. Donosnost naložb industrije Unije se je med letoma 2018 in 2020 zmanjšala za 86 % in se nato v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala za 322 % v primerjavi z letom 2020. Donosnost naložb se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za 42 %.

(249)

Zaradi veljavnih protidampinških dajatev se položaj industrije Unije izboljšuje.

(250)

V obravnavanem obdobju se je uvoz iz Kitajske zmanjšal za 53 %. Zlasti uvoz iz Kitajske v okviru postopka aktivnega oplemenitenja se je zmanjšal za 56 %. Vendar se je v obravnavanem obdobju znižala tudi cena uvoza iz Kitajske v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, in sicer za 16 %.

(251)

Uvozna cena iz Kitajske v okviru postopka aktivnega oplemenitenja je bila v obdobju 2018 in 2020 nekoliko višja od cen Unije (3 % leta 2018, 3 % leta 2019 in 4 % leta 2020). To pojasni, zakaj se je obseg uvoza iz Kitajske v istem obdobju med letoma 2018 in 2020 stalno zmanjševal. Vendar so se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kitajske cene v okviru postopka aktivnega oplemenitenja znižale za 7 % v primerjavi s cenami Unije. To je sovpadalo s povečanjem obsega uvoza iz Kitajske za 14 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v primerjavi z letom 2020.

(252)

Obseg prodaje, tržni delež in število zaposlenih so se v obravnavanem obdobju na splošno povečali, saj je industriji Unije uspelo slediti povečanju potrošnje.

(253)

Vendar sta se proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti na splošno nekoliko zmanjšali.

(254)

Kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije (dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb), so bili v celotnem obravnavanem obdobju pozitivni, čeprav so se vsi na splošno zmanjševali.

(255)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(256)

Komisija je v uvodni izjavi 255 sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz Kitajske.

(257)

V zvezi s tem je Komisija proučila (i) proizvodno zmogljivost in prosto zmogljivost na Kitajskem, (ii) privlačnost trga Unije, (iii) verjetne ravni cen uvoza iz Kitajske brez protidampinških ukrepov ter (iv) njihov verjetni vpliv na industrijo Unije.

(258)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 147–154, ima Kitajska precejšnjo proizvodno zmogljivost za proizvodnjo zadevnega izdelka, ki znaša približno 90 000 ton, prosta zmogljivost pa znaša [56 000–60 000] ton. Taka prosta zmogljivost ustreza več kot 3,5-kratniku potrošnje na prostem trgu Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(259)

Brez protidampinških ukrepov bi se prosta zmogljivost verjetno uporabila za proizvodnjo za izvoz v Unijo, saj je to privlačen trg za kitajske proizvajalce izvoznike, kot je opisano v uvodnih izjavah 156 do 163. Prav tako nič ne kaže na to, da bi se na trgih tretjih držav in LRK povečalo povpraševanje po izdelku, ki se pregleduje, medtem ko se je potrošnja v Uniji od leta 2020 močno povečala. Uvoz iz LRK bo zato v primeru izteka ukrepov verjetno ponovno vstopil na trg Unije v znatnih količinah.

(260)

Kot kazalnik ravni cen, pri kateri je verjetno, da se bo ob razveljavitvi ukrepov zadevni izdelek uvažal na trg Unije, so bile upoštevane kitajske izvozne cene za Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Kot je navedeno v uvodni izjavi 191, je bil skoraj ves uvoz v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom opravljen v okviru postopka aktivnega oplemenitenja. Na podlagi tega bi cene v okviru postopka aktivnega oplemenitenja brez protidampinških dajatev in z vključenimi carinami še naprej nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije v povprečju za 2 %. Ker so kitajske uvozne cene ostale nižje od cen industrije Unije, je torej verjetno, da bi se kitajski uvoz brez sedanjih ukrepov povečal.

(261)

Glede na velike proste zmogljivosti je verjetno, da se bo obseg kitajskega uvoza znatno povečal in povzročil znaten cenovni pritisk na trgu Unije. V skladu s tem scenarijem je zelo verjetno, da industrija Unije ne bo mogla ohraniti sedanjih ravni cen, ampak bo prisiljena znižati svoje cene in jih prilagoditi kitajskim uvoznim cenam.

(262)

Čeprav bo industrija Unije ob 2-odstotni uskladitvi cen verjetno ostala dobičkonosna, takšna stopnja dobičkonosnosti srednjeročno in kratkoročno ne bi bila vzdržna, saj bi bila (večinoma) pod ciljnim 10-odstotnim dobičkom. Vendar se v tem scenariju ne upošteva izguba obsega prodaje industrije Unije, do katere bo verjetno prišlo, če se ukrepi končajo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 163. Dejansko industrija Unije potrebuje določeno raven dobička, da lahko še naprej vlaga v izboljšanje proizvodnega procesa z recikliranjem glede na težave pri pridobivanju primarnih surovin, v stalno izboljševanje proizvodnih zmogljivosti ter zmogljivosti za raziskave in razvoj za izdelke z majhnimi zrni in v razvoj dodatnih zmogljivosti za surovine, da bi bila manj odvisna od dobaviteljev surovin iz tretjih držav.

(263)

Komisija je menila tudi, da lahko kitajski proizvajalci izvozniki znižajo svoje cene za Unijo, drugim tretjim državam pa še naprej prodajajo nad to ravnjo cen. Na podlagi znatnih prostih zmogljivosti na Kitajskem in dejstva, da preiskava ni razkrila nobenih dokazov o tem, da bi te proste zmogljivosti lahko absorbirali trgi drugih tretjih držav ali domači kitajski trg, obstaja velika spodbuda za kitajske proizvajalce izvoznike, da še bolj znižajo ravni cen (tj. pod cene v okviru postopka aktivnega oplemenitenja), da bi pridobili tržni delež v Uniji. Kot je navedeno v uvodni izjavi 155, bo to mogoče, ker Kitajska obvladuje 60 % svetovnih rezerv volframove rude in hkrati zaračunava 20-odstotni izvozni davek na volframov koncentrat. Poleg tega kitajske cene iz obdobja preiskave v zvezi s pregledom vključujejo tudi začasno višje stroške pomorskega prevoza zaradi motenj v dobavni verigi, ki jih je povzročila pandemija COVID-19. V skladu s tem scenarijem bo velik obseg poceni volframovega karbida povzročil velik cenovni pritisk na industrijo Unije, ki bo morala dodatno znižati svoje cene, da bo še vedno lahko prodajala na trgu Unije. Hkrati pa se bo zmanjšal tudi obseg prodaje industrije Unije, saj svojih cen ne bo mogla znižati na tako nizko raven, kot so kitajske izvozne cene. Zato se bo industrija Unije odzvala s kombinacijo strategij v obliki znižanja cen in zmanjšanja obsega.

(264)

Pri tem je Komisija upoštevala dva glavna dejavnika. Prvič, industrija Unije je kapitalsko intenzivna in zanjo so značilni visoki fiksni stroški, saj peči ni mogoče izklopiti. Drugič, zaradi te stroškovne strukture ima znižanje cen večji vpliv na dobičkonosnost kot zmanjšanje obsega prodaje, saj se zmanjšanje obsega prodaje lahko absorbira, če so pokriti fiksni stroški.

(265)

Glede na to je Komisija tako kot v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepov (110) najprej analizirala scenarij 25-odstotnega zmanjšanja obsega prodaje. Ta scenarij bi se lahko uresničil v kratkem. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom bi tako zmanjšanje znašalo 4 250 ton ali le [10–13] % kitajske proste zmogljivosti. Pri najverjetnejšem odzivu industrije Unije, ki bi vključeval kombinacijo znižanja cen in zmanjšanja obsega, bi industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom začela ustvarjati izgubo (pri izračunu na podlagi cen v okviru postopka aktivnega oplemenitenja že 2-odstotno izgubo).

(266)

Drugič, Komisija je analizirala scenarij 50-odstotnega zmanjšanja obsega prodaje. Ta scenarij bi se lahko uresničil srednjeročno (2 do 3 leta), zlasti pri uporabi izdelkov z grobimi zrni in izdelkov z manjšo dodano vrednostjo, kjer bodo uporabniki prisiljeni kupiti cenejši zadevni izdelek namesto podobnega izdelka. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom bi tako zmanjšanje znašalo 8 500 ton ali [21–26] % kitajske proste zmogljivosti. V primeru kombinacije znižanja cen in zmanjšanja obsega bi industrija Unije začela ustvarjati izgubo (pri izračunu na podlagi cen v okviru postopka aktivnega oplemenitenja že ustvarja 16-odstotno izgubo).

(267)

Glede na navedeno bo znižanje prodajne cene na raven pod uvozno ceno v okviru postopka aktivnega oplemenitenja iz obdobja preiskave v zvezi s pregledom skupaj z zmanjšanjem obsega prodaje spremenilo industrijo Unije v industrijo z izgubo. Srednjeročno bodo proizvajalci Unije, ki niso vertikalno integrirani, verjetno prisiljeni zapreti svoje podjetje, saj bodo na prostem trgu neposredno izpostavljeni pritisku zniževanja cen s strani dampinškega uvoza iz Kitajske po nizkih cenah. Namesto tega bodo vertikalno integrirani proizvajalci Unije še naprej prodajali volframov karbid povezanim uporabnikom po nižjih cenah. Dolgoročneje bodo tudi proizvajalci Unije, ki so vertikalno integrirani, verjetno prenehali opravljati svojo dejavnost, saj dolgoročno ne bodo mogli konkurirati temu pritisku, ker bodo tudi njihovi povezani uporabniki začeli kupovati volframov karbid na Kitajskem.

(268)

Na tej podlagi se sklene, da bi se brez ukrepov najverjetneje močno povečal dampinški uvoz iz LRK po škodljivih cenah, znatna škoda pa bi se verjetno ponovila.

(269)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so v svojih pripombah na končno razkritje trdile, da glede na splošno pozitivno rast industrije Unije na eni strani ter uvozne cene, količino uvoza in tržni delež kitajskih izvoznikov na trgu Unije na drugi strani ugotovitve Komisije o verjetnosti ponovitve škode očitno niso utemeljene.

(270)

Ocena verjetnosti ponovitve škode je temeljila na elementih iz uvodnih izjav 257 do 267, kot so (i) proizvodna zmogljivost in neizkoriščene zmogljivosti na Kitajskem, (ii) privlačnost trga Unije, (iii) verjetne ravni cen uvoza iz Kitajske v odsotnosti protidampinških ukrepov in (iv) njihov verjetni vpliv na industrijo Unije, ne pa na elementih, ki so jih izpostavile družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(271)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so trdile tudi, da več kot tri desetletja zaščite dajejo vtis trajne verjetnosti ponovitve škode za industrijo Unije.

(272)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. V sedanji preiskavi je bila ponovitev škode ugotovljena na podlagi elementov iz uvodne izjave 257. Kako dolgo se ukrepi izvajajo ne vpliva na analizo verjetnosti ponovitve škode, ki se izvede med vsakim pregledom zaradi izteka ukrepa. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(273)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov očitno v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, uporabnikov in dobaviteljev surovin. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(274)

Najprej je treba opozoriti na pomen izdelka, ki se pregleduje, za številne industrije v Uniji. Volframov karbid je bistven za proizvodnjo strojev, zlasti v avtomobilskem in letalskem sektorju, za stroje v gradbenem sektorju, zlasti za infrastrukturo, kot so ceste, avtoceste in železniške proge, ter za rudarska in vrtalna orodja. Poleg tega se volframov karbid uporablja na področju varnosti in obrambe. Vse te uporabe kažejo, da je več vrednostnih verig odvisnih od stalne in pogoste dobave obrabljivih delov ali površinskih premazov iz volframovega karbida, da se ohrani delovanje strojev in orodij.

(275)

Opozoriti je tudi treba, da se v prejšnjih preiskavah sprejetje ukrepov ni štelo za nasprotno interesu Unije. Poleg tega je sedanja preiskava pregled zaradi izteka ukrepov in se torej v njej analizira stanje, v katerem protidampinški ukrepi že veljajo, tako da omogoča oceno vseh morebitnih čezmernih negativnih učinkov trenutno veljavnih protidampinških ukrepov na zainteresirane strani.

(276)

Na podlagi tega je bilo proučeno, ali kljub ugotovitvam o verjetnosti nadaljevanja dampinga in ponovitve škode obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da v tem konkretnem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Unije.

(277)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 166, je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom podobni izdelek proizvajalo devet proizvajalcev Unije iz sedmih skupin. Med njimi je bilo šest vložnikov, ki so bili iz petih skupin. Poleg tega je družba Nashira Hardmetals S.r.l. (v nadaljnjem besedilu: Nashira) v preiskavi sodelovala kot uporabnik, ker je uporaba izdelka, ki se pregleduje, v njeni dejavnosti bolj razširjena od njegove proizvodnje. Zato je večina industrije Unije dejavno sodelovala v preiskavi.

(278)

Ob upoštevanju sklepov glede položaja industrije Unije iz uvodnih izjav 249 do 255 in v skladu s trditvami v zvezi z analizo verjetnosti ponovitve škode, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 256 do 268, je Komisija sklenila, da bi se finančni položaj industrije Unije v primeru izteka protidampinških dajatev verjetno močno poslabšal. Dokazano je, da so ukrepi ključni za ohranitev proizvodnje volframovega karbida v Uniji, saj industrija Unije ne bi mogla kljubovati pritisku velikega obsega dampinškega uvoza volframovega karbida iz LRK, ki bi se prodajal na trgu Unije po cenah, nižjih od ravni cen industrije Unije.

(279)

Šteje se, da bi nadaljevanje ukrepov koristilo industriji Unije, saj so sedanji ukrepi zmanjšali neposredno konkurenco, ki jo pomeni volframov karbid iz Kitajske po nepoštenih cenah. Proizvajalcem volframovega karbida v Uniji so omogočili, da intenzivno vlagajo v inovacije v proizvodnem procesu ter povečujejo zmogljivosti za recikliranje in surovine, da bi zmanjšali odvisnost od uvoza iz Kitajske in prispevali h krožnemu gospodarstvu, ki je vključeno v evropski zeleni dogovor (111).

(280)

V primeru razveljavitve ukrepov pa bi to verjetno negativno vplivalo na industrijo Unije. Resno bi ogrozilo sposobnost preživetja industrije Unije, ki bi morala posledično morda ustaviti svojo proizvodnjo, zaradi česar bi se zmanjšali razpoložljivi viri dobave in konkurenca na trgu Unije. Če bi proizvajalci Unije ustavili svojo proizvodnjo, bi bili proizvajalci orodij in strojnih delov iz trdih kovin v Uniji odvisni predvsem od uvoza surovin iz tretjih držav, zlasti iz LRK, ki ni le vodilna svetovna proizvajalka volframa, ampak ima v lasti tudi večino svetovnih rezerv.

(281)

Pri preiskavi ni sodeloval noben uvoznik.

(282)

Kot so vložniki navedli v zahtevku, se uvozniki morda niso odzvali, ker na splošno trgujejo z najrazličnejšimi kovinami in imajo poleg Unije in Kitajske še druge vire oskrbe z volframovim karbidom, kot so Izrael, Rusija, Japonska, Južna Koreja in ZDA.

(283)

V skladu z ugotovitvami iz prejšnjih preiskav ni bilo dokazov, da uvozniki ne bi mogli še naprej dobavljati iz LRK ali da bi obstajale pomembne težave pri iskanju drugih virov.

(284)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da uvozniki nimajo utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih ukrepov.

(285)

Na začetku je bilo kontaktiranih 54 znanih uvoznikov/uporabnikov, ki jim je bila poslana povezava do vprašalnika na spletnem mestu Komisije. Devet od teh uporabnikov se je javilo v odobrenem roku (vključno z družbo Nashira, kot je navedeno v uvodni izjavi 277, ki je prav tako proizvajala manjše količine podobnega izdelka). Volframov karbid so med drugim uporabljali za proizvodnjo cementnega karbida za izdelavo orodij iz trdih kovin za različne industrije, kot so avtomobilska, strojna in vesoljska industrija.

(286)

Izpolnjene vprašalnike je poslalo sedem od teh devetih uporabnikov (trije od sedmih so povezani).

(287)

Pred razkritjem se je javilo še deset uporabnikov. Ti uporabniki so izrazili svoje stališče glede nadaljevanja veljavnih ukrepov, vendar vprašalnika niso izpolnili. Poleg tega je pred razkritjem svoje stališče navedel še en uporabnik, ker pa ni potrdil, ali je bilo zaupno, in ni predložil nezaupnega povzetka, se njegovo stališče ni upoštevalo.

(288)

Med sedmimi uporabniki, ki so izpolnili vprašalnik, jih je pet nasprotovalo nadaljevanju ukrepov: Betek, Gühring, Konrad Friedrichs, G-ELIT in Höganäs Germany GmbH (v nadaljnjem besedilu: Höganäs). Nasprotno je družba Nashira podprla nadaljevanje ukrepov, družba Saar-Hartmetall und Werkzeuge GmbH (v nadaljnjem besedilu: Saar-Hartmetall) pa je sicer na splošno podprla protidampinške ukrepe, vendar je trdila, da je kot manjša družba zaradi njih bolj prizadeta kot večje družbe.

(289)

Poleg tega je šest od desetih uporabnikov, ki so izrazili svoje stališče pred razkritjem, vendar niso predložili izpolnjenega vprašalnika, podprlo nadaljevanje ukrepov: Ceratizit Austria GmbH, Ceratizit Luxembourg S.à r.l., AB Sandvik Coromant, Seco Tools AB, Dormer Pramet s.r.o. in Hyperion Materials & Technologies (v nadaljnjem besedilu: Hyperion). Na podlagi javnih informacij je bilo pet od teh uporabnikov povezanih z industrijo Unije. Nasprotno pa so štirje nasprotovali nadaljevanju ukrepov: Fabricación Metales Duros S.A.L., Atlas Diamant GmbH, Abitzsch Präzisionsnormteile GmbH in Oerlikon Metco WOKA GmbH.

(290)

Pet uporabnikov, povezanih z industrijo Unije, je navedlo, da je volfram strateška surovina, volframov karbid pa osnovna sestavina za orodja in strojne dele iz trdih kovin, ki se obširno uporabljajo v industrijskem in gradbenem sektorju v Uniji. Poleg tega so trdili, da je stabilna dobava volframovega karbida za proizvodnjo novih orodij in delov bistvena za celotno delovanje vrednostne verige industrije Unije in širšega gospodarstva Unije, saj so orodja in deli potrošni material. Trdili so, da ima industrija volframovega karbida v Uniji ključno vlogo pri zagotavljanju stabilnosti oskrbe.

(291)

Družba Hyperion je nadaljevanje ukrepov podprla tudi zaradi vloge industrije Unije pri zagotavljanju zanesljivosti oskrbe trga Unije, poleg tega pa tudi zaradi trajnostnosti, krožnega gospodarstva in okoljskih vidikov.

(292)

Družba Saar-Hartmetall je trdila, da bi v primeru razveljavitve ukrepov kratkoročno uporabniki imeli koristi od nizkih uvoznih cen iz Kitajske, industrija Unije pa bi bila izrinjena s trga. Vendar bi kitajski proizvajalci zadevnega izdelka srednje- do dolgoročno prevladovali na trgu in bi lahko določali cene v Uniji. Poleg tega je družba Hyperion trdila, da bi zmanjšanje ali zaprtje proizvodnje industrije Unije povzročilo težave z zanesljivostjo dobave volframovega karbida na trgu Unije. Kot je pokazala pandemija COVID-19, je oskrba na dolge razdalje iz Kitajske nezanesljiva, zato mora dobava iz lokalnih virov v Uniji ostati izvedljiva možnost.

(293)

Štirje uporabniki, ki so nasprotovali nadaljevanju ukrepov in niso izpolnili vprašalnika, so trdili, da bi protidampinške dajatve za volframov karbid oslabile njihovo globalno konkurenčnost.

(294)

Družbe Betek, Gühring Group, Höganäs, Nashira in Saar-Hartmetall (v nadaljnjem besedilu: sodelujoči uporabniki) so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kupile količino izdelka, ki se pregleduje, ki ustreza 22,9 % potrošnje na prostem trgu v Uniji. Izdelek, ki se pregleduje, so kupile od industrije Unije, Kitajske in drugih tretjih držav. Večina njihovega uvoza iz Kitajske je bila uvožena v okviru postopka aktivnega oplemenitenja. Druge tretje države, ki so v obdobju preiskave sodelujočim uporabnikom dobavljale volframov karbid, so bile: Izrael, Rusija, Japonska in Vietnam.

(295)

Preiskava je razkrila, da je promet sodelujočih uporabnikov, ki izhaja iz prodaje izdelkov, ki vsebujejo volframov karbid, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal približno 24 % do 100 % njihovega celotnega prometa. Nekateri uporabniki so bili del vertikalno integriranih skupin in so nekatere proizvedene izdelke prodajali drugim družbam v skupini, drugi pa so bili neodvisni subjekti. Neodvisni subjekti so prodajali orodja iz cementnega karbida na trgu Unije in zunaj Unije. Pri prodaji zunaj Unije je bil znaten delež volframovega karbida, uporabljenega kot surovina, kupljen iz LRK v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, zato uvozne dajatve niso bile plačane.

(296)

Sodelujoči uporabniki so proizvajali veliko različnih izdelkov, ki so vključevali izdelek, ki se pregleduje. Pomen stroškov volframovega karbida se je med uporabniki močno razlikoval. Na podlagi informacij, ki so jih predložili različni uporabniki, je volframov karbid predstavljal od 13 % do 71 % stroškov izdelkov, ki vsebujejo volframov karbid, ter od 7 % do 22 % skupnih stroškov družbe za vse proizvedene izdelke. Nekateri uporabniki so navedli podatke o stroških za reprezentativne vrste izdelkov, ki so jih izbrali, drugi pa so navedli stroške za celotno družbo. Zato je bila ta analiza izvedena na podlagi podatkov, ki so bili na voljo Komisiji za vsako od obeh primerjav.

(297)

Sodelujoči uporabniki so bili v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na splošno dobičkonosni, tako na ravni celotne družbe kot tudi za izdelke, ki vključujejo zadevni izdelek. Dobičkonosnost na ravni družbe je predstavljala od 1 % do 7 % celotnega prometa, dobičkonosnost izdelkov, ki vključujejo izdelek, ki se pregleduje, pa je predstavljala od 3 % do 6 % prometa, ustvarjenega s prodajo izdelkov, ki vključujejo izdelek, ki se pregleduje.

(298)

Družba Höganäs, eden od sodelujočih uporabnikov, je trdila, da mora zaradi veljavnih protidampinških ukrepov konkurirati družbam, ki proizvajajo končne izdelke zunaj Unije in imajo dostop do cenejših surovin. Zato je morala sprejeti nižje marže kot uporabniki v tretjih državah.

(299)

Komisija je opozorila, da je preiskava pokazala, kot je navedeno v uvodni izjavi 297, da so uporabniki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na splošno lahko dosegli določen dobiček. Glede na navedeno trditev, da uporabniki v drugih državah domnevno ustvarjajo večji dobiček kot uporabniki v Uniji, sama po sebi ne zadostuje za sklep, da so ukrepi očitno v nasprotju z interesom Unije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(300)

Skupina Gühring, ki je nasprotovala ukrepom, je trdila, da bi v primeru ohranitve ukrepov izgubila tržni delež za svoje izdelke iz cementnega karbida, saj bi se znašla v slabšem konkurenčnem položaju od konkurentov zunaj Unije, ki bi lahko kupovali kitajski volframov karbid, ne da bi plačevali protidampinške dajatve. Trdila je, da so glavni strošek njenih izdelkov surovine (tj. volframov karbid), ki jih ni mogoče nadomestiti z drugimi surovinami. Prav tako ne bi bilo mogoče absorbirati višjih stroškov surovin in edina možnost, da bi se izognili izgubi tržnega deleža, bi bila selitev proizvodnih obratov zunaj Unije.

(301)

Nadaljevanje ukrepov bi bilo omejeno na nadaljevanje stopnje protidampinške dajatve, določene v prvotni preiskavi, z ohranitvijo enake stopnje dajatve. Zato stroški surovin za uporabnike ne bi bili višji, kot so zdaj. Komisija je opozorila, da je preiskava pokazala, kot je navedeno v uvodni izjavi 297, da so bili uporabniki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na splošno dobičkonosni. Kar zadeva trditev glede selitve uporabnikov, je Komisija opozorila, da uporabniki kljub ukrepom niso preselili večine svoje proizvodnje, na voljo pa ni bilo nobenih dokazov, ki bi dokazovali nasprotno, da bi razveljavitev ukrepov preprečila preselitev uporabnikov na Kitajsko ali v druge tretje države. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(302)

Družba Saar-Hartmetall je trdila, da bi v primeru nadaljevanja ukrepov industrija Unije sicer preživela, vendar uporabniki, ki proizvajajo orodja iz trdih kovin, ne bi bili konkurenčni pri izdelkih, pri katerih je potrebnega več materiala, in izdelkih brez posebnega tehnološkega znanja.

(303)

Komisija je opozorila, da doslej ukrepi uporabnikom niso preprečevali, da zadevni izdelek predelujejo brez dajatev, saj se je velika večina uvoza izvajala v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, torej brez dajatev. Kot je prikazano v preglednici 7, so uporabniki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom plačali protidampinške dajatve le za 38 ton, uvoženih v okviru običajnega režima. Poleg tega se zdi, da tega vzorca trgovanja niso nujno povzročili ukrepi; kot je navedeno v uvodni izjavi 274, se volframov karbid uporablja v številnih industrijah v vseh državah, zato so trda kovinska orodja iz volframovega karbida po vsej verjetnosti globalni izdelki, ki se lahko izvažajo iz Unije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(304)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je kljub veljavnim protidampinškim ukrepom precejšnje število uporabnikov, ki so predložili pripombe, lahko nadaljevalo svojo dejavnost v Uniji z nakupi od industrije Unije, uvozom v okviru postopka aktivnega oplemenitenja iz Kitajske brez plačila protidampinških dajatev in uvozom volframovega karbida iz drugih virov. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so bile protidampinške dajatve dejansko plačane le za 38 ton uvoza volframovega karbida v okviru običajnega režima. Poleg tega so bili uporabniki kljub veljavnim protidampinškim ukrepom na splošno dobičkonosni. Prav tako je več uporabnikov, tj. povezanih in nepovezanih z industrijo Unije, ki so in niso vključeni tudi v proizvodnjo podobnega izdelka, podprlo ohranitev ukrepov. V teh okoliščinah je Komisija sklenila, da veljavni ukrepi nimajo znatnega negativnega vpliva na uporabnike.

(305)

Dve družbi in eno združenje v industriji recikliranja na začetku prodajne verige so izrazili podporo nadaljevanju ukrepov. Družbi sta bili RS-Recycling GmbH in PA Metals Recycling OHG, združenje pa Evropsko združenje industrije recikliranja (EuRIC). Javil se je še en dobavitelj in predložil svoje stališče, ker pa ni potrdil, ali je bilo zaupno, in ni predložil nezaupnega povzetka, se njegovo stališče ni upoštevalo.

(306)

Navedeni družbi in združenje so trdili, da znatno vlagajo v dejavnost recikliranja volframa in drugih kovinskih ostankov ter da je razvoj krožnih gospodarstev in trajnostnih vrednostnih verig glede na okoljske cilje Unije in svetovne okoljske cilje vse pomembnejši. Nadalje so trdili, da ima Kitajska največje rezerve volframa na svetu in da je kitajska vlada ohranjala nizke cene izdelkov iz volframa iz primarnih surovin, da bi preprečila uporabo sekundarnih surovin. Zato so trdili, da bi Unija izgubila pomemben del svoje krožne vrednostne verige, če bi se ukrepi iztekli in bi se dampinški uvoz volframovega karbida iz Kitajske (proizvedenega predvsem iz primarnih surovin) nadaljeval, zaradi česar bi bili izvajalci recikliranja v Uniji izpostavljeni tveganju prenehanja poslovanja, prizadevanja Unije za vzpostavitev trajnostnih in krožnih dobavnih verig pa bi bila onemogočena.

(307)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da je ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov v interesu dobaviteljev.

(308)

Proizvajalci izvozniki Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so trdili, da so na trgu Unije prisotni tesno povezani akterji na trgu z dolgoletnimi poslovnimi odnosi, kar naj bi zainteresirane strani odvrnilo od odprtega izražanja pripomb proti ukrepom. Trdili so, da je trg Unije dobro zaščiten in samozadosten trg brez potrebe po diverzifikaciji virov oskrbe ali konkurenci, na njem pa prevladujejo vplivni akterji na račun uporabnikov in uvoznikov. Navedli so, da pomisleki nekaterih uporabnikov glede oblikovanja cen in ustvarjanja dobička pomenijo, da so stroški in cene na trgu Unije določeni na veliko višji ravni kot v drugih državah.

(309)

Opozoriti je treba, da je na trgu sedem skupin proizvajalcev Unije, ki uporabljajo različne proizvodne postopke in različne surovine. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 56–58, nekateri proizvajalci Unije uporabljajo samo primarne surovine, drugi pa primarne surovine in ostanke. Sedem skupin proizvajalcev Unije je medsebojno neodvisnih in medsebojno konkurirajo na trgu Unije. Poleg tega je preiskava pokazala, da na trgu Unije obstajajo drugi viri dobave, kot je navedeno v uvodni izjavi 294. Nazadnje, Komisija je opozorila, da je v primerjavi s prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepov, ko je bilo na trgu dejavnih šest skupin proizvajalcev Unije, na trg vstopila družba Nashira, nov proizvajalec Unije. To je pokazalo, da je trg Unije še vedno dinamičen in da je mogoče premagati ovire za vstop. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(310)

Volfram je od leta 2011 razvrščen kot kritična surovina za Unijo (112). Njegovo nadaljnjo vključitev na seznam kritičnih surovin Unije je Komisija predlagala v svojem predlogu evropskega akta o kritičnih surovinah (113).

(311)

Poleg tega je Komisija v svojem predlogu evropskega akta o kritičnih surovinah volfram tudi predlagala kot strateško surovino, pojem, ki zajema tiste surovine, ki so zelo pomembne za tehnologijo in podpirajo dvojni zeleni in digitalni prehod ter obrambne in vesoljske cilje (114).

(312)

Pozornost, ki jo je Unija namenila dobavni verigi volframa, je bila potrjena tudi z vključitvijo volframa med konfliktne minerale v uredbi o konfliktnih mineralih (115). To pomeni, da za uvoz volframa veljajo obveznosti potrebne skrbnosti, s katerimi morajo uvozniki Unije zagotoviti, da se trgovina z volframom ne uporablja za financiranje oboroženih skupin, spodbujanje prisilnega dela in drugih kršitev človekovih pravic ter podpiranje korupcije in pranja denarja na politično nestabilnih območjih.

(313)

Zaradi zapletenega regulativnega okvira dobavne verige volframa in strateškega pomena volframa je zato v interesu Unije, da se proizvodnja volframovega karbida ohrani v Uniji, da se spodbuja recikliranje za zmanjšanje potrošnje primarnih surovin in da se zmanjša relativna odvisnost od uvoza.

(314)

Družba Höganäs, ki je nasprotovala ohranitvi ukrepov, je trdila, da mora plačati protidampinško dajatev za volframov karbid, hkrati pa ni bilo protidampinške dajatve za izdelke nižje v prodajni verigi.

(315)

Družba Nashira, proizvajalec in uporabnik, ki se je zavzemala za nadaljevanje ukrepov, je tudi trdila, da se srečuje z močno konkurenco kitajskih proizvajalcev orodij iz trdih kovin, ki so pogosto vertikalno integrirani, proizvajajo tudi volframov karbid ter imajo v nekaterih primerih v lasti rudnike volframa. Družba Nashira je nadalje trdila, da protidampinški ukrepi za volframov karbid niso zadostovali za zaščito in stabilizacijo trga volframa v Evropi, in predlagala uvedbo protidampinških ukrepov tudi za izdelke na osnovi volframa, uvrščene pod tarifni številki 8207 in 8209.

(316)

Komisija je opozorila, da je obseg sedanje preiskave omejen na volframov karbid, taljeni volframov karbid in volframov karbid z dodatkom kovinskega prahu. V okviru sedanje preiskave obsega izdelka ni mogoče spremeniti. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(317)

Družbe Zhangyuan Tungsten, Xianglu Tungsten in Golden Egret so trdile, da protidampinški ukrepi za zadevni izdelek veljajo že predolgo in je zato njihovo nadaljevanje neupravičeno.

(318)

Komisija je opozorila, da je treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe, če se ugotovi nadaljevanje ali ponovitev škodljivega dampinga in če ukrepi očitno niso v nasprotju z interesom Unije kot celote, take ukrepe ohraniti. V sedanji preiskavi so bili izpolnjeni vsi pogoji. Prav tako zainteresirane strani niso navedle nobenega posebnega razloga v smislu splošnega interesa Unije, s katerim bi bilo jasno utemeljeno nasprotovanje nadaljevanju ukrepov. Komisija zato nima druge možnosti, kot da uvede protidampinške ukrepe. Ta trditev se zato zavrne.

(319)

Družba Technogenia je trdila, da ni več interesa Unije, ki bi podpiral protidampinške ukrepe za taljeni volframov karbid, saj ga je industrija Unije prenehala proizvajati.

(320)

Čeprav je preiskava dejansko pokazala, da se taljeni volframov karbid na trgu Unije ne proizvaja več, sta taljeni volframov karbid in volframov karbid delno zamenljiva, kot je navedeno v uvodni izjavi 66. Poleg tega je Komisija ugotovila, da obstajajo alternativni viri in da se taljeni volframov karbid lahko uvaža iz Kanade brez protidampinških dajatev. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(321)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v zvezi z interesom Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih ukrepov za uvoz volframovega karbida, taljenega volframovega karbida in volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu s poreklom iz LRK.

(322)

Na podlagi sklepov Komisije v zvezi z nadaljevanjem dampinga, ponovitvijo škode in interesom Unije bi bilo treba protidampinške ukrepe za volframov karbid, taljeni volframov karbid in volframov karbid z dodatkom kovinskega prahu iz LRK ohraniti.

(323)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (116) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(324)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –