(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/309 (2) je Komisija uvedla dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih šarenk s poreklom iz Turčije (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava).

(2)

Komisija se je 4. junija 2018 po delnem vmesnem pregledu (v nadaljnjem besedilu: prvi vmesni pregled) v zvezi s subvencioniranjem vseh proizvajalcev izvoznikov v skladu s členom 19 osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/823 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o prvem vmesnem pregledu) odločila ohraniti ukrepe, kot so bili določeni v prvotni preiskavi.

(3)

Komisija je 15. maja 2020 po delnem vmesnem pregledu (v nadaljnjem besedilu: drugi vmesni pregled) v skladu s členom 19 osnovne uredbe z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/658 (4) (v nadaljnjem besedilu: uredba o drugem vmesnem pregledu) spremenila raven izravnalne dajatve za enega proizvajalca izvoznika.

(4)

Komisija je 25. maja 2021 po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: pregled zaradi izteka ukrepa) z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/823 (5) (v nadaljnjem besedilu: uredba o pregledu zaradi izteka ukrepa) za nadaljnjih pet let podaljšala ukrepe, kot so bili določeni v prvotni preiskavi in spremenjeni z Izvedbeno uredbo 2020/658.

(5)

Trenutno veljavne dokončne izravnalne dajatve znašajo 1,5–9,5 %.

(6)

Komisija se je na lastno pobudo odločila začeti delni vmesni pregled, saj ima zadostne dokaze, da so se okoliščine v zvezi s subvencioniranjem, na podlagi katerih so bili uvedeni obstoječi ukrepi, spremenile in da so te spremembe trajne.

(7)

Natančneje, od leta 2016 so se znatno spremenili struktura in pogoji izvajanja subvencij, ki jih je turška vlada dodelila proizvajalcem šarenk. Zdi se, da so se zaradi teh sprememb znižale neposredne subvencije, ki jih prejemajo turški proizvajalci šarenk.

(8)

Komisija meni, da so na voljo zadostni dokazi o tem, da so se okoliščine glede subvencioniranja znatno spremenile in da so te spremembe trajne, zaradi česar bi bilo treba pregledati ukrepe v zvezi z vsemi proizvajalci izvozniki.

(9)

Potem ko je obvestila države članice, je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek delnega vmesnega pregleda, zato je napovedala začetek pregleda v skladu s členom 19 osnovne uredbe z obvestilom, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije20. septembra 2021 (6) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(10)

Preiskava subvencioniranja je zajemala obdobje od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP).

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj stopijo v stik z njo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija o začetku preiskave izrecno obvestila industrijo Unije, znane proizvajalce izvoznike in turško vlado ter jih povabila k sodelovanju.

(12)

Vse strani so bile pozvane, naj v roku iz obvestila o začetku izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in podporne dokaze. Zainteresirane strani so imele tudi možnost, da izrazijo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pri Komisiji in/ali pooblaščencu za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec proizvajalcev izvoznikov v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

(14)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v Turčiji pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(15)

Poleg tega je Stalno misijo Republike Turčije pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki morda želijo sodelovati v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(16)

Zahtevane informacije je predložilo in se z vključitvijo v vzorec strinjalo trinajst proizvajalcev izvoznikov in skupin proizvajalcev izvoznikov v Turčiji. Celotni obseg izvoza nekaterih šarenk v Unijo, ki so ga te družbe prijavile v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, je predstavljal 100 % izvoza iz Turčije v Unijo.

(17)

Komisija je v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Vzorec je predstavljal več kot 60 % prijavljene prodaje za izvoz v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(18)

V skladu s členom 27(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in turškimi organi opravljena posvetovanja o izbiri vzorca.

(19)

Komisija je prejela pripombe sodelujočih izvoznikov, tj. družb Selina Balık İşleme Tesisi İthalat İhracat ve Ticaret A.Ş. (v nadaljnjem besedilu: Selina Balik) in Kılıç Deniz Ürünleri Üretimi İhracat İthalat ve Ticaret A.Ş. (v nadaljnjem besedilu: Kilic Deniz), ki sta zahtevala vključitev v vzorec.

(20)

Komisija je obravnavala zahtevke v obvestilu, ki je bilo vloženo v odprti spis 22. oktobra 2021. Kot je bilo pojasnjeno v obvestilu, sta bila oba zahtevka zavrnjena, ker je bil vzorec izbran na podlagi največje reprezentativne količine izvoza, ki jo je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času.

(21)

Družbi Selina Balik in Kilic Deniz nista bili med največjimi proizvajalci izvozniki, zato tudi vključitev teh družb v vzorec ne bi znatno povečala reprezentativnosti vzorca, lahko pa bi preprečila pravočasno dokončanje preiskave.

(22)

Danska organizacija za akvakulturo (v nadaljnjem besedilu: DAO), ki zastopa proizvajalce šarenke v Uniji, je 11. novembra 2021 poslala dopis, v katerem je zahtevala, naj Komisija v vzorec vključi manjše gojitelje postrvi iz Turčije, saj so se sheme subvencij spremenile tako, da imajo manjši gojitelji več ugodnosti kot večji. DAO je v zvezi s tem ugotovila, da so spremembe shem neposrednih subvencij, zlasti uvedba omejitev proizvodnje, dejansko povečale subvencioniranje manjših gojiteljev.

(23)

DAO je od Komisije zahtevala, naj spremeni metodologijo izbire vzorca in ne izbere največje količine izvoza, ki bi jo bilo mogoče ustrezno preiskati, temveč naj izbere statistično veljaven vzorec, ki bi po njenem mnenju natančno predstavljal raznolikost turških proizvajalcev postrvi. Vendar DAO ni predlagala nobenega določenega sodelujočega izvoznika, ki bi ga bilo treba vključiti v vzorec.

(24)

Komisija je zahtevek zavrnila, ker informacije o vzorčenju, ki so jih zahtevali izvozniki, niso vsebovale informacij, na podlagi katerih bi Komisija lahko na tak način izbrala vzorec.

(25)

Spremembe v shemah neposrednih subvencij, kot so navedene v oddelku 4 spodaj, so se pokazale pri izračunu ugodnosti.

(26)

Komisija je po začetku preiskave v skladu s členom 27(3) osnovne uredbe prejela dva zahtevka za individualni znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Zahtevka sta bila vložena v obliki izpolnjenega vprašalnika.

(27)

Prvi zahtevek je poslala družba Selina Balik.

(28)

Komisija je sprejela njen zahtevek za individualno preiskavo, ker je že pregledovala položaj družbe v vzporednem vmesnem pregledu v zvezi z istim izdelkom. Vmesni pregled se je začel 5. februarja 2021 (7). Vendar je družba Selina Balik umaknila zahtevek za pregled, Komisija pa je pregled zaključila 10. marca 2022 (8).

(29)

Družba Selina Balik je predložila v celoti izpolnjen vprašalnik z enakim obdobjem preiskave v zvezi s pregledom, kot je OPP (koledarsko leto 2020) tega vmesnega pregleda. Strinjala se je, da se predložene informacije uporabijo v sedanjem pregledu. Komisija je večinoma že preverila predložene informacije, saj ni bilo opravljeno le navzkrižno preverjanje na daljavo.

(30)

Vse informacije so bile tako na voljo že na začetku te preiskave, zato se preiskava položaja družbe Seline Balik za namene sedanjega pregleda ni štela za preveč obremenjujočo.

(31)

Drugi zahtevek je poslala družba Kilic Deniz.

(32)

Položaj družbe Kilic Deniz se je razlikoval od položaja družbe Selina Balik. Izpolnjen vprašalnik ni bil vnaprej na voljo, zato bi bila zbiranje potrebnih informacij in analiza predloženih podatkov v celoti opravljena med to preiskavo poleg zbiranja in analize podatkov, predloženih s strani vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(33)

Komisija je zato menila, da bi bilo sprejetje tega zahtevka pretirano obremenjujoče in bi dejansko preprečilo pravočasno dokončanje preiskave. Ta zahtevek za individualno preiskavo zato ni bil sprejet.

(34)

Po razkritju je družba Kilic Deniz predložila pripombe, da bi bilo treba sprejeti njen zahtevek za individualno preiskavo, pri čemer je trdila, da temelji na istih razlogih kot zahtevek družbe Selina Balik. Družba Kilic Deniz je tudi navedla, da se dejstvo, da je družba Selina Balik že predložila informacije v vzporedni tekoči preiskavi, ne bi smelo upoštevati, saj bi bilo to diskriminatorno, in da je Komisija za sedanji delni vmesni pregled hkrati prejela izpolnjene vprašalnike od družb Kilic Deniz in Selina Balik.

(35)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 32, je Komisija menila, da se je položaj družb razlikoval, zato je bilo tudi upravičeno, da se obe družbi obravnavata različno.

(36)

Dejstvo, da je vzporedno potekal pregled individualnega položaja družbe Selina Balik, ki je zajemal isto OPP kot sedanji pregled, je Komisiji omogočilo, da je že v zgodnji fazi razpolagala z istim naborom podatkov, ki bi bil potreben v sedanjem pregledu.

(37)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 29, so družba Selina Balik in njene povezane družbe že predložile izpolnjen vprašalnik v svojem vmesnem pregledu, postopek dopolnitve glede predloženih podatkov pa je bil zaključen. Postopek dopolnitve je zahteval veliko virov, saj je bilo treba podrobno preučiti izpolnjene vprašalnike, ugotoviti pomanjkljivosti in jih obravnavati z družbami.

(38)

Ker je družba Selina Balik pooblastila Komisijo za uporabo podatkov, predloženih v vzporednem vmesnem pregledu, je lahko Komisija te podatke v celoti upoštevala v tem pregledu. Komisija je zato zavrnila trditev o diskriminatorni obravnavi.

(39)

Družba Kilic Deniz je nadalje trdila, da bi morala Komisija upoštevati, da je njena družba že imela izkušnje s sodelovanjem v protisubvencijskih preiskavah, saj je sodelovala v prvotni preiskavi, drugem vmesnem pregledu in subvencijski preiskavi glede uvoza brancina in okatega ribona iz Turčije leta 2015, ki se je končala, ker je bila zadevna subvencijska shema umaknjena.

(40)

Komisija je v zvezi s to trditvijo opozorila, da je odobritev individualne preiskave povezana z obremenitvijo preiskave in ne z obremenitvijo ali izkušnjami družbe, ki je zahtevala to obravnavo.

(41)

Družba Kilic Deniz je tudi pripomnila, da je bila v OPP četrti največji turški proizvajalec izvoznik in da je imela več izvoza v Evropsko unijo kot družba Selina Balik, kar bi morala Komisija upoštevati pri odločitvi za individualno preiskavo.

(42)

Komisija je to pripombo zavrnila, saj to ni pogoj za odobritev individualne preiskave, temveč za to, ali naj bo družba vključena v vzorec izvoznikov. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 17 zgoraj, je moral biti vzorec omejen.

(43)

Družba Kilic Deniz je prav tako zahtevala, da spremenjena dajatev v višini 1,5 % velja pet let od datuma spremembe in se s tem pregledom ne more spremeniti.

(44)

Komisija je opozorila, da člen 18(1) osnovne uredbe določa, da se dokončni izravnalni ukrep izteče pet let po uvedbi. Dajatev na uvoz iz družbe Kilic Deniz je bila uvedena 28. februarja 2015, zato se petletno obdobje začne na ta datum.

(45)

Uredba o drugem vmesnem pregledu, ki je posodobila individualno stopnjo dajatve za družbo Kilic Deniz z 9,5 % na 1,5 %, je zgolj spremenila preglednico iz člena 2 prvotne uredbe in ne vpliva na trajanje ukrepov, ki ostanejo v veljavi na določeni ravni. Zahtevek je bil zato zavrnjen.

(46)

Družba Kilic Deniz je tudi pripomnila, da je treba ohraniti njeno obstoječo individualno dajatev v višini 1,5 %, ki izhaja iz drugega vmesnega pregleda, ne glede na rezultate sedanjega vmesnega pregleda, ker so bili razlogi za začetek obeh pregledov enaki in ker Komisija ni dokazala, da so bile spremenjene okoliščine v zvezi z družbo Kilic Deniz v sedanjem OPP trajne in bi kot take upravičile spremembo njene stopnje dajatve.

(47)

Komisija zavrača tudi trditev družbe Kilic Deniz, da se razlogi za pregled te preiskave ujemajo z razlogi pregleda, ki je pripeljal do uredbe o drugem vmesnem pregledu.

(48)

Kot je navedeno v oddelku 4 obvestila o začetku (9), so razlogi za drugi vmesni pregled specifični za družbo Kilic Deniz in njeno raven prejetih ugodnosti. Sedanji pregled se je začel na podlagi sprememb, ki so vplivale na vse proizvajalce v Turčiji.

(49)

Komisija je v uvodnih izjavah od 285 naprej opravila analizo trajnih spremenjenih okoliščin v zvezi z obdobjem preiskave iz prvotne uredbe.

(50)

Taka analiza se izvaja na ravni države, kar vključuje tudi položaj posameznih proizvajalcev izvoznikov, ki od turške vlade prejemajo subvencije. Trditev, da Komisija ni upoštevala individualnega položaja družbe Kilic Deniz, je bila zato zavrnjena.

(51)

Družba Kilic Deniz je tudi trdila, da mora Komisija določiti individualno stopnjo subvencije za vsakega znanega proizvajalca izvoznika, saj Sporazum STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih ne vsebuje določbe o vzorčenju.

(52)

Komisija to trditev zavrača, saj je vzorčenje jasno določeno v členu 27 osnovne uredbe.

(53)

Med preiskavo je Komisija vsem zainteresiranim stranem pojasnila, da bodo vsi sodelujoči nevzorčeni izvozniki prejeli povprečno dajatev, če jim ne bo odobrena individualna preiskava.

(54)

Komisija je za pridobitev informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njeno preiskavo, poslala vprašalnike trem vzorčenim proizvajalcem izvoznikom in turški vladi. Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci izvozniki in turška vlada. Izpolnjena vprašalnika sta poslala tudi dva proizvajalca izvoznika, ki sta zahtevala individualno preiskavo.

(55)

Komisija je zahtevala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev subvencioniranja.

(56)

Vendar Komisija zaradi izbruha pandemije COVID-19 in posledičnih ukrepov, sprejetih za njegovo obvladovanje (10), ni mogla opraviti preveritvenih obiskov v prostorih vseh družb v skladu s členom 26 osnovne uredbe.

(57)

Namesto tega je Komisija na daljavo navzkrižno preverila informacije, ki so jih predložile naslednje družbe:

(58)

Komisija je 25. avgusta 2022 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala spremeniti veljavne izravnalne dajatve (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok za predložitev pripomb v zvezi z razkritjem.

(59)

Komisija je obravnavala pripombe zainteresiranih strani in jih ustrezno upoštevala. Stranem, ki so to zahtevale, je bilo odobreno zaslišanje.

(60)

Komisija je po prejemu pripomb zainteresiranih strani prilagodila nekatera bistvena dejstva in premisleke ter 23. septembra 2022 vsem zainteresiranim stranem poslala „dodatno dokončno razkritje“. Strani so imele na voljo rok za predložitev pripomb.

(61)

Turška vlada je v skladu s členom 11(10) osnovne uredbe zahtevala posvetovanja s službami Komisije, ki so potekala 4. oktobra 2022.

(62)

Po pripombah, ki so jih zainteresirane strani poslale glede dodatnega dokončnega razkritja, je Komisija popravila dve napaki iz uvodnih izjav 306 in 135, nastale spremembe izračunov pa so bile 6. oktobra 2022 razkrite zadevnim zainteresiranim stranem. Strani so imele na voljo dodaten čas, da predložijo pripombe na te spremembe izračunov subvencij.

(63)

Družbe Gumusdoga, Fishark Ozpekler in Selina Balik so v svojih pripombah na drugo dodatno dokončno razkritje ponovile svoje trditve, navedene že v prejšnjih dveh razkritjih. Te trditve so obravnavane v tej uredbi.

(64)

Družba Gumusdoga je poleg tega zahtevala manjšo posodobitev svojega prometa, ki jo je Komisija sprejela in je bila predmet popravka, opisanega v uvodni izjavi 306.

(65)

Izdelek, ki se pregleduje, so nekatere šarenke (Oncorhynchus mykiss):

(66)

Med preiskavo je Komisija ugotovila, da se v EU uvažajo popoprani dimljeni fileti postrvi s poreklom iz Republike Turčije. Nekateri od teh filetov so bili uvoženi kot izdelek, ki se pregleduje, za katerega so bile plačane dajatve, drugi pa so bili uvoženi pod drugo tarifno številko (oznaka KN 1604 19 10), za katero niso bile obračunane dajatve.

(67)

Proizvajalci izvozniki v Turčiji in industrija Unije so potrdili, da so menili, da so popoprani dimljeni fileti postrvi vključeni v obseg izdelka teh in prejšnjih preiskav.

(68)

Preiskava je pokazala tudi, da preprost dodatek popra dimljenemu filetu ne odvzame njegovih glavnih osnovnih značilnosti. Na podlagi tega in dejstva, da je med izvozniki in industrijo Unije obstajal dogovor o obsegu izdelka, je Komisija sklenila, da so „popoprani dimljeni fileti“ dejansko vključeni v obseg izdelka.

(69)

Na podlagi tega Komisija meni, da so popoprani dimljeni fileti postrvi del izdelka, ki se pregleduje kot „dimljen“. Da bi se izognili dvomu, bodo za uvoz popopranih dimljenih filetov postrvi obračunane dajatve, če bodo deklarirani pod carinsko oznako KN 1604 19 10 (TARIC 1604191011).

(70)

Izvoznik Lezita Balık A.Ş., dodatna oznaka TARIC B968, je 9. junija 2021 Komisijo obvestil, da se je ime družbe spremenilo v Abalıoglu Balik ve Gıda Ürünleri Anonim Şirketi.

(71)

Družba je Komisijo zaprosila za potrditev, da sprememba imena ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje protisubvencijske dajatve, ki se je zanjo uporabljala pod njenim prejšnjim imenom.

(72)

Komisija je preučila predložene informacije in ugotovila, da je bila sprememba imena ustrezno evidentirana pri ustreznih organih (11) in ni privedla do novih odnosov z drugimi skupinami družb, ki jih Komisija ni preiskala.

(73)

Komisija je ugotovila, da je družba sodelovala pri tem pregledu s predložitvijo obrazca vzorčenja pod svojim novim imenom Abalıoglu Balik ve Gıda Ürünleri Anonim Şirketi.

(74)

Zato ta sprememba imena ne vpliva na ugotovitve te preiskave in zlasti stopnjo veljavne protisubvencijske dajatve za družbo.

(75)

Sprememba imena bi morala začeti veljati 7. julija 2020, tj. na dan, ko je družba spremenila svoje ime.

(76)

Na podlagi subvencij, ki so bile predmet preiskave v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, so bili preiskani naslednji ukrepi, ki domnevno vključujejo dodeljevanje programov subvencioniranja:

(77)

Za program podpore pri prispevkih za socialno varnost, shemo za dodelitev zemljišč in predelano morsko hrano je Komisija ugotovila, da ti sistemi vzorčenim skupinam proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave v zvezi s pregledom niso zagotavljali nobenih ugodnosti, zato jih ni nadalje preiskovala.

(78)

DAO je 11. novembra 2021 predložila pripombe o shemah subvencij, ki bodo preiskane pri pregledu.

(79)

DAO je navedla, da so se od zadnjega pregleda spremenile ali posodobile naslednje sheme subvencij:

(80)

Komisija je ugotovila, da se sheme v Turčiji dejansko spreminjajo iz leta v leto. Če bi sprememba sheme povzročila spremembo ravni ugodnosti za vzorčene družbe, bi se morala Komisija prepričati, ali gre za trajno spremembo okoliščin. Če je sprememba trajna, bo Komisija ustrezno prilagodila ukrepe, da bo upoštevala spremembo.

(81)

Vendar, kot je navedeno v nadaljevanju in tudi v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, nekatere sheme, ki jih je navedla DAO, niso več veljavne ali pa vzorčenim proizvajalcem izvoznikom ne prinašajo ugodnosti.

(82)

V OPP je bila neposredna podpora proizvajalcem postrvi dodeljena na podlagi Predsedniškega odloka 2020/3190 (v nadaljnjem besedilu: Odlok 3190) (12). Postopki in načela v zvezi z izvajanjem Odloka so bili nato določeni v Sporočilu 2020/39 (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo 39), ki ga je izdalo turško ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo (13).

(83)

Shema neposredne podpore zajema vrsto šarenka (Oncorhynchus mykiss). Namen sheme je nadomestiti stroške gojenja šarenke do zgornje meje proizvodnje.

(84)

Komisija meni, da je shema neposredne podpore namenjena vzreji postrvi. Vzorčeni proizvajalci izvozniki vzrejajo lastne gojene postrvi in kupujejo postrvi od drugih gojiteljev v Turčiji, nato pa postrvi v različnih oblikah predelujejo in izvažajo v Evropsko unijo. Te oblike, vključno s postrvmi brez drobovja in postrvmi v filetih, sestavljajo izdelek, ki se pregleduje.

(85)

Znesek podpore za proizvodnjo „postrvi“ (katere koli velikosti) je bil določen na 0,75 TL na kg do omejitve 350 000 kg na leto.

(86)

Znesek podpore za proizvodnjo „postrvi, težjih od kilograma“ je bil določen na 1,5 TL na kg v okviru iste omejitve 350 000 kg na leto. V sporočilu za leto 2020 so „postrvi, težje od kilograma“ opredeljene kot postrvi, ki posamezno tehtajo več kot 1,25 kg (14).

(87)

Te stopnje subvencije za proizvodnjo postrvi so enake stopnjam, ki so veljale v letu 2019, tj. v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v okviru pregleda zaradi izteka ukrepa.

(88)

Podpora za proizvodnjo postrvi se zagotavlja na podlagi predsedniških odlokov in sporočil, ki se izdajajo letno v skladu s členom 19 Zakona št. 5488 o kmetijstvu. Ti odloki in sporočila vsako leto spremenijo naravo podpore:

Preglednica 1

Shema neposredne podpore za postrvi

(89)

Med prvotno preiskavo je bila shema sestavljena iz podpornega plačila gojiteljem postrvi na podlagi količine vseh pridobljenih postrvi, ne glede na njihovo velikost, pri čemer je bila ugodnost na kilogram pridobljenih postrvi izplačana v dveh ločenih stopnjah na podlagi pridobljene količine do 500 ton na leto.

(90)

Za proizvodno leto 2017 je turška vlada dodala majhno plačilo v višini 0,25 TL na kilogram za pridobljene postrvi, težje od enega kilograma, imenovane „postrvi, težje od kilograma“. To dodatno plačilo je še vedno veljalo za izdelek, ki se pregleduje, ki lahko ob pridobivanju tehta do 1,2 kilograma.

(91)

Po razpravi s Komisijo o opredelitvi „postrvi, težje od kilograma“ med prvim vmesnim pregledom (glej uvodne izjave 40 do 45 uredbe o prvem vmesnem pregledu) je turška vlada leta 2018 „postrv, težjo od kilograma“ ponovno opredelila kot postrv, ki ob pridobivanju tehta več kot 1,25 kilograma.

(92)

Leta 2019 je turška vlada ukinila dodatno plačilo za „postrvi, težje od kilograma“ in namesto tega shemo razdelila na dva dela: plačilo 0,75 TL na kilogram za „postrvi“ (katere koli velikosti) in plačilo 1,5 TL na kilogram za „postrvi, težje od kilograma“.

(93)

Turška vlada je tudi znižala zgornjo mejo s 500 ton na 350 ton na leto in omejila izplačila subvencij na eno dovoljenje na regijo. Zgornja meja proizvodnje 350 ton velja za proizvodnjo vseh postrvi v okviru istega dovoljenja za gojenje.

(94)

V obdobju sedanje preiskave v zvezi s pregledom je Komisija ugotovila, da sta dve od treh vzorčenih družb gojili vse velikosti postrvi v istih ribogojnicah in na podlagi istega dovoljenja za gojenje ter posledično prejemali obe stopnji.

(95)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so lahko gojitelji postrvi zaprosili za stopnjo, ustrezno za „postrvi“ (katere koli velikosti) ali „postrvi, težje od kilograma“ glede na težo pridobljene postrvi. Zaradi višje stopnje podpore za „postrvi, težje od kilograma“ so vzorčeni proizvajalci izvozniki, ki pridobivajo postrvi, težje od 1,25 kg, v večini primerov zaprosili za stopnjo za „postrvi, težje od kilograma“.

(96)

Posledično sta se v obdobju 2019–2020 podvojila subvencionirana proizvodnja „postrvi, težje od kilograma“ v kg in znesek subvencije, izplačane gojiteljem postrvi v TL v okviru te sheme, prišlo pa je tudi do jasnega premika k pridobivanju večjih postrvi.

(97)

Ob upoštevanju izplačanih subvencij za „postrvi“ (vseh velikosti) in „postrvi, težje od kilograma“ je Komisija ugotovila, da se je subvencioniranje s strani turške vlade v obravnavanem obdobju dejansko povečalo za 59 odstotnih točk:

Preglednica 2

Spremembe količine in zneskov subvencij v obdobju 2017–2020

(98)

Zato je Komisija menila, da prilagoditev sheme vsebinsko ni spremenila osnovne subvencije in da se je njena stopnja celo povišala. Zdi se, da za to ni ne finančnega ne gospodarskega razloga.

(99)

Neposredna plačila podpore proizvajalcem postrvi pomenijo subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v smislu člena 3(1), točka (a)(i), in člena 3(2) osnovne uredbe, tj. neposreden prenos sredstev turške vlade proizvajalcem postrvi.

(100)

Neposredne subvencije so specifične in proti njim se lahko uvede izravnalni ukrep v smislu člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe, ker organ, ki dodeljuje subvencije, in zakonodaja, v skladu s katero ta organ deluje, izrecno omejujeta dostop do teh nepovratnih sredstev na podjetja, ki delujejo v sektorju akvakulture. Podjetja, ki se ukvarjajo z akvakulturo, so izrecno navedena in postrv je jasno opredeljena kot ena od vrst, ki uživajo ugodnosti te sheme subvencij.

(101)

Komisija je ugotovila, da so imeli vzorčeni proizvajalci izvozniki v OPP koristi od te sheme po stopnji 0,75 TL („postrvi“ katere koli velikosti) na kg in 1,5 TL („postrvi, težje od kilograma“) na kg.

(102)

V prvotni preiskavi ni bilo ločene stopnje subvencije za pridobivanje „postrvi, težjih od kilograma“, zato se to vprašanje ni pojavilo. V poznejših pregledih, vključno s pregledom zaradi izteka ukrepa, Komisija ni mogla ugotoviti nobene ugodnosti, prejete za pridobivanje postrvi, težjih od 1,25 kg, saj vzorčene družbe niso pridobile „postrvi, težjih od kilograma“ (15).

(103)

V tej preiskavi je Komisija ugotovila, da sta dva od treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v OPP gojila postrvi vseh velikosti na podlagi istega dovoljenja za gojenje in sta bila zato upravičena do obeh stopenj subvencioniranja.

(104)

Komisija je ugotovila, da so postrvi gojene v istih ribogojnicah, kot so ribniki na kopnem in kletke v jezerih ali na morju. Tako manjše kot tudi večje postrvi se gojijo v istih ribogojnicah, dozorevajo v istih ribnikih in prejemajo enako hrano. Vsaka postrv, lažja od 1,25 kg, lahko postane postrv, težja od 1,25 kg. Razlika je le v tem, da se večja postrv pridobiva pozneje, da lahko zraste do potrebne velikosti.

(105)

Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 45 uredbe o prvem vmesnem pregledu, „člen 4(f) sporočila št. 2017/38 dodeljuje subvencijo ribogojcu ‚za pridobivanje‘. Četudi je Turčija leta 2018 nameravala omejiti subvencijo za postrvi mase več kot 1,25 kg, v odloku ni nobenega pravnega merila, ki izključuje subvencijo, kadar se postrvi prodajajo v drugačni obliki. Glede na prejete informacije je običajna praksa v industriji, da se nekatere velike pridobljene postrvi predelajo in prodajajo kot zadevni izdelek, na primer v obliki filetov.“

(106)

Zato je vsaka ugodnost, prejeta za gojenje večjih postrvi, samodejno povezana tudi z gojenjem manjših postrvi. Ne glede na to, ali je bila postrv upravičena do ene ali druge stopnje, je neposredna podpora namenjena za pridobivanje postrvi, ki je izdelek, ki se pregleduje (živa ali mrtva in predelana v več oblik). Vse ugodnosti za postrvi so prisotne tudi pri prodaji v obliki filetov, ki se ne razlikujejo glede na velikost pridobljene postrvi.

(107)

Obe stopnji subvencioniranja sta odvisni od gojenja postrvi. Proizvodne zmogljivosti dovoljenja za gojenje se nanašajo na postrvi vseh velikosti, ugodnosti, ki izhajajo iz obeh stopenj podpore, pa se gojitelju izplačajo z enotnim plačilom in se knjižijo na splošni dohodkovni račun družbe.

(108)

Komisija je zato menila, da so leta 2020 izplačila, izplačana gojiteljem postrvi, ustrezala znesku celotne neposredne podpore, prejete za gojenje postrvi, vključno z izdelkom, ki se pregleduje.

(109)

Ugodnost za posamezno družbo je predstavljal znesek neposredne podpore, prejete na podlagi stopenj za proizvodnjo „postrvi“ (katere koli velikosti) in „postrvi, težjih od kilograma“ v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Družbe so predložile informacije o znesku prejete podpore ter o tem, od koga in za katero proizvodnjo so ga prejele.

(110)

Znesek neposredne podpore, prejete za proizvodnjo postrvi vseh velikosti po obeh stopnjah podpore, je bil deljen s skupno količino pridobljene postrvi, da se je določil znesek subvencij v TL na kilogram postrvi.

(111)

V prvotni preiskavi (16) je bilo ugotovljeno, da so se ugodnosti teh subvencij ohranile tudi pri nakupih postrvi, ki so jih vzorčeni proizvajalci izvozniki kupili od nepovezanih gojiteljev v Turčiji za predelavo, saj izdelek, ki se pregleduje, vključuje tako neposredno subvencionirano surovino, tj. žive postrvi, kot tudi izdelke nižje v prodajni verigi, kot so sveže ali zamrznjene cele postrvi, fileti in dimljene postrvi.

(112)

Ugodnost za kupljeno postrv je bila v prvotni preiskavi izračunana na podlagi skupnega zneska subvencij, ki so jo odobrili turški organi, deljenega s skupnim zneskom proizvodnje postrvi v Turčiji.

(113)

Komisija je ugotovila, da je bila v pregledu zaradi izteka ukrepa (17) potrjena ugotovitev, da so imeli vzorčeni proizvajalci izvozniki koristi od nakupa postrvi. Ugodnost je bila izračunana na podlagi skupnega zneska dodeljenih subvencij, ki so jih odobrili turški organi, deljenega s skupnim zneskom subvencionirane proizvodnje postrvi v Turčiji.

(114)

Vendar so ugotovitve prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa temeljile na splošnih informacijah za celotno državo, ki jih je zagotovila vlada, in se v njih ni upošteval poseben položaj vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Pri pregledu zaradi izteka ukrepa taka podrobna ugotovitev ni potrebna, saj je treba pri pregledu zaradi izteka ukrepa ugotoviti le verjetnost nadaljevanja ali ponovitve subvencioniranja, ne pa tudi natančnih izravnalnih stopenj.

(115)

V tem vmesnem pregledu nobena zainteresirana stran ni ugovarjala, da imajo proizvajalci izvozniki pri nakupu postrvi od nepovezanih gojiteljev še naprej koristi od subvencioniranja. Turška vlada je predložila podatke o stopnji subvencioniranja za leto 2020 za vsakega gojitelja postrvi po stopnji 0,75 TL („postrvi“ katere koli velikosti) in 1,5 TL („postrvi, težje od kilograma“). Komisija je te podatke primerjala s seznami nakupov pri treh vzorčenih proizvajalcih izvoznikih in ugotovila naslednje:

(116)

Za proizvodnjo v letu 2020 je bila subvencija na kilogram postrvi katere koli velikosti izračunana na 0,53 TL na kg, če se upošteva celotna proizvodnja, in 1,02 TL na kg, če se upošteva samo subvencionirana proizvodnja.

(117)

Po razkritju so turška vlada, vzorčeni proizvajalci izvozniki ter družbi Selina Balik in Kilic Deniz predložili pripombe na ugotovitve Komisije v zvezi z neposredno podporo proizvajalcem postrvi.

(118)

Te strani so večinoma oporekale vključitvi ugodnosti, plačane vzorčenim proizvajalcem in družbi Selina Balik za pridobivanje „postrvi, težjih od kilograma“, v izračun subvencije, saj ta ugodnost ni bila vključena v izračune subvencij v prejšnjih preiskavah. Trdili so tudi, da „postrv, težja od kilograma“ ni del izdelka, ki se pregleduje, niti ni bila vključena v vprašalnik, namenjen proizvajalcem izvoznikom.

(119)

Kot je navedeno v oddelku 4.1.3 zgoraj, je Komisija potrdila spremembo okoliščin v zvezi s plačilom ugodnosti za pridobivanje postrvi, zlasti od prvotne preiskave in tudi od OPP prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa. Medtem ko se je v preteklosti neposredna podpora dodeljevala na podlagi kilogramov proizvodnje brez razlikovanja glede na velikost postrvi, je turška vlada postopoma prešla na sistem izplačil na podlagi različnih stopenj podpore glede na velikost pridobljenih postrvi. Okoliščine v OPP so torej jasno pokazale, da so imeli gojitelji postrvi v Turčiji pri gojenju in pridobivanju izdelka, ki se pregleduje, koristi od obeh stopenj subvencije, izplačanih v okviru te sheme.

(120)

Družba Selina Balik je trdila, da Komisija ni bila pooblaščena za razširitev obsega izdelka, ki se zdaj pregleduje, z vključitvijo „postrvi, težje od kilograma“.

(121)

Komisija ugotavlja, da je obseg izdelka ostal enak kot v prejšnjih preiskavah, in sicer proizvodnja živih ali mrtvih postrvi, predelanih v različne oblike. Ne glede na to, ali je stopnja subvencije odvisna od določene velikosti pridobljene postrvi, to ne spremeni njene narave in delovanja v smislu ugodnosti za proizvodnjo postrvi, ki se nato prodaja v različnih oblikah. Trditev je bila zato zavrnjena.

(122)

Strani so izpodbijale tudi ugotovitve Komisije, da se „postrv, težja od kilograma“ lahko nadalje predela v filete, ki so vključeni v obseg izdelka, ki se pregleduje. Te strani so trdile, da ugotovitve iz uvodne izjave 45 uredbe o prvem vmesnem pregledu, na katere se je Komisija sklicevala v dokončnem razkritju, med prvim vmesnim pregledom niso bile razkrite zainteresiranim stranem, zato strani o njih niso mogle predložiti pripomb. Ponovili so, da v nobeni od prejšnjih preiskav ni bila izračunana nobena ugodnost za „postrv, težjo od kilograma“.

(123)

Po dokončnem razkritju v tem pregledu so imele strani dovolj časa, da predložijo pripombe glede uvodne izjave 45 uredbe o prvem vmesnem pregledu. Ta argument je bil zato zavrnjen.

(124)

Komisija je nadalje ugotovila, da so bili v tem primeru uporabljeni enaki količniki ekvivalenta cele ribe, kot so bili uporabljeni v prvotni preiskavi. Vedno so jasno dovoljevali predelavo „postrvi, težje od kilograma“ v izdelek, ki se pregleduje, kot sledi, pri čemer je treba upoštevati, da iz ene ribe nastaneta dva fileta:

(125)

Na to dejstvo je jasno opozorila izvoznica Selina Balik, ki je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju navedla, da se „glede na naravo izdelka [ki se pregleduje] velike postrvi lahko predelajo v filete, ki spadajo na področje uporabe izdelka [ki se pregleduje]“.

(126)

Trditev, da v prejšnjih preiskavah ni bila izračunana nobena ugodnost za „postrv, težjo od kilograma“ in da zato ne bi smela biti izračunana tudi v sedanjem pregledu, je treba zavrniti, ker so se okoliščine spremenile. V pregledu zaradi izteka ukrepa nobeden od obeh vzorčenih izvoznikov ni prejel nobene ugodnosti od stopnje subvencije 1,5 TL na kilogram pridobljenih rib. V OPP tega pregleda pa sta prejela ugodnosti.

(127)

Dva vzorčena proizvajalca izvoznika sta nadalje trdila, da v OPP nista niti proizvajala niti prodajala filetov iz „postrvi, težjih od kilograma“, zato sta prosila Komisijo, naj ustrezno popravi njun izračun neposredne subvencije z izključitvijo „postrvi, težjih od kilograma“.

(128)

Komisija je navedla, da v podporo tej trditvi ni bilo predloženih nobenih dokazov. Nasprotno pa je bilo v preiskavi ugotovljeno, da sta oba vzorčena proizvajalca izvoznika prejela izplačila v okviru obeh stopenj v shemi neposrednih subvencij za postrvi za celotno obdobje preiskave v zvezi s pregledom. Torej sta pridobivala postrvi vseh velikosti. Glede na količnike ekvivalenta cele ribe, določene v tabeli v uvodni izjavi 119, se lahko pridobljene „postrvi, težje od kilograma“ predelajo v oblike, kot so fileti in ribe brez drobovja. Ta argument je bil zato zavrnjen.

(129)

Dva od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov sta tudi trdila, da je bila večina „postrvi, težjih od kilograma“ izvožena v Rusijo in na Japonsko, zato se subvencija, prejeta za „postrvi, težje od kilograma“, ne sme izravnati za izvoz izdelka, ki se pregleduje, v Unijo.

(130)

Komisija je ta argument zavrnila. Kot je bilo že pojasnjeno, je Komisija menila, da izplačila, prejeta v okviru obeh stopenj subvencij za pridobivanje postrvi, veljajo za vse postrvi, ki se nato prodajo. Znesek subvencije na kilogram postrvi katere koli velikosti, izvožene v Rusijo in na Japonsko, je torej enak znesku subvencije na kilogram postrvi katere koli velikosti, izvožene v Evropsko unijo.

(131)

Nazadnje so vzorčeni proizvajalci izvozniki izpodbijali ugotovitve Komisije iz uvodne izjave 96, da je vsaka ugodnost, prejeta za gojenje „postrvi, težje od kilograma“, samodejno povezana tudi z gojenjem manjših postrvi, ter trdili, da:

(132)

Komisija ugotavlja, da je proizvodni postopek za „postrvi, težje od kilograma“ daljši, zato subvencija ob pridobivanju znaša 1,5 TL na kilogram in ne standardnih 0,75 TL na kilogram. Vendar pa gojitelji postrvi uživajo ugodnosti od vseh izplačil v okviru obeh stopenj subvencij.

(133)

Trditev, da „postrvi, težje od kilograma“ in manjše postrvi med seboj tekmujejo, se ne zdi pomembna za dodelitev ugodnosti iz sheme neposrednih subvencij za izdelek, ki se pregleduje. Tekmovanje bi gojitelje preprosto usmerjalo k odločitvi, ali bodo svoje ribnike uporabljali za pridobivanje določene velikosti postrvi.

(134)

Gojitelji proizvajajo postrvi katere koli velikosti na podlagi istega dovoljenja za gojenje in prejmejo eno izplačilo v okviru obeh stopenj subvencije.

(135)

Na podlagi pripomb, ki jih je družba Selina Balik predložila po dokončnem razkritju in dodatnem dokončnem razkritju, je Komisija v skladu z ugotovitvami navzkrižnega preverjanja popravila administrativne napake v podatkih o skupni proizvodnji družbe.

(136)

Vendar je družba Selina Balik trdila, da je Komisija za eno od dveh gojiteljskih družb v tej skupini uporabila drugačen znesek ugodnosti neposredne subvencije, kot je bil naveden v odgovoru na vprašalnik. Poleg tega je družba Selina Balik od Komisije zahtevala, naj od zneska neposredne subvencije odšteje bančne stroške, plačane za transakcije.

(137)

Obe trditvi sta zavrnjeni. Prvič, Komisija je za vse proizvajalce v tej preiskavi (vključno z družbo Selino Balik) uporabila preverjene podatke o izplačanih zneskih subvencij, ki jih je zagotovila turška vlada. Družba Selina Balik ni predložila nobenih informacij ali dokazov, ki bi utemeljili ali pojasnili razliko med zneskom, prijavljenim v izpolnjenem vprašalniku, in zneskom, ki ga je navedla država, zato se je Komisija oprla na podatke, ki jih je navedla država. Slednje je preverila Komisija in jih v vseh drugih primerih uskladila s podatki, ki so jih sporočile vzorčene družbe. Zato so se dosledno uporabljale kot osnova za izračun ugodnosti neposrednih subvencij. Drugič, družba Selina Balik ni dokazala, da so bili nastali bančni stroški v OPP plačani neposredno turški vladi. Komisija zato meni, da so bili ti stroški plačani tretjim osebam (npr. bankam) in niso zajemali nobene prilagoditve, ki bi bila dovoljena v skladu s členom 7(1) osnovne uredbe.

(138)

Po dodatnem dokončnem razkritju je turška vlada ponovno poudarila, da „postrv, težja od kilograma“ ni izdelek, ki se pregleduje; da se njen postopek proizvodnje razlikuje od postopka proizvodnje manjših postrvi ter da spadajo pod drugačne oznake HS in KN kot manjše postrvi. Te trditve so bile ponovno zavrnjene iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 113.

(139)

Komisija zlasti meni, da so izplačila za pridobivanje „postrvi, težjih od kilograma“ zajeta v opredelitvi izdelka, ki se pregleduje. Izdelek, ki se pregleduje, je živa ali mrtva postrv, predelana v več oblik, vključno s fileti. Če se ugodnosti, dodeljene z neposredno podporo za „postrvi, težje od kilograma“, ne bi upoštevale, izravnalne dajatve ne bi zajemale celotnega izdelka, ki se pregleduje (izvoza predelane postrvi v Unijo).

(140)

Po dokončnem razkritju so turška vlada, vzorčeni proizvajalci izvozniki in družba Selina Balik izpodbijali izračun posredne ugodnosti, ki so jo vzorčeni proizvajalci izvozniki in družba Selina Balik prejeli za nakup postrvi od drugih pridelovalcev postrvi v Turčiji.

(141)

Te zainteresirane strani so tudi trdile, da se metodologija za izračun subvencije, prejete za kupljene postrvi, razlikuje od metodologije, uporabljene v prejšnjih preiskavah, medtem ko ni bilo nobenih spremenjenih okoliščin, ki bi upravičevale tako spremembo metodologije. Trdili so, da je treba subvencije, prejete za „postrvi, težje od kilograma“, izključiti iz izračuna zneska subvencije, prejete v tekočem OPP.

(142)

Družba Selina Balik je zlasti opozorila, da so vedno obstajali gojitelji postrvi, ki so proizvajali pod zgornjo mejo proizvodnje, vendar se to v prejšnjih preiskavah ni uporabilo za izračun ugodnosti za kupljene postrvi.

(143)

V prejšnjih preiskavah je Komisija menila, da so vsi gojitelji v Turčiji prejeli enak znesek subvencije na kilogram postrvi, ki so jo nato kupili vzorčeni proizvajalci izvozniki. V oddelku 4.1.5 je pojasnjeno, zakaj so spremenjene okoliščine pripeljale do spremembe metodologije Komisije.

(144)

Zainteresirane strani so zlasti opozorile, da je Komisija imela možnost uporabiti podatke posameznega gojitelja, ki jih je prejela od turške vlade, vendar je izračunala povprečje za tri vzorčene proizvajalce in to enotno številko v turških lirah na kilogram uporabila za izračun ugodnosti za postrvi, ki so jih kupili trije vzorčeni proizvajalci in družba Selina Balik.

(145)

Komisija je bila pozvana, naj na podlagi istega nabora podatkov izračuna individualni znesek za štiri skupine družb, namesto da uporabi povprečno stopnjo za vse skupine družb. Ker je imela Komisija na voljo potrebne podatke, je to trditev sprejela.

(146)

Zainteresirane strani, vključno z družbo Selino Balik, so prav tako opozorile, da je Komisija s tridelno razdelitvijo nakupov štirih skupin družb („družba ni bila najdena ali ni prejela subvencije“, „pod zgornjo mejo“ ali „nad zgornjo mejo“) in izračuni, ki izhajajo iz te razdelitve, dvakrat upoštevala nekatere zneske subvencij, ki so bili v celoti dodeljeni gojiteljem postrvi v Turčiji.

(147)

Komisija je to trditev sprejela in po dokončnem razkritju ustrezno spremenila svojo metodologijo.

(148)

Komisija je svojo analizo opravila na podlagi seznama gojiteljev postrvi, ki ga je predložila turška vlada. S pomočjo tega seznama je Komisija ugotovila, ali je gojitelj subvencioniral proizvodnjo nad ali pod zgornjo mejo proizvodnje 350 ton. Na tem seznamu sta navedena skupna subvencionirana proizvodnja postrvi in prejeta subvencija v letu 2020 na dovoljenje in na imetnika dovoljenja na podlagi pravnega subjekta.

(149)

Po podatkih turške vlade so skupna proizvodnja in ugodnosti za celotno Turčijo znašali 144 283 000 kilogramov in 76 316 948 turških lir.

(150)

Najprej je Komisija opredelila gojitelje „pod zgornjo mejo“, tj. gojitelje, ki so prejeli subvencijo za količino, manjšo od 350 ton, ne glede na število dovoljenj za gojenje v OPP. Nato je izračunala stopnjo 0,966 turške lire na kilogram za gojitelje, za katere je bilo ugotovljeno, da so pod zgornjo mejo, tako da je njihovo proizvodnjo obravnavala kot v celoti subvencionirano in delila skupni znesek prejete subvencije (37 441 048 turških lir) s skupno subvencionirano količino proizvodnje postrvi (38 753 671 kilogramov).

(151)

Drugič, znesek subvencionirane proizvodnje in ugodnosti pod zgornjo mejo je bil odštet od skupnega zneska proizvodnje in ugodnosti na ravni države, kar je pomenilo 105 529 329 kilogramov in subvencijo v višini 38 875 901 TL. Posledica tega je bila povprečna subvencija v višini 0,368 TL na kilogram proizvodnje za vse druge gojitelje, tj. tiste gojitelje, za katere je bilo predhodno ugotovljeno, da so proizvajali nad zgornjo mejo ali da niso prejemali subvencij.

(152)

Ti dve stopnji subvencije, 0,966 TL na kilogram in 0,368 TL na kilogram, sta bili nato uporabljeni za posamezne dobavitelje vzorčenih skupin družb izvoznic in družbe Selina Balik z uporabo zgornje razvrstitve, pri čemer je bila izračunana povprečna stopnja subvencije za vsako skupino družb.

(153)

Po dodatnem dokončnem razkritju je turška vlada trdila, da je bila razdelitev subvencije, izplačane gojiteljem „pod zgornjo mejo“ in preostalim gojiteljem, nepravilna, in predložila drugo razdelitev subvencije, ne da bi predložila kakršne koli dokaze o tem, od kod ta razdelitev izvira ali na kakšni podlagi je bila izračunana. Trditev je bila zato zavrnjena.

(154)

Zainteresirane strani so trdile, da razkritje posredne subvencije ni bilo zadostno in da bi jim bilo treba razkriti subvencije, prejete na dobavitelja. Ta trditev je bila zavrnjena zaradi zaupne narave informacij, ki jih je posredovala turška vlada. Komisija je menila, da je zgoraj navedeni popravljeni opis metodologije skupaj z dodatnimi informacijami, predloženimi sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, zadosten za zagotovitev pravic strani.

(155)

Dva proizvajalca izvoznika sta trdila, da je bil izračun subvencije na kilogram kupljenih postrvi za njiju nepravilen, saj sta v OPP dejansko kupovala predvsem ali v celoti postrvi, lažje od 1,2 kg. Predlagala sta, naj Komisija upošteva, da so bili njuni dobavitelji zato subvencionirani le po stopnji 0,75 TL na kilogram, in ustrezno preračuna ugodnost postrvi, ki sta jih kupila.

(156)

Ta trditev je bila zavrnjena, saj so dokazi jasno pokazali, da je proizvodnja postrvi v Turčiji subvencionirana na podlagi skupnih zneskov, izplačanih gojiteljem v okviru obeh stopenj subvencije. Ne glede na velikost postrvi, ki jo kupijo proizvajalci izvozniki, stopnja subvencije na kilogram kupljenih postrvi temelji na stanju pri gojitelju, ki jih dobavlja, in ne na velikosti postrvi, ki jo proizvajalec izvoznik kupi od tega gojitelja. Dejstvo, da nekateri proizvajalci izvozniki ne proizvajajo postrvi, težjih od kilograma, torej ne pomeni, da njihovi dobavitelji (gojitelji) niso subvencionirani v okviru obeh velikosti postrvi. Kot je dodatno pojasnjeno v uvodni izjavi 160, turška vlada v zvezi s tem ni poslala nobenih pripomb ali dodatnih dokazov.

(157)

Po razkritju so nekateri proizvajalci izvozniki izpodbijali metodo, ki jo je uporabila Komisija, in predložili primere nekaterih svojih dobaviteljev, da bi dokazali, da uporabljena metoda ni pravilno razvrstila zadevnega gojitelja postrvi.

(158)

Komisija je te trditve zavrnila, saj se primeri niso šteli za dovolj reprezentativne in zato niso dokazovali, da je bila metodologija Komisije neustrezna.

(159)

Komisija je zato menila, da je njena metodologija, ki temelji na matematični primerjavi podatkov, ki jih je predložila turška vlada, najprimernejši in najustreznejši način za razdelitev gojiteljev postrvi v dve kategoriji, potrebni za pravilno opredelitev subvencije za kupljene postrvi.

(160)

Metodologija je bila skupaj z vsemi izračuni na ravni gojiteljev razkrita tudi turški vladi, ki ni predložila nobenih dokazov, ki bi upravičevali prilagoditev metodologije, ki jo je uporabila Komisija.

(161)

Komisija je prav tako opozorila, da četudi bi sprejela te primere, ne bi mogla sprejeti zgolj izjav proizvajalcev izvoznikov o stanju njihovih dobaviteljev brez preverjanja ali podpornih izjav zadevnega dobavitelja.

(162)

Družba Fishark je nadalje trdila, da je bila skupna kupljena količina, uporabljena pri izračunu posredne subvencije, nepravilna, ker Komisija ni upoštevala skupnih kupljenih količin, vrnjenih nepovezanim strankam.

(163)

Komisija je to trditev zavrnila, ker je družba med navzkrižnimi pregledi na daljavo pojasnila, da so se transakcije, evidentirane pod „vrnjeno prodajo“, nanašale na računovodske popravke napačno izračunanih nakupnih vrednosti in se torej niso nanašale na fizična vračila izdelka, ki se pregleduje. Družba Fishark po prejemu poročila o navzkrižnem preverjanju na daljavo ni predložila pripomb na to ugotovitev in pred dokončnim razkritjem ni predložila dodatnih dokazov, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(164)

Družbi Gumusdoga in Fishark sta po dodatnem dokončnem razkritju trdili, da bi morala Komisija ponovno uvesti kategorijo gojiteljev, ki „niso bili najdeni ali niso prejeli subvencije“, in ne bi smela dodeliti nobene ugodnosti za nakupe od teh gojiteljev.

(165)

Komisija je to trditev zavrnila z utemeljitvijo, da je bilo v vseh prejšnjih preiskavah ugotovljeno, da so vse kupljene postrvi do neke mere subvencionirane, in da najnovejša metodologija odraža to splošno trditev.

(166)

Družba Selina Balik je trdila, da je metodologija za izračun posredne subvencije nepravilna, saj ne upošteva nazivne zmogljivosti, navedene v vsakem dovoljenju za gojenje. Komisija zlasti ni upoštevala dejstva, da obseg proizvodnje, ki se lahko subvencionira, ni omejen le z zgornjo mejo 350 000 kilogramov WFE, temveč tudi z nazivno zmogljivostjo, navedeno v ustreznem dovoljenju za gojenje posameznega gojitelja.

(167)

Komisija je uporabila metodo subvencionirane proizvodnje zaradi neskladja med prijavljeno nazivno zmogljivostjo 244 000 ton v celotni državi in dejansko proizvodnjo 144 000 ton. Zato se je štelo, da je subvencionirana proizvodnja primernejša metoda za izračun stopenj posrednih subvencij, ki jih je treba dodeliti proizvajalcem izvoznikom. Podrobne ugotovitve, vključno z razvrstitvijo družb, so bile predložene turški vladi, ki v pripombah k razkritjem ni predložila nobenih pripomb glede točnosti ali alternativne metode. Komisija je zato zavrnila vse alternativne metode, ki so jih predlagali proizvajalci izvozniki.

(168)

Na podlagi tega je izračun, kot sledi:

Preglednica 3

Ugodnosti na družbo za kupljene postrvi v letu 2020

Preglednica 4

Podpora za proizvodnjo postrvi

(169)

Odlok 2012/3305 (18) in izvedbeno Sporočilo 2012/1 (19) sta podlaga za državno podporo naložbam v sektorju akvakulture (20) in pomenita podlago za turški program spodbud za naložbe. Program vključuje dve shemi spodbud:

(170)

Družbe, ki ne morejo izpolniti meril za minimalni znesek naložbe v okviru regionalnih spodbud za naložbe, lahko uživajo ugodnosti iz sheme splošnih spodbud za naložbe, ki je na voljo za vseh šest regij, opredeljenih v Odloku 2012/3305. Glede na stopnjo gospodarskega razvoja v šestih regijah se lahko intenzivnost pomoči razlikuje.

(171)

Tako odlok kot tudi sporočilo sta še vedno veljavna, šest regij pa od prvotne preiskave ni bilo spremenjenih.

(172)

Družba Gumusdoga je bila v OPP upravičena do znižanja davka na dohodek.

(173)

Vse tri vzorčene družbe so bile upravičene do oprostitve plačila DDV in carin v okviru regionalnih spodbud za naložbe.

(174)

Kot je bilo potrjeno v prvotni preiskavi (21) in pregledu zaradi izteka ukrepa (22), se podpora za naložbe šteje za subvencijo v smislu člena 3(1), točka (a)(ii), in člen 3(2) osnovne uredbe, kadar je podpora v obliki davčne spodbude, tj. kadar je prihodek vlade, ki je sicer zapadel, opuščen ali ni izterjan.

(175)

Subvencija je specifična in proti njej se lahko uvede izravnalni ukrep, ker je ugodnost subvencije posebej omejena na družbe v eni od navedenih regij. Dostop do subvencije je nadalje omejen na nekatera podjetja, ki delujejo v določenih sektorjih. Poleg tega subvencija ne izpolnjuje zahtev o nespecifičnosti iz člena 4(2), točka (b), osnovne uredbe glede na število in vrsto omejitev, ki veljajo za nekatere sektorje, predvsem omejitev dostopa do subvencije na nekatere vrste podjetij ali popolno izključitev nekaterih sektorjev.

(176)

Akvakultura je izrecno imenovana v Prilogi 2A k Odloku 2012/3305 kot ena od dejavnosti, ki so lahko upravičene do te vrste oprostitve davka. V Prilogi 4 k Odloku so navedeni sektorji, ki niso upravičeni do ugodnosti na podlagi spodbud v okviru te sheme.

(177)

Za določitev zneska subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, pri oprostitvi davka, se je ugodnost za prejemnike v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izračunala kot razlika med zneskom celotnega davka, ki se plača glede na običajno davčno stopnjo, in zneskom celotnega davka, ki se plača glede na znižano davčno stopnjo.

(178)

Komisija je za oprostitve plačila DDV in carin opredelila sredstva, kupljena v OPP, in znesek oproščenega DDV ali carine. Dvomesečna ugodnost denarnega toka je bila izračunana z uporabo kratkoročne obrestne mere za OPP.

(179)

Po razkritju sta tako družba Gumusdoga kot turška vlada zahtevali, da Komisija ne izravna oprostitev plačila DDV.

(180)

Turška vlada je trdila, da ameriški preiskovalni organi niso ugotovili, da se proti oprostitvam plačila DDV v turški shemi potrdila o spodbujanju naložb lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in se sklicevala na odločbo Združenih držav „Preiskava o izravnalni dajatvi za aluminijasto pločevino iz navadnih zlitin iz Republike Turčije“ (23).

(181)

Komisija ugotavlja, da je na strani 17 tega dokumenta Ministrstvo za trgovino ZDA navedlo, da je ugotovilo, da ta shema ne prinaša nobenih ugodnosti, vendar zbira dodatna dejstva v zvezi z delovanjem sistema DDV turške vlade.

(182)

Komisija tudi ugotavlja, da se Ministrstvo za trgovino ZDA strinja s Komisijo, da so oproščene carine ugodnost v okviru te sheme.

(183)

Turška vlada je trdila, da proizvajalci plačajo vstopni DDV od svojih nakupov od dobaviteljev, medtem ko obračunajo izstopni DDV od prodaje svojim strankam; končno davčno breme torej nosijo kupci, zato se proti oprostitvam plačila DDV ne morejo izvajati izravnalni ukrepi.

(184)

Podobno je družba Gumusdoga trdila, da je lahko svoje obveznosti iz naslova DDV pobotala s svojimi terjatvami iz naslova DDV ter da je bila edina ugodnost sodelovanja v shemi izogibanje vnaprejšnjim plačilom DDV in s tem upravnemu bremenu pri pobotanju obveznosti iz naslova DDV s terjatvami iz naslova DDV. Zato so zahtevali, da se v skladu s prejšnjimi preiskavami ne izračuna nobena ugodnost.

(185)

V nasprotju s pripombami družbe Gumusdoga je Komisija menila, da je treba te oprostitve plačila DDV in carin izravnati.

(186)

Zaradi razlogov, navedenih v iz uvodnih izjavah 148 do 150 je Komisija v skladu s prejšnjimi preiskavami ugotovila, da je shema oprostitve plačila DDV v Turčiji subvencija, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Dejstvo, da se z računovodskega vidika obveznosti iz naslova DDV izravnajo s terjatvami, ne odpravi ugodnosti v smislu denarnega toka, ki izhaja iz dejstva, da proizvajalcem izvoznikom ni treba vnaprej izplačati gotovine in nato počakati na vračilo davčnih organov na podlagi obdelave mesečnih obračunov DDV, kot velja za družbe, ki niso upravičene do sheme.

(187)

Po dodatnem dokončnem razkritju je turška vlada ponovno poudarila, da shema oprostitve plačila DDV v Turčiji ni subvencija, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Iz razlogov, navedenih v zgornjih uvodnih izjavah, je bila ta trditev zavrnjena.

(188)

V zvezi z oprostitvami plačila DDV, ki jih je koristila družba Gumusdoga, je Komisija izračunala časovno prednost dveh mesecev. Po dokončnem razkritju je družba zaprosila za pojasnilo, kako je Komisija določila dvomesečno obdobje, in trdila, da je bilo obdobje za pobot plačila DDV samo en mesec. Kot je navedeno v uvodni izjavi 42 začasne uredbe „[…] so ugodnosti, pridobljene v obdobju preiskave, predstavljale le časovno prednost dveh mesecev, dokler davčni organi podjetjem niso povrnili plačanega DDV“. V prvotni preiskavi v zvezi s to izjavo ni bilo nobenih pripomb, Komisija pa v dokumentaciji nima dokazov, da se je sistem DDV v Turčiji od takrat spremenil.

(189)

Po dokončnem razkritju je družba Gumusdoga trdila, da bi morala Komisija znižanja davkov dodeliti različnim izdelkom, navedenim v potrdilih o podpori za naložbe, na katerih so temeljila znižanja davkov.

(190)

Ta argument je bil zavrnjen, saj so znižanja davka na dohodek prihodek družbe in se zato razdelijo na celoten promet skupine.

(191)

Za subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, pri oprostitvah DDV in carinah, je bila ugodnost izračunana kot ugodnost od denarnega toka za nakupe v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

Preglednica 5

Opuščeni prihodek

(192)

V skladu z Zakonom št. 5363 o kmetijskem zavarovanju (24) in Odlokom 2018/380 (25) o tveganjih, izdelkih in regijah v okviru kmetijskega zavarovalnega sklada in podpore v obliki stopenj premij v OPP lahko proizvajalci izdelkov akvakulture uživajo ugodnosti od znižane zavarovalne premije, ki zagotavlja kritje za izgube v zvezi s staležem in vzrejo postrvi zaradi številnih možnih bolezni, naravnih in drugih nesreč itd. Podpora turške vlade znaša 50 % zavarovalne premije.

(193)

Kot je bilo potrjeno v prvotni preiskavi (26) in pri pregledu zaradi izteka ukrepa (27), ima ugodnost na podlagi te sheme obliko znižanja finančnih stroškov, ki nastanejo zaradi kritja staleža v akvakulturi v okviru življenjskega zavarovanja.

(194)

Ta shema zajema subvencijo v smislu člena 3(1), točka (a)(i), osnovne uredbe v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, ki jih turška vlada dodeli gojiteljem postrvi, in finančni prispevek, ker prejemniki subvencije uživajo ugodnosti ugodne zavarovalne premije, ki je precej nižja od zavarovalnih premij, ki so na voljo na trgu za kritje primerljivih tveganj.

(195)

Shema prinaša ugodnost v smislu člena 3(2) osnovne uredbe. Ugodnost ustreza razliki med premijami, ki so na voljo v okviru komercialne zavarovalne police, in subvencionirano premijo.

(196)

Ta podpora je specifična, ker organ, ki dodeljuje subvencije, in zakonodaja, v skladu s katero ta organ deluje, izrecno omejujeta dostop do te znižane premije na podjetja, ki delujejo v sektorju akvakulture, in se celo izrecno osredotočata na tveganja, ki so jim izpostavljeni proizvajalci v akvakulturi.

(197)

Vzorčeni proizvajalec izvoznik Gumusdoga je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom od turške vlade prejel neposredne prenose sredstev, ki so bila v njegovih računovodskih izkazih knjižena kot prihodki.

(198)

Komisija je zahtevala informacije o vseh vknjižbah za prihodke v računovodskih izkazih za leto 2020 in družba je predložila podrobne podatke za vsako vknjižbo. Ugotovljeno je bilo, da so bile tri vknjižbe neposredni prenosi sredstev, omejeni na izvoznike, in sicer:

(199)

Prvič, družba je prejela sredstva na račun „Podpora Egejskega združenja izvoznikov“, za katera je navedla, da so bila povezana s podporo v zvezi z zračnim prevozom. To ureja „Predsedniški odlok št. 2552 z dne 16. maja 2020 o podpori za stroške zračnega prevoza tovora“ za obdobje od maja do julija 2020 (28).

(200)

Drugič, družba je prejela sredstva na račun „Spodbude izvoza Ministrstva za gospodarstvo“ (v nadaljnjem besedilu: podpora za spodbujanje izvoza). Družba je navedla, da je „cilj Odloka 2014/8 (29) podpreti družbe, ki v Turčiji opravljajo gospodarske in/ali komercialne dejavnosti, pri pridobivanju certifikatov za dostop do trga in zagotoviti njihovo udeležbo v svetovni dobavni verigi“.

(201)

Tretjič, družba je prejela sredstva na račun „Prihodki za podporo razstavam“. Družba je navedla, da to pomoč ureja „Odlok 2017/4 o podpori udeležbi na sejmih v tujini“, objavljen v Uradnem listu št. 30031 z dne 7. aprila 2017. V skladu s tem odlokom lahko izvozniki od generalnega direktorata za izvoz pri ministrstvu za trgovino zahtevajo povračilo stroškov za udeležbo na sejmih v tujini, ki jih ministrstvo za trgovino opredeli kot upravičene do podpore.

(202)

Za prvo subvencijo Komisija meni, da je odvisna od izvoza, saj gre za povračilo stroškov prevoza za izvoz. Hkrati mora izvoznik podpisati zavezo, da bo izvažal in povrnil subvencijo, če se izvoženo blago vrne v Turčijo. Poleg tega je shema specifična za izvoznike, ki pripadajo določenim sektorjem, med katerimi je navedena tudi akvakultura.

(203)

Za druga nepovratna sredstva Komisija meni, da so prav tako odvisna od izvoza, saj gre za povračilo stroškov izvoznih transakcij za dostop do tujih trgov, kot so stroški certificiranja in nadzora kakovosti.

(204)

Za tretja nepovratna sredstva Komisija meni, da so tudi ta odvisna od izvoza, saj so namenjena spodbujanju trgovine na področju izvoza prek sejmov v tujini.

(205)

Ta shema predstavlja subvencijo v smislu člena 3(1), točka (a)(i), osnovne uredbe v obliki nepovratnih sredstev, ki jih turškim izvoznikom dodeli turška vlada. Shema prinaša ugodnost v smislu člena 3(2) osnovne uredbe.

(206)

Ta nepovratna sredstva so odvisna od opravljanja izvoza v smislu člena 4(4), točka (a), osnovne uredbe. Nekatera od njih so tudi specifična v smislu člena 4(2), točka (a), in člena 4(3) osnovne uredbe, saj je iz dokumentov, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik, razvidno, da so omejena na nekatere gospodarske sektorje, kot je akvakultura. Komisija zato meni, da se proti tem nepovratnim sredstvom lahko uvedejo izravnalni ukrepi in da so ta nepovratna sredstva specifična.

(207)

Ugodnost je znesek prejetih in knjiženih prihodkov v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(208)

Po razkritju je družba Gumusdoga izpodbijala odločitev Komisije glede tega, da se proti tem trem subvencijam lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(209)

Za subvencijo „Podpora Egejskega združenja izvoznikov“ (prva subvencija) je družba Gumusdoga trdila, da shema ni povezana z izdelkom, ki se pregleduje, saj izvoz izdelkov pod oznakami HS 0302, 0303 in 0304 v Evropsko unijo ni vključen v obseg podpore.

(210)

Komisija je to trditev zavrnila, saj lahko podpora zajema izdelke pod drugimi oznakami HS, ki so del obsega izdelka te preiskave, in sicer oznaki HS 0301 in 0305. Družba prav tako ni predložila zadostnih informacij, da bi Komisija lahko preverila, katere skupine izdelkov so bile zajete v podpori, prejeti v OPP.

(211)

Družba Gumusdoga je tudi trdila, da ta prva subvencija ni povezana z izvozom na trg Unije.

(212)

Komisija ne oporeka, da ta shema ni izključna za izdelek, ki se pregleduje, zato je bila ugodnost, ki jo je družba prejela, upoštevana v skupnem izvoznem prometu skupine in nato porazdeljena na izdelek, ki se pregleduje.

(213)

Za podporo za spodbude izvoza (druga subvencija) je družba Gumusdoga trdila, da se le ena od osmih vlog, vključenih v izračun ugodnosti, nanaša na izdelek, ki se pregleduje, in na OPP. Zato je od Komisije zahtevala, naj ustrezno pregleda izračun ugodnosti in zavrne sedem zahtevkov, ki se ne nanašajo na izdelek, ki se pregleduje, in na OPP.

(214)

Komisija to trditev zavrača, saj je bila ugodnost upoštevana kot prihodek, knjižen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, in je bila upoštevana v celotnem izvoznem prometu skupine ter nato porazdeljena na izdelek, ki se pregleduje.

(215)

Družba Gumusdoga je Komisijo tudi pozvala, naj ne upošteva ugodnosti, ki izhajajo iz „prihodka za podporo razstavam“ (tretja subvencija), saj ta shema ni specifična za sektor ali podjetje niti ni povezana z izdelkom, ki se pregleduje, ali OPP.

(216)

Komisija to trditev zavrača, ker je pogojena z izvozom in je bila ugodnost, prejeta med OPP, upoštevana v celotnem izvoznem prometu skupine in nato porazdeljena na izdelek, ki se pregleduje.

Preglednica 6

Neposredni prenos sredstev

(217)

Komisija je v prvotni preiskavi in pri pregledu zaradi izteka ukrepa ugotovila, da so proizvajalci postrvi uživali ugodnosti preferenčnih posojil, ki vključujejo:

(218)

Komisija je preučila preferenčna posojila za vzorčene proizvajalce izvoznike v letu 2020, vključno s kmetijskimi posojili, izvoznimi posojili in drugimi shemami posojil, tudi tistimi, ki jih je leta 2020 organizirala turška vlada kot odziv na pandemijo COVID-19.

(219)

Odlok 2020/2015 določa, da lahko kmetijske kreditne zadruge (v nadaljnjem besedilu: KKZ) in banka T.C. Ziraat Bankasi A.S. (v nadaljnjem besedilu: Ziraat Bankasi) proizvajalcem v sektorju akvakulture zagotovijo posojila z nizko obrestno mero in posojila za podjetja. Proizvajalci postrvi lahko prejmejo popuste na veljavne obrestne mere, ki znašajo 10–80 %. Zgornja meja kredita je 10 000 000 TL. Odlok velja od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2022.

(220)

KKZ so subjekti zasebnega prava, ki so jih ustanovili kmetijski pridelovalci (tj. fizične osebe ali pravni subjekti, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo) v Turčiji, da bi zagotovili podporo svojim finančnim potrebam pri poslovanju.

(221)

Ziraat Bankasi je Kmetijska banka Republike Turčije in je v celoti v državni lasti. V prvotni preiskavi so bile njene delnice v lasti podsekretariata ministrstva za državno blagajno in finance. Od leta 2018 pa je bil njen kapital prenesen na turški državni sklad, in kot je bilo ugotovljeno pri pregledu zaradi izteka ukrepa, ostaja v 100-odstotni lasti turškega državnega sklada (30).

(222)

V skladu s členom 2 Odredbe št. 6741 o ustanovitvi družbe za upravljanje turškega državnega sklada in spremembah nekaterih zakonov je turški državni sklad ustanova, povezana s predsedstvom (31).

(223)

V skladu s členom 13(2) Odloka Sveta ministrov 2016/9429 je predsednik upravnega odbora sklada predsednik republike. Enega od članov odbora lahko predsednik republike imenuje za namestnika predsednika upravnega odbora (32).

(224)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi (33), banka Ziraat Bankasi zagotavlja preferenčna posojila sektorju akvakulture za spodbujanje kmetijske proizvodnje in kmetijskega podjetništva. Svet ministrov vsako leto določi trajanje, postopke in načela programa, ministrstvo za finance pa preostali znesek plačila obresti, ki ustreza diskontirani obrestni meri, prenese na banko Ziraat Bankasi.

(225)

V prvotni preiskavi je bilo zato ugotovljeno, da je bila banka Ziraat Bankasi pooblaščena s strani vlade na podlagi Odloka 2013/4271, ki je bil nadomeščen z Odlokom 2020/2015 na isti podlagi.

(226)

Zato ima banka T.C. Ziraat Bankasi A.S. še vedno pooblastilo vlade, Komisija pa jo, tako kot v prejšnjih preiskavah, obravnava kot javni organ.

(227)

V OPP so imeli sodelujoči vzorčeni proizvajalci izvozniki neodplačana posojila z nizko obrestno mero banke Ziraat Bankasi.

(228)

Po razkritju je družba Gumusdoga pripomnila, da Komisija kmetijskih posojil banke Ziraat Bankasi ne bi smela šteti za posojila, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, saj so bila povezana z nakupom zavarovalne police, vezane na proizvodnjo drugih izdelkov in ne na izdelek, ki se pregleduje.

(229)

Ta argument je bil zavrnjen, saj je bilo posojilo odobreno družbi, ni pa bilo dokazov, da so bila podobna posojila na splošno na voljo družbam v Turčiji. Poleg tega posojilo ni bilo pogojeno s proizvodnjo drugih izdelkov, temveč le z nakupom zavarovalne police za določeno ribogojnico.

(230)

Kot je bilo potrjeno v prvotni preiskavi (34) in pri pregledu zaradi izteka ukrepa (35), je banko Türkiye İhracat Kredi Bankası A.Ş. (v nadaljnjem besedilu: Eximbank) ustanovila turška vlada 21. avgusta 1987 z Odlokom št. 87/11914, ki je bil sprejet po Odredbi št. 3332 (36) o izvoznih kreditih, ter je v celoti v državni lasti in deluje kot instrument turške vlade za spodbujanje izvoza v okviru izvozne strategije Turčije.

(231)

Banki Eximbank je turška vlada zaupala podporo zunanje trgovine in turških pogodbenikov/vlagateljev, ki delujejo v tujini, da bi se povečal izvoz turških podjetij in okrepila njihova mednarodna konkurenčnost.

(232)

Komisija še naprej meni, da ima banka Eximbank pooblastilo vlade in je zato javni organ.

(233)

Odredba št. 3332 in Sklep št. 2013/4286 (37) o ustanovitvi banke Eximbank predstavljata pravno podlago za izvozne kredite, ponujene prek banke Eximbank.

(234)

Banka Eximbank zagotavlja finančno podporo (bodisi neposredno bodisi prek posredniških bank, ki delujejo na podlagi provizije), kot so z izvozom pogojeni izvozni krediti pred odpremo ali po njej in izvozno usmerjeni naložbeni krediti za izvoznike, da bi se povečala konkurenčnost turških izvoznikov na tujih trgih.

(235)

Banka Eximbank uporablja reeskontne kredite tudi za zagotavljanje denarnih predplačil izvoznikom na podlagi diskontiranja računov in dokumentov v zvezi s prodajo za izvoz (38). Pravna podlaga za te kredite sta dokument Implementation Principles and Circular on Export and Foreign Exchange Earning Services Rediscount Credits (Rediscount Programme) (Izvedbena načela in okrožnica o reeskontnih kreditih za storitve izvoza in deviznega zaslužka (program rediskontiranja)) (39) in člen 45 zakona o centralni banki.

(236)

V letnem poročilu Centralne banke Turčije (v nadaljnjem besedilu: TCMB) za leto 2020 je navedeno, da je bil cilj reeskontnih kreditov „olajšati izvoznim podjetjem dostop do kreditov po ugodnih cenah in okrepiti rezerve Centralne banke Turčije (40).“

(237)

Reeskontne kredite financira centralna banka Turčije, dodeljujejo pa se prek turških finančnih ustanov (javnih in zasebnih bank), ki nastopajo kot agenti TCMB. Obrestne mere določa TCMB, posredniške banke pa so plačane prek provizij, ki so zaračunane prejemnikom.

(238)

V OPP so imeli sodelujoči vzorčeni proizvajalci izvozniki neodplačane izvozne kredite z nizko obrestno mero, ki jih je bodisi zagotovila neposredno banka Eximbank bodisi so bili dodeljeni prek drugih javnih ali zasebnih bank, ki so nastopale kot agenti banke Eximbank. Družbe so uživale tudi ugodnosti reeskontnih kreditov, ki jih je zagotovila banka Eximbank ali so bili zagotovljeni prek drugih javnih ali zasebnih bank.

(239)

Nekateri vzorčeni proizvajalci izvozniki so poročali o drugih posojilih, najetih v letu 2020. Komisija je opredelila tri sheme, ki so jih uporabljali vzorčeni proizvajalci izvozniki, in od turške vlade zahtevala informacije o naslednjem:

(240)

Shema Can Suyu - Life Water je splošni program posojil, ki je odprt za vsa podjetja, ki se zavežejo, da bodo od konca februarja 2020 dalje nadaljevala poslovanje in ohranila (in ne zmanjšala) število zaposlenih, registriranih pri zavodu za socialno varnost. Program je posojilo za neprekinjeno poslovanje, ki ga turška vlada odobri banki Kredi Garanti Fonu in petim javnim bankam, ki imajo v njej delež.

(241)

Shema Ise Devam - Continue to Business je še en splošni program posojil, povezan s tekočimi dejavnostmi na enak način kot shema Can Suyu - Life Water. Program je posojilo za neprekinjeno poslovanje, ki ga turška vlada odobri banki Kredi Garanti Fonu in petim javnim bankam, ki imajo v njej delež.

(242)

Shema IVME Credit - Movement Credit je specifična shema za določene gospodarske sektorje. Ministrstvo za državno blagajno in finance je 23. maja 2019 skupaj s tremi državnimi bankami, tj. Ziraat Bankasi, Halkbank in Vakifbank, shemo objavilo kot del finančnega svežnja IVME (pospeševanje) (41). Sveženj pospeševanja financiranja je del dolgoročne državne gospodarske politike turške vlade, ki je opredeljena v programu novega gospodarstva („Yeni Ekonomi Programi“).

(243)

V uradni objavi je navedeno, da je program namenjen „podpori sektorjem, ki so močno odvisni od uvoza, imajo zunajtrgovinski primanjkljaj in visoke stopnje prispevkov pri zaposlovanju ter velik izvoz ali devizni zaslužek“. V skladu z uvodnim govorom ministra za državno blagajno in finance „finančni sveženj temelji na pristopu financiranja, ki je usmerjeno v izdelek. Ne le z ocenjevanjem po posameznih sektorjih, temveč tudi s financiranjem izdelkov, ki lahko pozitivno prispevajo k odpravi zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Tako se bo povečala konkurenčnost zadevnih izdelkov na mednarodnih trgih in posledično razkril izvozni potencial strateških izdelkov (42).“

(244)

Glavne dejavnosti, ki se podpirajo, so „proizvodnja surovin in polizdelkov; proizvodnja strojev in kmetijstvo“. Na področju surovin in uvoženega blaga so bili opredeljeni štirje glavni sektorji: kemični/medicinski (farmacevtski) izdelki, plastični in gumijasti izdelki; umetne in sintetične preje ter sektorja papirja in kartona (43).

(245)

Na področju proizvodnje strojev je bil vzpostavljen seznam proizvajalcev strojev v okviru določenih oznak NACE. Finančni sveženj vključuje posojila domačim proizvajalcem strojev s seznama oznak NACE, ki vlagajo v novo proizvodnjo ali povečanje zmogljivosti, ter posojila domačim kupcem, ki vlagajo v nove stroje istih proizvajalcev. Sveženj je namenjen naslednjim sektorjem:

(246)

Kmetijstvo vključuje „živinorejo in pridelavo krmnih rastlin“, ta posojila pa so bila v OPP odobrena enemu vzorčenemu proizvajalcu izvozniku za akvakulturo. Pogoji posojila so glede na ponujeno obrestno mero izrazito ugodni.

(247)

Za dve splošni posojilni shemi Can Suyu - Life Water in Ise Devam - Continue to Business, ki temeljita na stopnji zaposlenosti v podjetjih februarja 2020, Komisija ni našla dokazov, da sta ti shemi posojil specifični ali da se proti njima lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(248)

Vendar je Komisija za kreditno shemo IVME našla dokaze, da je omejena na specifične sektorje in specifične dejavnosti (kot je navedeno zgoraj) ter da je sveženj posojil povezan z državnimi bankami Ziraat Bank, Halkbank in Vakifbank.

(249)

Komisija je ugotovila, da so vzorčene družbe uporabljale le posojila IVME bank Ziraat Bank in Halkbank. Zato Komisija v tej preiskavi ni preučila statusa banke Vakifbank.

(250)

Komisija je v oddelku 4.5.1 zgoraj potrdila, da je banka Ziraat Bank javni organ, ki ima pooblastilo vlade.

(251)

Komisija je banko Türkiye Halk Bankası A.Ş. (v nadaljnjem besedilu: Halkbank) obravnavala kot javni organ, ki ima pooblastilo vlade, na podlagi javnih informacij in informacij, ki jih je banka sama predložila v odgovoru na vladni vprašalnik, ki je vključeval kopije letnih poročil za leti 2019 in 2020.

(252)

Banko Halkbank je leta 1933 ustanovila turška vlada. Mustafa Kemal Atatürk, ki je izjavil: „Izjemno pomembno je ustanoviti organizacijo, ki bo lastnikom malih podjetij in velikim industrijskim podjetjem zagotavljala nujno potrebna posojila, ki so lahko dostopna in ugodna, ter znižala stroške posojil v običajnih okoliščinah,“ je tlakoval pot ustanovitvi banke Halkbank.

(253)

Banka Halkbank je v 77,9-odstotni lasti vlade prek turškega državnega sklada (45). Komisija je ugotovila, da so vsi člani upravljalnega organa banke vladni uslužbenci ali so bili vladni uslužbenci ali pa so delovali v drugih javnih organih (46).

(254)

Komisija je na primer ugotovila, da je v odboru prisoten Maksut Serim, ki je bil leta 2020 višji svetovalec predsednika Republike Turčije, med letoma 2003 in 2016 pa je bil glavni svetovalec predsednika vlade Republike Turčije.

(255)

Komisija se je seznanila tudi, da je v odboru prisoten Sezai Uçarmak, ki je bil leta 2020 namestnik ministra na ministrstvu za trgovino.

(256)

Komisija je nadalje ugotovila, da je v statutu banke Halkbank jasno naveden poseben cilj banke kot ponudnika poceni dostopa do financiranja za MSP, trgovce in obrtnike (člen 4(4)) ob sodelovanju Sveta ministrov Republike Turčije.

(257)

Člen 4(5) obravnava možnost, da je manj kot 50 % delnic banke v državni lasti: „Če odstotek delnic v državni lasti banke pade pod 50 %, se dejavnosti banke v zvezi z zagotavljanjem kreditov obrtnikom in trgovcem ter malim in srednjim industrijskim podjetjem nadaljujejo v skladu z metodami in načeli, ki jih določi Svet ministrov (47).“

(258)

Banko je ustanovila turška vlada, njena prednostna naloga pa so potrebe malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), trgovcev in obrtnikov.

(259)

Kot je izjavila banka Halkbank: „Ker je bila prednostna naloga banke Halkbank vedno zagotavljati posojila tej ciljni skupini pod najugodnejšimi pogoji, si banka zasluži ugledno mesto v srcih trgovcev, obrtnikov ter MSP (48).“ V letnih poročilih za leti 2020 in 2021 se banka Halkbank večkrat sklicuje tudi na svojo vlogo banke državne politike, ki izvaja prednostne naloge vlade.

(260)

V skladu z uradno izjavo o poslanstvu banke Halkbank v njenih letnih poročilih je vloga banke „podpirati razvoj in rast Turčije ob zavedanju družbene odgovornosti in biti ljudska banka, ki ustvarja veliko dodano vrednost za vse deležnike“.

(261)

To poslanstvo se v praksi izvaja na naslednji način: „Ko smo svoje vire usmerjali v prednostne naloge turškega gospodarstva kot del našega poslanstva, katerega vodilo je ‚Najprej smo ljudje, šele nato banka‘, smo se osredotočili na poslovanje v okviru pristopa, ki spoštuje ljudi, družbo in okolje.“

(262)

Na primer na strani 52 poročila za leto 2021 je navedeno: „Banka […] je 500 tisoč trgovcem in obrtnikom odobrila 12,1 milijarde TL v posojilih s subvencioniranimi obrestnimi merami ministrstva za državno blagajno in finance. Poleg tega je banka Halkbank v skladu s predsedniškim odlokom še naprej odlagala plačila posojil trgovcem in obrtnikom, katerih podjetja so utrpela izgube zaradi pandemije (49).“

(263)

Generalni direktor Osman Arslan je v zvezi s posojili IVME pohvalil „usklajenost in močno koordinacijo med institucijami, povezanimi z gospodarskim upravljanjem, za doseganje uspešnih rezultatov,“ in dodal: „Z odločnostjo, da dosežemo cilje programa novega gospodarstva, bomo letos intenzivno delali na tem področju in si zelo prizadevali ponuditi najustreznejše rešitve za zahteve naših strank. Izplačila posojil v okviru naših inovativnih produktov, kot so sveženj pospeševanja financiranja, v zaposlovanje usmerjeno posojilo za podjetja, posojilo za prispevek h gospodarski vrednosti, kampanja za stanovanjska posojila, kampanja za potrošniška posojila, indeksirano posojilo TLREF in posojilo za vozila domače proizvodnje, so leta 2019 dosegla 30 milijard TL (50).“

(264)

Pogoji kredita IVME vključujejo obdobje odloga in prednostno obrestno mero, ki je določena kot odstotni pribitek (1–3 %, glede na trajanje kredita) k državnim domačim dolžniškim vrednostnim papirjem (v nadaljnjem besedilu: DIBS) z nizkim tveganjem.

(265)

Obrestna mera za posojila IVME je določena v navodilih vlade bankam, in sicer ne glede na strukturo stroškov kapitala banke, okoliščine posojilojemalca ali njegovo kreditno sposobnost. Zato se šteje, da banke ravnajo po navodilih vlade in delujejo v njenem imenu.

(266)

Komisija je zato menila, da se proti kreditni shemi IVME lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(267)

Kot je bilo potrjeno v prvotni preiskavi (51) in pri pregledu zaradi izteka ukrepa (52), se preferenčno financiranje šteje za subvencijo v smislu člena 3(1), točka (a)(i), in člena 3(2) osnovne uredbe.

(268)

Na podlagi ugotovitev sedanje preiskave je Komisija sklenila, da sheme preferenčnega financiranja podeljujejo prejemnikom ugodnosti, saj se tako financiranje zagotavlja po obrestnih merah, ki so nižje od tržnih, in sicer pod pogoji, ki ne odražajo tržnih pogojev za posojila s primerljivo ročnostjo.

(269)

Te sheme preferenčnega financiranja so specifične v smislu člena 4(2), točka (a), osnovne uredbe, kolikor zadevajo kmetijska posojila, ker organi, ki jih odobrijo, ali zakonodaja, v skladu s katero ti organi delujejo, izrecno omejuje dostop do njih na nekatera podjetja.

(270)

Krediti, povezani z izvozom, so specifični v smislu člena 4(4), točka (a), osnovne uredbe, ker so odvisni od opravljanja izvoza.

(271)

Po razkritju sta turška vlada in družba Gumusdoga izpodbijali izravnavo ugodnosti, izračunane za kredite, povezane z izvozom, ki so pogojeni z izvozom, če je posojilo zagotovila zasebna banka.

(272)

Ta trditev je bila navedena tudi v okviru prejšnjega pregleda zaradi izteka ukrepa v uvodni izjavi 87, Komisija pa jo je zavrnila v uvodnih izjavah 88 in 89 (53).

(273)

Komisija je skrbno analizirala dokumentacijo, ki jo je predložila družba, in iskala dokaze, da je ta posojila zagotovila zasebna banka brez vmešavanja banke Eximbank ali drugih javnih organov, saj si je družba ta sredstva za izvoz izdelka, ki se pregleduje, izposodila po obrestnih merah, precej nižjih od tistih, ki jih je TCMB objavila za posojila v evrih.

(274)

Dokumentacija, ki jo je predložila družba, ni vključevala posojilne pogodbe zadevne banke ali kakršnih koli dokazov, da je zadevna banka ponudila družbi določeno obrestno mero iz določenega razloga.

(275)

Zato ni bilo dokazov, da so bila ta posojila zagotovljena na tržni osnovi, zaradi česar je ta trditev zavrnjena.

(276)

Poleg tega je družba Gumusdoga trdila, da je bila Komisija nedosledna pri metodologiji, uporabljeni za izračun ugodnosti za posojila, povezana z izvozom, saj nekatera niso bila vključena v izračun skupne ugodnosti.

(277)

Komisija je to trditev zavrnila. Edini razlog, zakaj nekatera posojila, pogojena z izvozom, ki so jih izdale zasebne banke, niso bila vključena v izračun skupne ugodnosti, je, da so bila ta posojila izdana v turških lirah.

(278)

Družba Gumusdoga je trdila, da lahko zaradi svoje visoke kreditne sposobnosti prejema ugodne nizke obrestne mere za svoja posojila, pogojena z izvozom, ki jih izdajajo zasebne banke, zato Komisija v svoje izračune ne bi smela vključiti ugodnosti, ki izhajajo iz takih posojil.

(279)

Komisija je ta argument zavrnila, saj referenčne obrestne mere, uporabljene za izračun ugodnosti, ustrezajo povprečni obrestni meri vseh turških posojil, danih v določenem časovnem obdobju in v določeni valuti. To povprečje je vključevalo vse vrste kreditne sposobnosti.

(280)

Ta trditev družbe Gumusdoga, da so bile za nekatera posojila, pogojena z izvozom, določene nizke obrestne mere zaradi njihovih posebnih pogojev, je bila prav tako navedena v pregledu zaradi izteka ukrepa in zavrnjena iz istih razlogov kot zgoraj. Družba Gumusdoga ni mogla dokazati, da je prejela kakršno koli posojilo, pogojeno z izvozom, z nizko obrestno mero na podlagi svoje bonitetne ocene ali na podlagi pogajanj z banko.

(281)

Komisija je menila, da ni povezave med izravnalnimi ukrepi v zvezi s posojilom posojilo in stopnjo kreditne sposobnosti podjetja. Referenčne obrestne mere so bile uporabljene le za določitev zneska ugodnosti, ki izhaja iz posojil, in ne za določitev, ali se posojilo lahko šteje za posojilo, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(282)

Vse sheme preferenčnega financiranja se zato štejejo za subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(283)

V skladu s členom 6, točka (b), osnovne uredbe je bila ugodnost na podlagi preferenčnega financiranja izračunana kot razlika med zneskom plačanih obresti in zneskom, ki bi bil plačan za primerljivo komercialno posojilo. Kot referenčno merilo je Komisija ponovno uporabila tehtano povprečno obrestno mero za komercialna posojila na turškem domačem trgu na podlagi podatkov, pridobljenih od TCMB (54). To je isto referenčno merilo, ki je bilo uporabljeno v prvotni preiskavi in vseh prejšnjih pregledih. Komisija je ugodnost, povezano z izvoznimi krediti, pripisala prodaji za izvoz, medtem ko so bila kmetijska posojila pripisana celotni prodaji.

(284)

Po razkritju je družba Gumusdoga postavila vprašanje o metodologiji, ki se je uporabila za pripisanje ugodnosti na osnovi posojil, pogojena z izvozom. V razkritju je Komisija pripisala ugodnosti na naslednji način:

(285)

Po razkritju je družba Gumusdoga izjavila, da bi bilo treba vsa posojila, ki spadajo pod točko (b), dejansko pripisati celotnemu izvoznemu prometu, saj so bila vsa ta posojila odvisna tudi od izvoza drugih izdelkov. Ta trditev se nanaša na isto trditev istega proizvajalca izvoznika iz uvodne izjave 92 uredbe o pregledu zaradi izteka ukrepa (55).

(286)

Komisija je v pregledu zaradi izteka ukrepa lahko pripisala ugodnosti na osnovi nekaterih posojil, pogojenih z izvozom, celotnemu izvoznemu prometu, če so obstajali dokazi, ki so to podpirali (56). Ker so bila nekatera od teh posojil v tem pregledu še vedno aktualna, je Komisija lahko prišla do enakega zaključka.

(287)

Za posojila, ki niso bila pregledana v pregledu zaradi izteka ukrepa, je Komisija analizirala dokumentacijo, ki jo je družba Gumusdoga predložila z odgovorom na vprašalnik in poznejšimi predložitvami.

(288)

Če je bilo iz te dokumentacije razvidno, da je bilo posojilo pogojeno z izvozom vseh izdelkov, je bila ugodnost pripisana celotnemu izvoznemu prometu skupine. V nasprotnem primeru je ugodnost ostala pripisana izvoznemu prometu izdelka, ki se pregleduje. Dokumentacija, ki jo je družba Gumusdoga predložila po razkritju in je ni bilo mogoče preveriti, ni bila upoštevana.

(289)

Po razkritju sta dva vzorčena proizvajalca izvoznika ugotovila administrativne napake pri izračunu ugodnosti, ki sta jih popravila. Komisija je tudi zagotovila, da se zaradi objave referenčne obrestne mere vsak petek referenčna obrestna mera uporablja za posojila, ki se začnejo v naslednjem tednu, kar je bilo navedeno tudi v uvodni izjavi 93 uredbe o pregledu zaradi izteka ukrepa.

(290)

Zneski subvencij, izračunani za vzorčene proizvajalce izvoznike, glede preferenčnih posojil, so naslednji:

Preglednica 7

Financiranje

(291)

Komisija je ugotovila, da je skupni znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu z določbami osnovne uredbe, naslednji:

Preglednica 8

Skupne ugotovljene subvencije

(292)

Preiskava je potrdila znatne spremembe strukture in pogojev izvajanja neposrednih subvencij, ki jih je turška vlada dodelila proizvajalcem postrvi, v primerjavi s prvotno preiskavo. Kot je bilo že ugotovljeno v prejšnjih pregledih, navedenih v uvodnih izjavah 2 in 3, je turška vlada z Odlokom 2016/8791 (57) uvedla zakonodajno spremembo v zvezi s kmetijskimi podporami, ki se bodo zagotavljale v letu 2016. V Sporočilu št. 2016/33 (58) o podpori za akvakulturo so bili podrobno opredeljeni pogoji za dodelitev subvencij.

(293)

V bistvu in v nasprotju z razmerami med prvotno preiskavo je veljalo, da če je imel proizvajalec postrvi več kot eno dovoljenje za proizvodnjo (ali enoto za ribogojstvo) v isti potencialni morski coni, ki jo je določilo ministrstvo, istem zbiralniku (jezu) ali istih zbiralnikih v istih regijah, ki so pripadali isti osebi ali istemu podjetju/družbi, so se ta dovoljenja ali enote za ribogojstvo obravnavale kot eno dovoljenje ali enota, ki pripada zadevni družbi, neposredne subvencije pa so se morale izplačevati v skladu s to razlago.

(294)

Ta zakonodajna sprememba je bila ohranjena v odlokih iz naslednjih let in tudi v Odloku 3190 za OPP, navedenem v uvodni izjavi 57. To kaže, da je sprememba strukture in izvajanja neposrednih subvencij, ki jih dodeljuje turška vlada, ostala veljavna več let in nič ne kaže, da namerava turška vlada uvesti nadaljnje spremembe.

(295)

Poleg tega je bila s spremembo sheme neposrednih subvencij leta 2019 (59) upravičena količina za neposredne subvencije omejena na 350 mt, kar pomeni, da se je zgornja meja v primerjavi s prvotnim obdobjem preiskave znižala. Enaka zgornja meja je bila z Odlokom 3190 ohranjena tudi za leto 2020. Kot je navedeno zgoraj, preiskava ni pokazala nobenih znakov, da se ta praksa ne bi nadaljevala.

(296)

Preiskava je pokazala tudi, kot je navedeno v uvodnih izjavah od 57 do 72, da je turška vlada z delitvijo stopenj podpore vse bolj subvencionirala gojitelje postrvi. Družbe, ki gojijo postrvi vseh velikosti na podlagi istega dovoljenja za gojenje, so prejemale ugodnosti v okviru obeh subvencijskih stopenj za „postrvi“ in „postrvi, težje od kilograma“.

(297)

Šteje se, da je prehod turške vlade s subvencioniranja vseh postrvi z eno stopnjo subvencije na subvencioniranje vseh postrvi in „postrvi, težjih od kilograma“ trajen. Ta trend se je v zadnjih letih hitro povečeval in turška vlada ni nakazala, da se ne bo nadaljeval. To povečanje ugodnosti zaradi izplačil stopenj podpore za „postrvi, težje od kilograma“ je delno nadomestilo zmanjšanje ugodnosti, prejetih za „postrvi“. Na splošno so gojitelji postrvi še naprej deležni neposredne podpore turške vlade.

(298)

Komisija je ugotovila, da se skupna raven subvencij za izdelek, ki se pregleduje, v turških lirah na kilogram izvoza v EU ni znižala v enakem obsegu kot izravnalne dajatve, izračunane v OPP. To je posledica padca vrednosti turške lire v primerjavi z eurom od prvotne preiskave in dejstva, da se dajatev izračuna na podlagi subvencij v turških lirah na kilogram, deljenih z vrednostjo CIF v turških lirah.

(299)

Vendar je Komisija ugotovila tudi, da je imela Turčija vzporedno s padcem vrednosti turške lire v primerjavi z eurom tudi obdobja visoke inflacije. Zato je tudi vrednost turške lire v državi padla, izplačani zneski subvencij, ki so v turških lirah ostali nespremenjeni, pa so se realno znižali. Komisija je zato menila, da je zmanjšanje izravnalne dajatve iz prvotne preiskave trajna sprememba okoliščin.

(300)

DAO je v predložitvi z dne 11. novembra 2021 navedla, da se sheme subvencij v Turčiji stalno in redno spreminjajo, zato kakršne koli spremembe zneskov subvencij ni mogoče šteti za trajne. Izvoz postrvi iz Turčije še vedno nelojalno znižuje cene industrije Unije in ji še vedno povzroča znatno škodo. Zato bi bilo treba sedanji pregled zaključiti in ohraniti stopnjo veljavnih ukrepov.

(301)

V trditvah DAO niso upoštevane pomembne spremembe v strukturi in izvajanju shem neposrednih subvencij, kot je bilo ugotovljeno v tej preiskavi. Morebitne letne spremembe stopenj subvencij niso vplivale na ugotovitve, da so bile okoliščine v prvotni preiskavi bistveno drugačne in da so bile izvedene spremembe trajne. Trditve DAO v zvezi s tem so bile zato zavrnjene.

(302)

Komisija je zato menila, da so se okoliščine spremenile in da so te spremembe trajne. Po tem razkritju ni prejela pripomb glede tega.

(303)

Na podlagi sklepov Komisije bi bilo treba spremeniti protisubvencijske ukrepe za uvoz nekaterih vrst šarenke s poreklom iz Republike Turčije, da se upoštevajo spremenjene okoliščine.

(304)

Protisubvencijski ukrepi so bili izračunani kot odstotek vrednosti CIF izvoza izdelka, ki se pregleduje, v Evropsko unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(305)

Po dodatnem razkritju je družba Gumusdoga zaprosila Komisijo, naj popravi izračun skupnega prometa preiskovane skupine družb, tako da vključi promet s povezanimi družbami zunaj te skupine petih družb, ki so bile neposredno povezane z njihovimi dejavnostmi v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje, vendar so bile del skupine Gumusdoga.

(306)

Ta zahtevek je bil sprejet in promet z zadevnimi družbami je bil dodan skupnemu prometu skupine.

(307)

Po razkritju so trije vzorčeni proizvajalci izvozniki trdili, da je Komisija napačno izračunala vrednost CIF izvoza izdelka, ki se pregleduje, v Unijo. Trdili so, da bi morala Komisija upoštevati vrednosti na računih DAP kot vrednost CIF te prodaje in da je Komisija to storila v prejšnjih preiskavah.

(308)

Komisije je te zahtevke zavrnila. Vrednost CIF prodaje v Unijo je bila uporabljena (kot je navedeno v uvodni izjavi 297 zgoraj) za določitev odstotka, za katerega je treba povečati uvozno ceno, da se odpravi učinek subvencioniranja. Pri tem je potrebna vrednost CIF, saj je to vrednost, ki se prijavi carinskim organom ob uvozu v EU.

(309)

Če ta vrednost CIF ni bila sporočena ali če je dobava na CIF meji Unije, je v skladu z običajno prakso Komisije osnova za določitev vrednosti CIF vrednost na računu. Kadar vrednost na računu vključuje stroške po uvozu (npr. pri prodaji na podlagi DAP in DDP), je Komisija na podlagi razpoložljivih dokazov ocenila vrednost CIF teh transakcij. Za prodajo DDP in del prodaje DAP je bila vrednost CIF znana in v izpolnjenih vprašalnikih navedena ločeno, zato je bila uporabljena. Vse uporabljene vrednosti CIF so bile vključene v informacije, ki so jih predložile strani, in so bile preverjene med navzkrižnim preverjanjem na daljavo.

(310)

Glede na visoko stopnjo sodelovanja v tej preiskavi je Komisija menila, da je primerno določiti dajatev za celotno državo na ravni najvišje individualne dajatve vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(311)

Stopnje izravnalne dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz Turčije, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti.

(312)

Za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena od individualnih stopenj izravnalne dajatve.

(313)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj izravnalne dajatve, če naknadno spremeni ime. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo. Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, bo sprememba imena objavljena v Uradnem listu Evropske unije.

(314)

Ob upoštevanju člena 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (60) bi morala biti obrestna mera, ki jo je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan vsakega meseca.

(315)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 25(1) Uredbe (EU) 2016/1037 –