(a)

kadar je prvi ali drugi test za ugotavljanje navzočnosti selektivna izolacija, pri kateri dobimo kolonije značilne morfologije, pozitivni rezultati pa se pridobijo z dvema identifikacijskima testoma, opravljenima na kolonijah;

(b)

kadar prvi in drugi test nista selektivna izolacija ter se pozitivni rezultati pridobijo v dveh identifikacijskih testih po selektivni izolaciji vzorca, ki nastane v kolonijah z značilno morfologijo.

(i)

Weller et al. (2000) (2), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(ii)

Vreeburg et al. (2016) (3) (z uporabo sonde TaqMan®, spremenjene iz prvotne sonde, ki so jo opisali Weller in drugi, 2000), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(iii)

Vreeburg et al. (2018) (4) (t. i. test NYtor), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(iv)

Massart et al. (2014) (5), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(i)

Weller et al. (2000), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(ii)

Vreeburg et al. (2016) (z uporabo sonde TaqMan®, spremenjene iz prvotne sonde, ki so jo opisali Weller idr. (2000)), kot je opisano z vsemi podrobnostmi v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(iii)

Vreeburg et al. (2018) (t. i. test NYtor), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(iv)

Massart et al. (2014), kot je opisano v mednarodnih diagnostičnih standardih;

(a)

kjer se prideluje ali se je prideloval krompir, klonsko soroden s krompirjem, za katerega je bilo ugotovljeno, da je okužen z zadevnim škodljivim organizmom;

(b)

kjer se prideluje ali se je prideloval paradižnik, ki je iz istega vira kot paradižnik, za katerega je bilo ugotovljeno, da je okužen z zadevnim škodljivim organizmom;

(c)

kjer se prideluje ali se je prideloval krompir ali paradižnik, ki je zaradi suma na navzočnost zadevnega škodljivega organizma pod uradnim nadzorom;

(d)

kjer se prideluje ali se je prideloval krompir, klonsko soroden s krompirjem, ki je bil pridelan na mestih pridelave, za katera je bilo ugotovljeno, da so okužena z zadevnim škodljivim organizmom;

(e)

kjer se prideluje krompir ali paradižnik in ki se nahajajo v bližini okuženih mest pridelave, vključno s tistimi, ki uporabljajo isto opremo in objekte, bodisi neposredno bodisi prek skupnega izvajalca;

(f)

kjer se za namakanje ali škropljenje uporablja površinska voda iz katerega koli vira, potrjeno ali domnevno okuženega z zadevnim škodljivim organizmom;

(g)

kjer se za namakanje ali škropljenje uporablja površinska voda iz vira, ki ga uporabljajo tudi mesta pridelave, potrjeno ali domnevno okužena z zadevnim škodljivim organizmom;

(h)

ki so ali so bila poplavljena s površinsko vodo, potrjeno ali domnevno okuženo z zadevnim škodljivim organizmom, in

(a)

zadevne rastline, pridelane na mestu pridelave, ki je določeno za okuženo v skladu s členom 5(2), točka (d)(i);

(b)

mesta pridelave s proizvodno povezavo z zadevnimi rastlinami, določenimi za okužene v skladu s členom 5(2), točka (d)(i), vključno s tistimi, ki neposredno ali prek skupnega izvajalca souporabljajo proizvodno opremo in objekte;

(c)

zadevne rastline, pridelane na mestih pridelave iz točke (b) ali navzoče na takih mestih pridelave v obdobju, ko so bile zadevne rastline, določene za okužene v skladu s členom 5(2), točka (d)(i), navzoče na mestu pridelave iz točke (a);

(d)

prostori, kjer se rokuje z zadevnimi rastlinami z mest pridelave iz točk (a), (b) in (c);

(e)

katera koli mehanizacija, vozilo, posoda, skladišče ali njihov del in kateri koli drugi predmeti, vključno s pakirnim materialom, ki so morda prišli v stik z zadevnimi rastlinami, ki so bile določene za okužene v skladu s členom 5(2), točka (d)(i);

(f)

katera koli od zadevnih rastlin, skladiščena v katerem koli strukturi ali objektu, navedenim v prejšnji točki, ali v stiku z njim, pred čiščenjem in razkuževanjem teh objektov in predmetov;

(g)

na podlagi poizvedovanja in testiranja v skladu s členom 5(2), točka (a), pri krompirju gomolje ali rastline, sestrsko ali starševsko klonsko sorodne z rastlinami iz istega vira kot zadevne rastline, določene za okužene v skladu s členom 5(2), točka (d)(i), ter pri paradižniku rastline iz istega vira, za katere se kljub morebitnemu negativnemu rezultatu testa na zadevni škodljivi organizem zdi, da so verjetno okužene zaradi klonske povezave;

(h)

mesta pridelave zadevnih rastlin iz točke (g);

(i)

mesta pridelave zadevnih rastlin, kjer se uporablja voda za namakanje ali škropljenje in ki so določena za okužena v skladu s členom 5(4), tretji pododstavek, točka (a);

(j)

zadevne rastline, pridelane na enotah pridelave, poplavljenih s površinskimi vodami, za katere je potrjeno, da so okužene.

(a)

na razmejenem območju, vzpostavljenem v skladu s členom 5(2), točka (b):

(b)

v primerih, ko je bila površinska voda določena za okuženo v skladu s členom 5(4), tretji pododstavek, točka (a):

(a)

uporaba za živalsko krmo po toplotni obdelavi tako, da ni nobene nevarnosti za preživetje zadevnega škodljivega organizma;

(b)

odlaganje na uradno odobrenem mestu, namenjenem za odstranjevanje odpadkov, kjer ni prepoznavne nevarnosti, da bi zadevni škodljivi organizem prišel v okolje kmetijskih zemljišč, npr. s pronicanjem;

(c)

sežiganje;

(d)

industrijska predelava z neposredno in takojšnjo dostavo v predelovalni obrat z uradno odobrenimi napravami za odstranjevanje odpadkov, za katero je dokazano, da ne predstavlja nobenega prepoznavnega tveganja za širjenje zadevnega škodljivega organizma, ter sistemom čiščenja in razkuženja vsaj vozil, ki odhajajo;

(e)

drugi ukrepi pod pogojem, da ni prepoznavnega tveganja za širjenje zadevnega škodljivega organizma; o takih ukrepih in njihovi utemeljitvi je treba obvestiti Komisijo in druge države članice.

(a)

za gomolje krompirja:

(b)

za druge dele zadevnih rastlin, vključno z ostanki stebel in listov:

(1)

v prvih štirih rastnih letih po določitvi okužbe odstranitev samosevnih zadevnih rastlin in drugih samoniklih gostiteljskih rastlin razhudnikovk zadevnega škodljivega organizma ter prepoved sajenja zadevnih rastlin, semen krompirja in paradižnika, ob upoštevanju biologije zadevnega škodljivega organizma, gojenih gostiteljskih rastlin razhudnikovk in rastlin vrst Brassica, za katere je ugotovljeno tveganje za preživetje zadevnega škodljivega organizma;

(2)

od petega leta po letu določitve okužbe, po izpolnitvi pogojev iz točke 1 in pod pogojem, da je bilo med uradnim nadzorom ugotovljeno, da je enota pridelave prosta samosevnih zadevnih rastlin in samoniklih gostiteljskih rastlin razhudnikovk vsaj dve zaporedni rastni leti pred sajenjem, se dovoli posaditev samo gomoljev krompirja, razen tistih, namenjenih za razmnoževanje drugega krompirja, pridelani gomolji krompirja ali rastline paradižnika, kot je primerno, pa se testirajo v skladu s Prilogo I;

(3)

po prvi pridelavi zadevnih rastlin iz točke 2 in, če se nameravajo pridelovati gomolji za saditev, po ustreznem vsaj dvoletnem ciklu kolobarja, se izvede preiskava, kot je določeno v členu 3, ali

(4)

v prvih petih rastnih letih po letu določitve okužbe odstranitev samosevnih zadevnih rastlin in samoniklih gostiteljskih rastlin razhudnikovk zadevnega škodljivega organizma;

(5)

v prvih treh letih od leta določitve okužbe vzdrževanje enote pridelave v prahi ali žitu glede na ugotovljeno tveganje ali stalnem pašniku s pogosto nizko košnjo ali intenzivno pašo ali kot trava za pridelavo semena;

(6)

v četrtem in petem letu po letu določitve okužbe sajenje rastlin zadevnega škodljivega organizma, ki niso gostiteljske in pri katerih ni ugotovljena nevarnost preživetja ali širjenja zadevnega škodljivega organizma;

(7)

od šestega leta po letu določitve okužbe in pod pogojem, da so bile med uradnim nadzorom izpolnjene točke 4, 5 in 6 ter da je bila enota pridelave vsaj dve zaporedni rastni leti pred saditvijo prosta samosevnih zadevnih rastlin in samoniklih gostiteljskih rastlin razhudnikovk zadevnega škodljivega organizma, se dovoli pridelava gomoljev za saditev ali drugih gomoljev, pridelani gomolji ali rastline paradižnika, kot je ustrezno, pa se testirajo v skladu s Prilogo I.

(1)

Certificirane rastline krompirjevih gomoljev se lahko sadijo na enotah pridelave, na katerih vsaj dve leti niso rastli krompir ali druge gojene gostiteljske rastline razhudnikovk, in so izpolnjene vse naslednje zahteve:

(2)

V drugih primerih veljajo naslednji pogoji:

(1)

Vsa mehanizacija in skladiščni prostori na mestu pridelave, vključeni v pridelavo zadevne rastline, se očistijo in, kadar je to primerno, razkužijo z uporabo ustreznih metod iz točke 3.

(2)

Uvede se uradni nadzor programov namakanja in škropljenja, vključno z njihovo prepovedjo, kadar je to ustrezno, da se prepreči širjenje zadevnega škodljivega organizma.

(1)

Ne sadijo se zadevne rastline, semena krompirja in druge gojene gostiteljske rastline razhudnikovk zadevnega škodljivega organizma, razen če so se na enoti pridelave sprejeli vsi naslednji ukrepi, ki se uradno nadzorujejo:

(2)

Krompir se prideluje iz certificiranih gomoljev za saditev ali iz minigomoljev ali mikrorastlin, pridobljenih iz testiranih virov.

(3)

Paradižnik se prideluje iz semen, ki izpolnjujejo zahteve iz Izvedbene uredbe (EU) 2019/2072, ali v primeru vegetativnega razmnoževanja iz rastlin paradižnika, pridelanega iz takih semen in vzgojenega pod uradnim nadzorom.

(4)

Uvede se uradni nadzor programov namakanja in škropljenja, vključno z njihovo prepovedjo, kadar je to primerno, da se prepreči širjenje zadevnega škodljivega organizma.

(1)

Takoj po določitvi okužbe zagotovijo, da se očistijo in razkužijo vsa mehanizacija in skladiščni prostori na takih razmejenih območjih, vključenih v pridelavo zadevne rastline, kot je to primerno, ter z uporabo ustreznih metod iz točke 3.

(2)

Takoj in nato še vsaj tri rastna leta po določitvi okužbe:

(3)

Po potrebi izdelajo program za zamenjavo vseh zalog gomoljev za saditev v ustreznem časovnem obdobju.

(a)

z odlaganjem na uradno odobrenem mestu, namenjenem za odstranjevanje odpadkov, kjer ni prepoznavnega tveganja, da bi zadevni škodljivi organizem prišel v okolje kmetijskih zemljišč, npr. s pronicanjem, ali v stik z vodnimi viri, ki se uporabljajo za namakanje kmetijskih zemljišč;

(b)

s sežiganjem;

(c)

z drugimi ukrepi pod pogojem, da ni prepoznavnega tveganja širjenja zadevnega škodljivega organizma; o takih ukrepih je treba uradno obvestiti Komisijo in ostale države članice.

(a)

segreti na najmanj 60 °C v celotnem volumnu najmanj 30 minut pred odlaganjem ali

(b)

odstranjeni na drug način, ki je predmet uradne odobritve, in pod uradnim nadzorom tako, da ni prepoznavnega tveganja, da bi odpadki lahko prišli v stik s kmetijskim zemljiščem ali vodnimi viri, ki se uporabljajo za namakanje kmetijskega zemljišča.