EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32022D1201

Sklep (EU) 2022/1201 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2022 o zagotavljanju izredne makrofinančne pomoči Ukrajini

PE/43/2022/REV/1

UL L 186, 13.7.2022, p. 1–7 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 23/09/2022

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2022/1201/oj

13.7.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 186/1


SKLEP (EU) 2022/1201 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 12. julija 2022

o zagotavljanju izredne makrofinančne pomoči Ukrajini

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 212 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sporazum o pridružitvi med Unijo in Ukrajino (2), ki vključuje poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje, je začel veljati 1. septembra 2017. Ker je Evropski svet 23. junija 2022 priznal evropsko perspektivo Ukrajine in sklenil odobriti status države kandidatke Ukrajini, bi se Ukrajina morala šteti za upravičeno do prejemanja makrofinančne pomoči Unije.

(2)

Spomladi 2014 se je Ukrajina zavzela za ambiciozen program reform, katerega cilj je stabilizirati njeno gospodarstvo in izboljšati življenje njenih državljanov. Boj proti korupciji ter ustavne, volilne in pravosodne reforme so med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami programa. Izvajanje teh reform je bilo podprto s šestimi zaporednimi programi makrofinančne pomoči, na podlagi katerih je Ukrajina prejela pomoč v obliki posojil v skupni višini 6,2 milijarde EUR. Z zadnjo nujno makrofinančno pomočjo, ki je bila dana na voljo v zvezi z vse večjimi napetostmi na meji z Rusijo na podlagi Sklepa (EU) 2022/313 Evropskega parlamenta in Sveta (3), je bilo zagotovljenih 1,2 milijarde EUR posojil Ukrajini, izplačanih v dveh obrokih po 600 milijonov EUR v marcu in maju leta 2022.

(3)

Neizzvana in neupravičena vojna agresija Rusije proti Ukrajini od 24. februarja 2022 je Ukrajini povzročila izgubo dostopa do trgov, javnofinančni prihodki pa so drastično upadli, medtem ko so se javnofinančni odhodki za obvladovanje humanitarnih razmer in ohranjanje kontinuitete državnih storitev izrazito povečali. V teh zelo negotovih in nestabilnih razmerah najboljše ocene Mednarodnega denarnega sklada (MDS) o potrebah Ukrajine po financiranju kažejo na izredno vrzel v financiranju v višini približno 39 milijard USD v letu 2022, od katere bi bilo mogoče približno polovico pokriti, če bi bila doslej obljubljena mednarodna podpora v celoti izplačana. Hitra zagotovitev makrofinančne pomoči Unije Ukrajini na podlagi tega sklepa kot prve faze izvajanja celotne izredne makrofinančne pomoči v višini do 9 milijard EUR se v sedanjih izrednih okoliščinah šteje za ustrezen kratkoročni odziv na neposredne in najnujnejše potrebe Ukrajine po financiranju in na znatna tveganja za makrofinančno stabilnost države. Z makrofinančno pomočjo Unije se podpira makrofinančno stabilizacijo Ukrajine in krepi odpornost države, s čimer se prispeva k vzdržnosti javnega dolga Ukrajine in njeni zmožnosti, da nazadnje poplača svoje finančne obveznosti.

(4)

Določitev zneska makrofinančne pomoči Unije na podlagi tega sklepa, pri čemer se hkrati upošteva načrtovana celotna izredna makrofinančna pomoč, temelji na kvantitativni oceni preostalih potreb Ukrajine po zunanjem financiranju, opravljeni v sodelovanju z MDS in drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami, ter upošteva sposobnost Ukrajine, da se financira z lastnimi sredstvi. Pri tej določitvi se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki dvostranskih in večstranskih donatorjev, potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, kot tudi drugi instrumenti Unije za zunanje financiranje, ki so že uvedeni v Ukrajini, in dodana vrednost celotne vključenosti Unije. Treba je prepoznati zavezanost ukrajinskih organov k tesnemu sodelovanju z MDS pri oblikovanju in izvajanju kratkoročnih nujnih ukrepov ter njihovo namero, da bodo sodelovali z MDS pri ustreznem gospodarskem programu, ko bodo razmere to dopuščale. Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena ohranjanju makrofinančne stabilnosti in odpornosti v vojnih razmerah. Komisija bi morala zagotoviti, da je makrofinančna pomoč Unije pravno in vsebinsko skladna z glavnimi načeli in cilji ukrepov sprejetih na različnih področjih zunanjega delovanja in drugih ustreznih politik Unije.

(5)

Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Ukrajine. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje bi morale v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati, da bi usklajevale in zagotavljale doslednost zunanje politike Unije.

(6)

Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Ukrajina spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Sedanja vojna in zlasti trenutno vojno stanje, ne bi smela posegati v ta načela kljub koncentraciji moči v izvršilni veji oblasti.

(7)

Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z izredno makrofinančno pomočjo Unije, bi morala Ukrajina sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nepravilnostim, povezanim s to pomočjo. Poleg tega bi bilo treba v sporazumu o posojilu sprejeti določbo, na podlagi katere bi Komisija izvajala nadzor, Računsko sodišče revizije, Evropsko javno tožilstvo pa svoje pristojnosti, v skladu s členoma 129 in 220 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (4) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba).

(8)

Makrofinančna pomoč Unije na podlagitega sklepa bi kot prva faza izvajanja načrtovane celotne izredne makrofinančne pomoči Ukrajini morala biti povezana s strogimi zahtevami glede poročanja, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Te stroge zahteve glede poročanja bi morale v okviru sedanjih vojnih razmer zagotoviti, da so sredstva porabljena na učinkovit, pregleden in odgovoren način.. Prihodnji ukrepi makrofinančne pomoči bodo vključevali pogoje politike, katerih cilj bi moral biti okrepiti neposredno odpornost Ukrajine in dolgoročnejšo vzdržnost njenega dolga ter s tem zmanjšati tveganja, povezana z odplačevanjem njenih neporavnanih in prihodnjih finančnih obveznosti.

(9)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(10)

Makrofinančna pomoč v višini do 1 milijarde EUR na podlagi tega sklepa predstavlja finančno obveznost Unije v okviru skupnega obsega jamstva za zunanje delovanje na podlagi Uredbe (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(11)

V skladu s členom 210(3) finančne uredbe se pogojne obveznosti, ki izhajajo iz proračunskih jamstev ali finančne pomoči, ki bremeni proračun, štejejo kot vzdržne, če je njihov napovedani večletni razvoj združljiv z omejitvami, določenimi z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (7) in zgornjimi mejami letnih odobritev plačil, določenimi v členu 3(1) Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 (8). Da bi Uniji omogočili, da na finančno varen način zagotovi znatno podporo Ukrajini prek makrofinančne pomoči, hkrati pa ohrani visoko bonitetno oceno Unije in s tem svojo sposobnost zagotavljanja učinkovitega financiranja v okviru tako notranjih kot zunanjih politik, je bistvenega pomena, da se proračun Unije ustrezno zaščiti pred nastankom teh pogojnih obveznosti in da se zagotovi njihova finančna vzdržnost v smislu člena 210(3) finančne uredbe.

(12)

V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja je treba pred zagotavljanjem dodatnih posojil v okviru izredne makrofinančne pomoči Ukrajini okrepiti odpornost skupnega sklada za rezervacije s sredstvi, sorazmernimi s tveganji, ki izhajajo iz pogojnih obveznosti, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije Ukrajini na podlagi tega sklepa. Brez takšne okrepitve proračun Unije ne bi mogel na finančno varen način zagotoviti pomoči, ki jo Ukrajina potrebuje zaradi vojne. Za zaščito proračuna Unije bi moralo na podlagi trenutne ocene predvideno kritje za posojila v okviru celotne izredne makrofinančne pomoči Unije Ukrajini v višini do 8,8 milijarde EUR, vključno s tem obrokom v višini 1 milijarde EUR, znašati 70 % vrednosti posojil.

(13)

Na podlagi tega bi bilo treba namesto uporabe splošnega pravila iz člena 31(5), tretji pododstavek, Uredbe (EU) 2021/947 za posojilo v znesku 1 milijarde EUR določiti stopnjo rezervacij v višini 70 % posojila. Ustrezni znesek v višini 700 milijonov EUR bi bilo treba financirati iz finančnih sredstev za geografske programe na podlagi Uredbe (EU) 2021/947. Za ta znesek bi bilo treba prevzeti obveznosti in ga vplačati v namenski oddelek skupnega sklada za rezervacije v obdobju do leta 2027.

(14)

Glede na višjo stopnjo rezervacij za ta obrok makrofinančne pomoči Unije je primerno, da se finančna obveznost iz naslova makrofinančne pomoči na podlagi tega sklepa upravlja ločeno od drugih finančnih obveznosti v okviru jamstva za zunanje delovanje. Poleg tega se predlaga, da se rezervacije, oblikovane v skupnem skladu za rezervacije za makrofinančno pomoč na podlagi tega sklepa, uporabijo izključno za finančne obveznosti na podlagi tega sklepa namesto v skladu s splošnim pravilom iz člena 31(6) Uredbe (EU) 2021/947. Temu bi morala slediti izključitev rezervacij, oblikovanih v zvezi z makrofinančno pomočjo, iz uporabe dejanske stopnje rezervacij izvedenih v skladu s členom 213 finančne uredbe.

(15)

Ker cilja tega sklepa, in sicer zagotavljanja makrofinančne pomoči Unije Ukrajini za podpiranje zlasti njene gospodarske odpornosti in stabilnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(16)

Zaradi nujnosti, ki jo narekujejo izjemne okoliščine, ki jih je povzročila neizzvana in neupravičena vojna agresija Rusije, je primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen PEU, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(17)

Glede na težak položaj Ukrajine, ki ga je povzročila ruska vojna agresija, in da bi jo podprli na poti dolgoročne stabilnosti, je primerno odstopati od člena 220(5), točka (e), finančne uredbe in Uniji omogočiti, da krije stroške obrestne mere v zvezi s posojilom na podlagi tega sklepa in ne zaračuna upravnih stroškov, ki bi jih drugače krila Ukrajina. Subvencijo obrestne mere bi bilo treba izjemoma odobriti kot instrument, ki se šteje za ustreznega za zagotovitev učinkovitosti podpore v smislu člena 220(1) finančne uredbe, in bi jo bilo treba kriti iz proračuna Unije. V obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 bi se subvencija obrestne mere morala kriti iz finančnih sredstev iz člena 6(2), točka (a), prva alinea, Uredbe (EU) 2021/947. Ukrajini bi bilo treba omogočiti, da lahko vsako leto do konca marca zaprosi za subvencijo obrestne mere in oprostitev upravnih stroškov. Za zagotavljanje prožnosti pri odplačilu glavnice bi bilo treba z odstopanjem od člena 220(2) finančne uredbe omogočiti tudi obnovitev povezanih posojil, sklenjenih v imenu Unije.

(18)

Glede na razmere v Ukrajini bi moral ta sklep nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.   Unija da Ukrajini na voljo makrofinančno pomoč v višini največ 1 milijarde EUR (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije), da bi podprla makrofinančno stabilnost Ukrajine. Makrofinančna pomoč Unije se Ukrajini zagotovi v obliki posojila.

2.   Za financiranje makrofinančne pomoči Unije se na Komisijo prenese pooblastilo, da si na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij v imenu Unije sposodi potrebna sredstva in jih nato posodi Ukrajini. Zapadlost posojila v povprečju ne sme presegati 25 let.

3.   Finančna sredstva iz člena 6(2), točka (a), prva alinea, Uredbe (EU) 2021/947 se uporabijo za kritje stroškov za plačilo obresti v zvezi z makrofinančno pomočjo v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 kot subvencija obrestne mere iz člena 5(2) tega sklepa.

4.   Sprostitev makrofinančne pomoči Unije upravlja Komisija v skladu s sporazumi ali dogovori, sklenjenimi med Komisijo in Ukrajino v memorandumu o soglasju iz člena 3(1).

5.   Komisija redno obvešča Evropski parlament in Svet o dogajanjih v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije, tudi o njenih izplačilih, in jima pravočasno predloži ustrezne dokumente.

6.   Makrofinančna pomoč Unije se da na voljo za obdobje 12 mesecev z začetkom na prvi dan po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju iz člena 3(1).

7.   Če se finančne potrebe Ukrajine v obdobju izplačevanja makrofinančne pomoči Unije znatno zmanjšajo v primerjavi z začetnimi napovedmi, Komisija zmanjša znesek pomoči oziroma pomoč začasno prekine ali ukine.

Člen 2

1.   Predpogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije je, da Ukrajina spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic.

2.   Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje spremljata izpolnjevanje predpogoja iz odstavka 1 v celotnem življenjskem ciklu makrofinančne pomoči Unije, zlasti pred izplačili, pri čemer upoštevata tudi stanje v Ukrajini in posledice vojnega stanja.

3.   Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU (9).

Člen 3

1.   Komisija se z Ukrajino dogovori o jasno opredeljenih zahtevah glede poročanja, s katerimi naj se pogojuje makrofinančna pomoč Unije. Zahteve glede poročanja se določijo v memorandumu o soglasju in sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 8(2).

2.   Zahteve glede poročanja zlasti zagotavljajo, da je makrofinančna pomoč Unije uporabljena na učinkovit, in pregleden, in odgovoren način. Komisija redno spremlja izvajanje teh zahtev glede poročanja.

3.   Podrobni finančni pogoji makrofinančne pomoči Unije se določijo v sporazumu o posojilu, ki ga bosta sklenili Komisija in Ukrajina.

4.   Komisija redno preverja izvajanje makrofinančne pomoči Unije in zlasti zahtev glede poročanja, določenih v memorandumu o soglasju. Komisija o rezultatih tega preverjanja obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 4

1.   Ob upoštevanju zahtev iz odstavka 2 da Komisija makrofinančno pomoč Unije na voljo v enem obroku v obliki posojila. Komisija določi časovni okvir za izplačilo obroka. Obrok se lahko izplača v eni ali več tranšah.

2.   Komisija sklene, da bo obroke izplačala, če oceni, da sta izpolnjeni naslednji zahtevi:

(a)

spoštovanje predpogoja iz člena 2(1);

(b)

začetek veljavnosti memoranduma o soglasju, ki določa vzpostavitev sistema poročanja, ki se uporablja v celotnem obdobju posojila.

3.   Kadar zahtevi iz odstavka 2 nista izpolnjeni, Komisija začasno prekine ali ukine izplačilo makrofinančne pomoči Unije ali sprejme ustrezne ukrepe na podlagi sporazuma o posojilu. V takšnih primerih obvesti Evropski parlament in Svet o razlogih za začasno prekinitev ali ukinitev.

4.   Makrofinančna pomoč Unije se načeloma izplača Narodni banki Ukrajine. Ob upoštevanju določb, o katerih se dogovori v memorandumu o soglasju, vključno s potrditvijo preostalih potreb po proračunskem financiranju, se lahko sredstva Unije izplačajo ukrajinskemu ministrstvu za finance kot končnemu upravičencu.

Člen 5

1.   Najemanje in dajanje posojil se izvajata v skladu s členom 220 finančne uredbe.

2.   Z odstopanjem od člena 220(5), točka (e), finančne uredbe lahko Unija za posojilo na podlagi tega sklepa prevzame obresti z odobritvijo subvencije obrestne mere in prevzemom upravnih stroškov v zvezi z najemanjem in dajanjem posojila, razen stroškov v zvezi s predčasnim odplačilom posojila.

3.   Ukrajina lahko Unijo zaprosi za subvencijo obrestne mere in prevzem upravnih stroškov do konca marca vsako leto.

4.   Komisija lahko po potrebi z odstopanjem od člena 220(2) finančne uredbe obnovi povezana posojila, sklenjena v imenu Unije.

5.   Komisija obvešča Evropski parlament in Svet o razvoju dogodkov v zvezi z ukrepi iz odstavkov 2 in 3.

Člen 6

Med izvajanjem makrofinančne pomoči Unije Komisija z operativnimi ocenami ponovno presodi ustreznost finančnih ureditev, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole Ukrajine, ki so pomembni za tako pomoč.

Člen 7

1.   Za makrofinančno pomoč Unije, zagotovljeno v obliki posojila na podlagi tega sklepa, se namesto splošnega pravila iz člena 31(5), tretji pododstavek, Uredbe (EU) 2021/947 uporablja stopnja rezervacij v višini 70 %.

2.   Namesto splošnega pravila iz člena 31(6) Uredbe (EU) 2021/947 se finančne obveznosti iz naslova makrofinančne pomoči Unije, zagotovljene v obliki posojila na podlagi tega sklepa, krijejo ločeno od drugih finančnih obveznosti v okviru jamstva za zunanje delovanje, rezervacije, oblikovane v skupnem skladu za rezervacije v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije, zagotovljeno v obliki posojila na podlagi tega sklepa, pa se uporabljajo izključno za finančne obveznosti, ki izhajajo iz nje.

3.   Z odstopanjem od člena 213 finančne uredbe se dejanska stopnja rezervacij ne uporablja za rezervacije, oblikovane v skupnem skladu za rezervacije v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije, zagotovljeno v obliki posojila na podlagi tega sklepa.

Člen 8

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 9

1.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 30. junija predloži ovrednotenje o izvajanju tega sklepa v predhodnem letu v okviru svojega letnega poročila, vključno z oceno tega izvajanja. V tem poročilu se:

(a)

preuči napredek, dosežen pri izvajanju makrofinančne pomoči Unije;

(b)

ocenijo gospodarske razmere in obeti za Ukrajino ter izvajanje zahtev iz člena 3(1);

(c)

navede povezava med zahtevami in pogoji, določenimi v memorandumu o soglasju, tekočim makrofinančnim položajem Ukrajine ter odločitvijo Komisije o izplačilu obroka makrofinančne pomoči Unije.

2.   Komisija najpozneje dve leti po koncu obdobja razpoložljivosti Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o naknadni oceni, v katerem ovrednoti rezultate in učinkovitost zaključenih ukrepov makrofinančne pomoči Unije ter navede, v kolikšni meri so prispevali k ciljem pomoči.

Člen 10

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 12. julija 2022

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednik

Z. STANJURA


(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 12. julija 2022.

(2)  Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (UL L 161, 29.5.2014, str. 3).

(3)  Sklep (EU) 2022/313 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. februarja 2022 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini (UL L 55, 28.2.2022, str. 4).

(4)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(5)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(6)  Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (UL L 209, 14.6.2021, str. 1).

(7)  Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11).

(8)  Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (UL L 424, 15.12.2020, str. 1).

(9)  Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).


Top