(1)

Sprejetje Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 (4) je bistveno okrepilo sredstva, ki so na voljo Uniji za zaščito njenih finančnih interesov z uporabo kazenskega prava. Ustanovitev Evropskega javnega tožilstva (EJT) je ključna prednostna naloga kazenskega prava Unije in politike za boj proti goljufijam, saj ima v smislu Direktive (EU) 2017/1371 v sodelujočih državah članicah pristojnost za izvajanje kazenskih preiskav in vložitev obtožnic v zvezi s kaznivimi dejanji, ki škodijo finančnim interesom Unije.

(2)

Evropski urad za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: Urad) za zaščito finančnih interesov Unije izvaja upravne preiskave upravnih nepravilnosti in kaznivih ravnanj. Ob koncu svojih preiskav lahko nacionalnim organom pregona da sodna priporočila, da jim omogoči izvajanje obtožb in pregona v državah članicah. V državah članicah, ki sodelujejo v EJT, bo EJT poročal o sumih kaznivih dejanj in z EJT sodeloval v okviru njegovih preiskav.

(3)

Zaradi sprejetja Uredbe (EU) 2017/1939 bi bilo treba spremeniti in prilagoditi Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Določbe Uredbe (EU) 2017/1939, ki urejajo odnos med Uradom in EJT, bi bilo treba zajeti in dopolniti z določbami iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013, da bi se s sinergijami med njima zagotovila najvišja raven zaščite finančnih interesov Unije, ob tem pa zagotovilo tesno sodelovanje, izmenjava informacij, dopolnjevanje in preprečevanje podvajanja.

(4)

Zaradi skupnega cilja ohranjanja integritete proračuna Unije bi morala Urad in EJT vzpostaviti in vzdrževati tesen odnos, ki temelji na načelu lojalnega sodelovanja in je namenjen zagotavljanju dopolnjevanja njunih mandatov in usklajevanju njunih dejavnosti, zlasti v zvezi z obsegom okrepljenega sodelovanja za ustanovitev EJT. Odnos med Uradom in EJT bi moral prispevati k zagotavljanju, da se za zaščito finančnih interesov Unije uporabijo vsa sredstva.

(5)

Urad, pa tudi institucije, organi, uradi in agencije Unije ter pristojni organi držav članic morajo v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 EJT brez nepotrebnega odlašanja poročati o vsakem sumu kaznivega ravnanja, za katero bi lahko EJT izvajalo svojo pristojnost. Ker je Urad pristojen za izvajanje upravnih preiskav goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, je v najboljšem položaju in najbolje opremljen, da deluje kot partner in prednostni vir informacij za EJT.

(6)

Elementi, ki kažejo na morebitno kaznivo ravnanje, za katero je pristojno EJT, so lahko prisotni v prvotnih obtožbah, ki jih je prejel Urad, ali pa se lahko pojavijo šele med upravno preiskavo, ki jo Urad začne na podlagi sumov o upravni nepravilnosti. Da bi Urad izpolnil svojo obveznost poročanja EJT, bi moral o sumu kaznivega ravnanja poročati na kateri koli stopnji pred ali med njegovimi preiskavami.

(7)

Uredba (EU) 2017/1939 določa minimalne elemente, ki jih morajo vsebovati poročila. Da bi Urad preveril te elemente in zbral potrebne informacije, bo morda moral opraviti predhodno oceno obtožb. To oceno bi moral izvesti hitro in s sredstvi, ki ne ogrožajo morebitne prihodnje kazenske preiskave. Po zaključku ocenjevanja bi Urad moral poročati EJT, kadar ugotovi sum kršitve, ki je v pristojnosti slednjega.

(8)

Glede na strokovno znanje Urada bi morale imeti institucije, organi, uradi in agencije, ustanovljene z ali na podlagi Pogodb (v nadaljnjem besedilu: institucije, organi, uradi in agencije) možnost, da Urad izkoristijo za izvedbo take predhodne ocene prijavljenih obtožb.

(9)

Urad v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 načeloma ne bi smel začeti upravne preiskave, ki je vzporedna preiskavi, ki jo EJT izvaja na podlagi istih dejstev. Vendar bo Urad v nekaterih primerih zaradi zaščite finančnih interesov Unije pred koncem kazenskega postopka, ki ga je začelo EJT, morda moral izvesti dopolnilno upravno preiskavo, da bi se ugotovilo, ali so potrebni previdnostni ukrepi ali pa je treba sprejeti finančne, disciplinske ali upravne ukrepe. Te dopolnilne preiskave so lahko med drugim primerne, kadar je treba izterjati zneske v proračun Unije na podlagi posebnih pravil o zastaranju, kadar so tvegani zneski zelo visoki ali kadar se je treba z upravnimi ukrepi izogniti nadaljnjim izdatkom v tveganih okoliščinah.

(10)

Za namene zahteve po nepodvajanju preiskav bi bilo treba pojem „ista dejstva“ razlagati ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) glede načela ne bis in idem s pomenom, da so bistvena dejstva v okviru preiskave ista ali v osnovi enaka in se razumejo v smislu vrste konkretnih okoliščin, ki so časovno in prostorsko neločljivo povezane.

(11)

Uredba (EU) 2017/1939 določa, da lahko EJT od Urada zahteva, da izvede dopolnilne upravne preiskave. Kadar se tega ne zahteva, bi morale biti take dopolnilne preiskave možne pod posebnimi pogoji in po posvetovanju z EJT na pobudo Urada. EJT bi zlasti moralo imeti možnost, da nasprotuje temu, da bi Urad začel ali nadaljeval preiskavo ali izvajal nekatere ukrepe, povezane s specifično preiskavo, zlasti zaradi ohranitve učinkovitosti preiskav in pooblastil. Urad ne bi smel izvajati ukrepa, kateremu je nasprotovalo EJT. Kadar Urad začne preiskavo, ker se zahtevi ni nasprotovalo, bi moral to preiskavo izvajati v stalnem posvetovanju z EJT.

(12)

Urad bi moral EJT dejavno podpirati pri izvajanju preiskav. V zvezi s tem bi EJT moralo imeti možnost, da od Urada zahteva, naj z izvajanjem pooblastil na podlagi Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 podpre ali dopolni njegovo kazensko preiskavo. Urad bi moral to podporo zagotoviti v mejah svojih pristojnosti in v okviru, določenem v navedeni uredbi.

(13)

Urad in EJT bi si morala redno izmenjevati informacije, da bi zagotovili učinkovito usklajevanje, sodelovanje in preglednost. Izmenjava informacij pred začetkom preiskav s strani Urada ali EJT je zlasti pomembna zaradi zagotavljanja ustreznega usklajevanja med njunimi zadevnimi ukrepi, da se zagotovi dopolnjevanje in prepreči podvajanje. V ta namen bi morala Urad in EJT v okviru svojih sistemov za vodenje zadev uporabljati sistem javljanja zadetkov. Urad in EJT bi morala v svojih delovnih dogovorih določiti postopke in pogoje te izmenjave informacij . Da bi zagotovili ustrezno uporabo pravil, ki težijo k nepodvajanju in zagotovijo dopolnjevanje, bi se morala Urad in EJT dogovoriti o določenih rokih za izmenjavo svojih informacij.

(14)

Komisija je v poročilu o evalvaciji uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 z dne 2. oktobra 2017 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Komisije o evalvaciji), navedla, da so spremembe pravnega okvira iz leta 2013 prinesle jasne izboljšave glede vodenja preiskav, sodelovanja s partnerji in pravic preiskovancev. Hkrati je poročilo Komisije o evalvaciji pokazalo nekatere pomanjkljivosti, ki vplivajo na uspešnost in učinkovitost preiskav.

(15)

Najbolj jasne ugotovitve iz poročila Komisije o evalvaciji je treba obravnavati s spremembami Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013. Te spremembe so kratkoročno potrebne, da se okrepi okvir za preiskave Urada, s čimer se ohrani trden in dobro delujoč Urad, ki kazenskopravni pristop EJT dopolnjuje z upravnimi preiskavami, vendar se ne spreminja mandat ali pooblastila Urada. Spremembe se zlasti nanašajo na področja, na katerih bi pomanjkanje jasnosti iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 lahko oviralo učinkovito izvajanje preiskav Urada, kot so izvajanje pregledov in inšpekcij na kraju samem, možnost dostopa do informacij o bančnih računih ali dopustnost poročil o zadevah, ki jih pripravi Urad, kot dokazov v upravnih ali sodnih postopkih.

(16)

Spremembe Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 ne vplivajo na procesna jamstva, ki se uporabljajo v okviru preiskav. Urad mora uporabljati procesna jamstva iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (6) ter Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Urad v skladu s tem okvirom preiskave izvaja objektivno, nepristransko in zaupno, poskuša pridobiti dokaze v korist preiskovanca in proti njemu ter izvaja preiskovalna dejanja na podlagi pisnega pooblastila in po preskusu zakonitosti. Urad mora zagotoviti spoštovanje pravic preiskovancev, vključno z domnevo nedolžnosti in pravico, da se izognejo samoobtoževanju. Preiskovanci imajo med zaslišanjem med drugim pravico do pomoči osebe po lastni izbiri, pravico, da potrdijo zapisnik zaslišanja, in pravico, da uporabljajo kateri koli uradni jezik institucij Unije. Preiskovanci imajo tudi pravico, da pred pripravo sklepnih ugotovitev podajo pripombe v zvezi z dejstvi v zadevi.

(17)

Osebe, ki prijavijo goljufije, korupcijo in druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, bi morale biti deležne zaščite iz Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(18)

Kadar Urad v okviru svojega mandata na zahtevo EJT izvaja podporne ukrepe, da bi zaščitil dopustnost dokazov ter temeljne pravice in procesna jamstva, hkrati pa preprečil podvajanje preiskav ter zagotovil učinkovito in dopolnilno sodelovanje, bi morala Urad in EJT v tesnem sodelovanju zagotoviti, da se upoštevajo ustrezna procesna jamstva iz poglavja VI Uredbe (EU) 2017/1939.

(19)

Urad ima pooblastila, da izvaja preglede in inšpekcije na kraju samem, ki mu omogočajo dostop do prostorov in dokumentacije gospodarskih subjektov v okviru njegovih preiskav domnevnih goljufij, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Ti pregledi in inšpekcije na kraju samem se izvajajo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96, ki v nekaterih primerih določata, da je uporaba teh pooblastil odvisna od pogojev, ki jih določa nacionalno pravo. V poročilu Komisije o evalvaciji je ugotovljeno, da obseg, v katerem se uporablja nacionalno pravo, ni jasno določen, zaradi česar je ovirana zmožnost Urada, da uspešno izvaja preiskave.

(20)

Zato je primerno pojasniti primere, v katerih se mora med preiskavami Urada uporabljati nacionalno pravo, ne da bi se spremenila pooblastila Urada ali način delovanja Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 v zvezi z državami članicami, s čimer se odraža sodba Splošnega sodišča z dne 3. maja 2018 v zadevi T-48/16, Sigma Orionis SA proti Evropski komisiji (8).

(21)

Za preglede in inšpekcije na kraju samem, ki jih izvaja Urad, bi se moralo v primerih, kadar se zadevni gospodarski subjekt strinja s pregledom in inšpekcijo na kraju samem, uporabljati le pravo Unije. To bi moralo Uradu omogočiti učinkovito in dosledno izvajanje preiskovalnih pooblastil v vseh državah članicah, s čimer bi se prispevalo k visoki ravni zaščite finančnih interesov Unije v vsej Uniji v skladu s členom 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(22)

Kadar Urad potrebuje pomoč pristojnih organov držav članic, zlasti kadar gospodarski subjekt nasprotuje pregledu in inšpekciji na kraju samem, bi morale države članice zagotoviti učinkovito delovanje Urada ter mu zagotoviti potrebno pomoč v skladu z ustreznimi pravili nacionalnega procesnega prava Zaradi zaščite finančnih interesov Unije bi morala Komisija pri presoji, ali je treba zadevne zneske izterjati z uporabo finančnih popravkov za države članice v skladu z veljavnim pravom Unije, upoštevati, ali je država članica izpolnila svojo dolžnost sodelovanja z Uradom.

(23)

Urad lahko na podlagi Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 sklene upravne dogovore s pristojnimi organi držav članic, kot so službe za usklajevanje boja proti goljufijam, ter institucijami, organi, uradi in agencijami, da se opredelijo podrobnosti njihovega sodelovanja na podlagi navedene uredbe, zlasti v zvezi s posredovanjem informacij, izvajanjem preiskav in morebitnim nadaljnjim ukrepanjem.

(24)

Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 bi bilo treba spremeniti, da se uvede dolžnost gospodarskih subjektov, da sodelujejo z Uradom v skladu z njihovo obveznostjo na podlagi Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96, da za izvajanje pregledov in inšpekcij na kraju samem omogočijo dostop do prostorov, zemljišč, prevoznih sredstev ali drugih prostorov in površin, ki jih uporabljajo v poslovne namene, in obveznostjo iz člena 129 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (9), da mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, tudi v okviru preiskav, ki jih izvaja Urad.

(25)

Urad bi moral imeti možnost, da v okviru te dolžnosti sodelovanja od gospodarskih subjektov zahteva predložitev relevantnih informacij, kadar bi le-ti lahko bili vpleteni v zadevo v preiskavi ali bi lahko imeli takšne informacije. Pri izpolnjevanju takih zahtev gospodarskim subjektom ne bi bilo treba podati samoobtožujočih izjav, morali pa bi odgovoriti na konkretna vprašanja in zagotoviti dokumente, tudi ko je mogoče tako informacijo uporabiti proti njim ali proti drugemu gospodarskemu subjektu kot dokazno gradivo za ugotavljanje nezakonitega dejanja. Da bi zagotovili učinkovitost preiskav v okviru sedanjih delovnih praks, bi moral imeti Urad možnost, da zahteva dostop do informacij v napravah v zasebni lasti, ki se uporabljajo za opravljanje dela. Urad bi moral imeti dostop pod enakimi pogoji in v enakem obsegu kot nacionalni nadzorni organi in le, če ima utemeljene razloge za sum, da je vsebina teh naprav lahko pomembna za preiskavo, v skladu z načeloma nujnosti in sorazmernosti ter bi moral zadevati le informacije, ki so pomembne za preiskavo.

(26)

Gospodarski subjekti bi morali imeti možnost, da med pregledi in inšpekcijami na kraju samem uporabljajo kateri koli uradni jezik države članice, v kateri poteka pregled, in bi morali imeti pravico do pomoči osebe po lastni izbiri, vključno z zunanjim pravnim svetovalcem. Vendar prisotnost pravnega svetovalca ne bi smela biti pravni pogoj za veljavnost pregledov in inšpekcij na kraju samem. Da bi zagotovili učinkovitost pregledov in inšpekcij na kraju samem, zlasti kar zadeva tveganje za izginotje dokazov, bi moral Urad imeti možnost dostopa do prostorov, zemljišč, prevoznih sredstev ali drugih prostorov in površin, ki se uporabljajo za poslovne namene, ne da bi moral čakati, da se gospodarski subjekt posvetuje s pravnim svetovalcem. Pred začetkom pregleda in inšpekcije na kraju samem bi se lahko strinjal le s kratko razumno zamudo zaradi posvetovanja s pravnim svetovalcem. Vsaka taka zamuda bi morala biti čim krajša.

(27)

Da bi se zagotovila preglednost, bi moral Urad pri izvajanju pregledov in inšpekcij na kraju samem gospodarskim subjektom zagotoviti ustrezne informacije o njihovi dolžnosti sodelovanja in posledicah v primeru zavrnitve sodelovanja, pa tudi postopku, ki se uporablja za pregled, vključno s procesnimi jamstvi.

(28)

Urad ima pri notranjih in po potrebi zunanjih preiskavah dostop do vseh pomembnih informacij, s katerimi razpolagajo institucije, organi, uradi in agencije. Zaradi upoštevanja tehnološkega napredka je treba – kot je bilo predlagano v poročilu Komisije o evalvaciji– pojasniti, da bi moral biti tak dostop mogoč ne glede na vrsto nosilca, na katerem so shranjene te informacije ali podatki. Urad bi v okviru notranjih preiskav moral imeti možnost, da zahteva dostop do informacij v napravah v zasebni lasti, ki se uporabljajo za opravljanje dela, kadar ima utemeljene razloge za sum, da bi njihova vsebina lahko bila pomembna za preiskavo. Zadevna institucija, organ, urad ali agencija bi morala imeti možnost določiti specifične pogoje za dostop Urada. Takšen dostop bi moral biti v skladu z načeloma nujnosti in sorazmernosti ter bi moral zadevati le informacije, ki so pomembne za preiskavo. Da bi zagotovili učinkovito in dosledno stopnjo dostopa Urada ter visoko raven varstva temeljnih pravic preiskovancev, bi morali institucije, organi, uradi in agencije poskrbeti za skladnost pravil o dostopu do zasebnih naprav, ki jih sprejmejo različne institucije, organi, uradi in agencije, s čimer bi zagotovili enakovredne pogoje v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (10).

(29)

Da bi izboljšali usklajenost okvira za preiskave Urada in odpravili nekatere neskladnosti, ugotovljene v poročilu Komisije o evalvaciji, bi bilo treba pravila, ki se uporabljajo za notranje in zunanje preiskave, dodatno uskladiti, kadar različna pravila niso utemeljena. Na primer poročila in priporočila, pripravljena po opravljeni zunanji preiskavi, bi se morala, če je to potrebno, poslati zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji, da sprejme ustrezne ukrepe, enako kot se zgodi pri notranjih preiskavah. Urad bi moral, kadar je to mogoče v skladu z njegovim mandatom, zadevno institucijo, organ, urad ali agencijo podpreti pri ukrepanju na podlagi svojih priporočil. Kadar Urad ne začne preiskave, bi moral imeti možnost, da pomembne informacije pošlje organom držav članic ali institucijam, organom, uradom ali agencijam, ki sprejmejo ustrezne ukrepe. Takšne informacije bi moral poslati, ko se odloči, da ne bo začel preiskave, čeprav obstaja zadosten sum goljufije, korupcije ali drugega nezakonitega dejanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Pred tem bi moral ustrezno preučiti možnost poseganja v potekajoče preiskave EJT.

(30)

Zaradi velike raznolikosti nacionalnih institucionalnih okvirov bi morale države članice na podlagi načela lojalnega sodelovanja imeti možnost, da Uradu priglasijo organe, ki so pristojni za ukrepanje na podlagi njegovih priporočil, in organe, ki jih je treba obvestiti, na primer za finančne, statistične ali nadzorne namene, odvisno od primera, za opravljanje njihovih nalog. Taki organi lahko vključujejo nacionalno službo za usklajevanje boja proti goljufijam. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča priporočila iz poročil Urada nimajo zavezujočih pravnih učinkov za take organe držav članic ali za institucije, organe, urade in agencije.

(31)

Urad bi moral razpolagati s potrebnimi sredstvi za sledenje toku denarja, da bi odkril način delovanja, značilen za številna goljufiva ravnanja. Urad lahko s sodelovanjem in pomočjo nacionalnih organov v več državah članicah pridobi informacije o bančnih računih, ki so pomembne za njegovo preiskovalno dejavnost in shranjene pri kreditnih institucijah. Da bi zagotovili učinkovit pristop v vsej Uniji, bi bilo treba v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 določiti dolžnost pristojnih nacionalnih organov, da Uradu v okviru svoje splošne dolžnosti zagotavljanja pomoči posredujejo informacije o bančnih računih. Države članice bi morale Komisiji priglasiti pristojne organe, prek katerih bi moralo tako sodelovanje potekati. Pri zagotavljanju te pomoči Uradu bi morali nacionalni organi ravnati v skladu z enakimi pogoji, kot se uporabljajo za pristojne nacionalne organe zadevne države članice.

(32)

Da bi upoštevali varstvo in spoštovanje procesnih jamstev in temeljnih pravic, bi morala Komisija vzpostaviti notranjo funkcijo v obliki nadzornika za procesna jamstva (v nadaljnjem besedilu: nadzornik), ki bi zaradi učinkovite rabe virov moral biti upravno povezan z nadzornim odborom in imeti na voljo ustrezna sredstva. Nadzornik bi moral pritožbe, vključno s pritožbami nadzornega odbora in Urada, obravnavati popolnoma neodvisno in bi moral imeti dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog.

(33)

Preiskovanec bi moral imeti možnost vložiti pritožbo pri nadzorniku glede spoštovanja procesnih jamstev Urada, kakor tudi zaradi kršitve pravil, ki se uporabljajo za preiskave Urada, zlasti kršitev postopkovnih zahtev in temeljnih pravic. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti pritožbeni mehanizem. Nadzornik bi moral biti odgovoren za dajanje priporočil v odziv na take pritožbe in bi po potrebi moral predlagati rešitve za vprašanja iz pritožb. Nadzornik bi moral pritožbo preučiti v hitrem, razčiščevalnem postopku, pri tem pa dovoliti Uradu, da nadaljuje potekajočo preiskavo. Pritožniku in Uradu bi moral dati možnost, da predložita pripombe ali rešita vprašanje iz pritožbe. Generalni direktor bi moral ustrezno ukrepati, kakor je naloženo s priporočilom nadzornika. Generalni direktor bi moral v ustrezno utemeljenih primerih imeti možnost od priporočila nadzornika odstopati. Razloge za tako ravnanje bi bilo treba navesti v končnem poročilu o preiskavi.

(34)

Zaradi večje preglednosti in odgovornosti bi moral nadzornik o pritožbenem mehanizmu poročati v svojem letnem poročilu. Letno poročilo bi moralo vsebovati zlasti število pritožb, ki jih je prejel, vrste kršitev postopkovnih zahtev in temeljnih pravic, dejavnosti, na katere se nanašajo pritožbe, in po možnosti nadaljnje ukrepe, ki jih je sprejel Urad.

(35)

Zgodnje posredovanje informacij s strani Urada zaradi sprejetja previdnostnih ukrepov je bistveno orodje za zaščito finančnih interesov Unije. Da bi v zvezi s tem zagotovili tesno sodelovanje med Uradom ter institucijami, uradi, organi in agencijami, bi bilo treba slednjim omogočiti, da se kadar koli posvetujejo z Uradom, da bi odločali o ustreznih previdnostnih ukrepih, vključno z ukrepi za zaščito dokazov.

(36)

Poročila, ki jih pripravi Urad, so dopustni dokazi v upravnih ali sodnih postopkih na isti način in pod istimi pogoji kot upravna poročila, ki jih pripravijo nacionalni upravni inšpektorji. V skladu s poročilom Komisije o evalvaciji to pravilo v nekaterih državah članicah ne zagotavlja zadostne učinkovitosti dejavnosti Urada. Da bi povečali učinkovitost in dosledno rabo poročil Urada, bi bilo treba z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 zagotoviti dopustnost takih poročil v nekazenskih sodnih postopkih pred nacionalnimi sodišči ter v upravnih postopkih v državah članicah. Pravilo, ki zagotavlja enakovrednost s poročili nacionalnih upravnih inšpektorjev, bi moralo še naprej veljati v primeru nacionalnih kazenskih sodnih postopkov. Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 bi morala zagotoviti tudi dopustnost poročil, ki jih pripravi Urad, v upravnih in sodnih postopkih na ravni Unije.

(37)

Službe držav članic za usklajevanje boja proti goljufijam so bile uvedene z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013, da bi olajšale učinkovito sodelovanje in izmenjavo informacij, tudi operativnih, med Uradom in državami članicami. V poročilu Komisije o evalvaciji je bilo ugotovljeno, da so pozitivno prispevale k delu Urada. Poročilo Komisije o evalvaciji je prav tako ugotovilo, da bi bilo treba dodatno pojasniti vlogo teh služb za usklajevanje boja proti goljufijam in s tem zagotoviti, da ima Urad na voljo pomoč, ki jo potrebuje za zagotavljanje učinkovitosti svojih preiskav, ob tem pa organizacijo in pooblastila služb za usklajevanje boja proti goljufijam prepustiti vsaki posamezni državi članici. V zvezi s tem bi morale službe za usklajevanje boja proti goljufijam imeti možnost, da zagotovijo ali usklajujejo pomoč, ki jo Urad potrebuje za učinkovito izvajanje nalog, in sicer pred ali med zunanjo ali notranjo preiskavo oziroma po njej.

(38)

Dolžnost Urada, da državam članicam zagotovi pomoč pri usklajevanju njihovih ukrepov za zaščito finančnih interesov Unije, je ključni element njegovega mandata za podporo čezmejnemu sodelovanju med državami članicami. Določiti bi bilo treba podrobnejša pravila, da bi se olajšale usklajevalne dejavnosti Urada in njegovo sodelovanje v tem okviru z organi držav članic, tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami. Ta pravila ne bi smela posegati v to, kako Urad izvaja pooblastila, podeljena Komisiji s posebnimi določbami o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med temi organi in Komisijo, zlasti Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 (11) in Uredbe (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (12), ter usklajevalne dejavnosti v zvezi z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi.

(39)

Treba bi bilo pojasniti, da pristojne organe držav članic, vključno s službami za usklajevanje boja proti goljufijam, še naprej zavezuje nacionalno pravo, kadar zaradi zaščite finančnih interesov Unije delujejo v sodelovanju z Uradom ali drugimi pristojnimi organi.

(40)

Moralo bi biti mogoče, da službe za usklajevanje boja proti goljufijam v okviru usklajevalnih dejavnosti pomagajo Uradu, navedene službe pa bi morale imeti možnost medsebojnega sodelovanja, da bi se dodatno okrepili razpoložljivi mehanizmi za sodelovanje v boju proti goljufijam.

(41)

Pristojni organi držav članic ter institucije, organi, uradi in agencije bi morali sprejeti ukrepe, ki so naložena s priporočilom Urada. Da bi Urad lahko spremljal razvoj svojih zadev, v okviru katerih je nacionalnim organom pregona države članice dal sodna priporočila, bi morale države članice Uradu na njegovo zahtevo posredovati končno odločitev nacionalnega sodišča. Da bi v celoti ohranili neodvisnost sodstva, bi se takšna končna odločitev lahko posredovala šele, ko se je zadevni sodni postopek končal in je bila pravnomočna sodna odločba objavljena.

(42)

Zaradi dopolnitve postopkovnih pravil o izvajanju preiskav, določenih v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013, bi moral Urad določiti smernice o preiskovalnih postopkih, po katerih bi se moralo ravnati osebje Urada.

(43)

Pojasniti bi bilo treba, da lahko Urad sodeluje v skupnih preiskovalnih skupinah, ustanovljenih v skladu s pravom Unije, in da ima pravico izmenjavanja operativnih informacij, pridobljenih v tem okviru. Za uporabo teh informacij veljajo pogoji in zaščitni ukrepi iz prava Unije, na podlagi katerega so bile skupne preiskovalne skupine ustanovljene. Kadar Urad sodeluje v takih skupnih preiskovalnih skupinah, ima podporno funkcijo in prevzame vlogo partnerja, za katerega veljajo morebitne pravne omejitve v pravu Unije ali nacionalnem pravu.

(44)

Komisija bi morala najpozneje pet let po datumu, določenem v skladu z drugim pododstavkom člena 120(2) Uredbe (EU) 2017/1939, oceniti uporabo Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013, zlasti pa učinkovitost sodelovanja med Uradom in EJT, da bi presodila, ali so na podlagi izkušenj, pridobljenih pri zadevnem sodelovanju, potrebne spremembe. Komisija bi morala najpozneje dve leti po tej oceni po potrebi predložiti nov celovit zakonodajni predlog.

(45)

Ker cilja te uredbe, in sicer okrepitve zaščite finančnih interesov Unije s prilagoditvijo delovanja Urada ustanovitvi EJT in okrepitvijo učinkovitosti preiskav, ki jih izvaja Urad, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta lažje doseže na ravni Unije s sprejetjem pravil, ki urejajo odnos med Uradom in EJT, da se poveča njuna učinkovitosti izvajanja preiskav na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(46)

Ta uredba ne spreminja pristojnosti in odgovornosti držav članic za sprejemanje ukrepov za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem, ki škodijo finančnim interesom Unije.

(47)

V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (13) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je uradne pripombe podal 23. julija 2018.

(48)

Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –