(1)

Praktično izvajanje Uredbe (EU) št. 952/2013 (v nadaljnjem besedilu: zakonik) v kombinaciji z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 2015/2446 (2) je pokazalo, da je treba navedeno delegirano uredbo nekoliko spremeniti, da bi bila bolje prilagojena potrebam gospodarskih subjektov in carinskih organov ter da bi se upošteval zakonodajni razvoj in razvoj v zvezi z začetkom uporabe sistemov IT, vzpostavljenih za namene zakonika.

(2)

Za pojasnitev, kateri carinski urad mora zagotoviti, da se pred prihodom blaga izvede analiza tveganja na podlagi vstopne skupne informacije, bi bilo treba spremeniti opredelitev „carinskega urada prvega vstopa“ iz člena 1(15) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, tj. izrecno navesti, da se, kadar se uporablja ta izraz, nanaša na urad, ki je pristojen za kraj, v katerega naj bi prispelo prevozno sredstvo, tudi če iz kakršnega koli razloga prevozno sredstvo dejansko prispe na drug kraj, za katerega je pristojen drug urad.

(3)

Da bi se jasno razmejilo področje uporabe pravil o vstopni skupni deklaraciji, ki zajema blago v hitrih pošiljkah, in formalnosti, ki se uporabljajo za uvoz in izvoz takega blaga, bi bilo treba opredeliti izraza „hitra pošiljka“ in „hitri prevoznik“.

(4)

Za zagotovitev enotne uporabe carinskih določb, ki temeljijo na realni vrednosti blaga, je treba opredeliti izraz „realna vrednost“.

(5)

V skladu z akcijskim načrtom za vojaško mobilnost (3) je treba racionalizirati in poenostaviti carinske formalnosti za blago, ki se giblje ali uporablja v okviru vojaških aktivnosti. Ta cilj bi bilo treba doseči z določitvijo opredelitve takega blaga in določitvijo obrazca EU 302 kot carinskega dokumenta, ki ga bodo uporabljale države članice EU, tudi pri vojaških aktivnostih v okviru skupne varnostne in obrambne politike Unije.

(6)

Da bi se v skladu z zakonodajo Unije, ki ni carinska zakonodaja, omogočilo, da se za identifikacijo uporablja registracijska in identifikacijska številka gospodarskega subjekta (EORI), bi se morale osebe, ki niso gospodarski subjekti, registrirati v sistem EORI, kadar tako registracijo zahteva zakonodaja Unije in ne le, če to zahteva zakonodaja države članice. Člen 6 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Člen 13(4) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa možnost podaljšanja roka za sprejetje odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje, kadar pristojni carinski organi preiskujejo kršitev carinske zakonodaje. Ta možnost bi morala veljati tudi za primere, v katerih pristojni carinski in davčni organi preiskujejo kršitev davčne zakonodaje, saj se lahko nekatera dovoljenja izdajo le, če ni resnih ali ponavljajočih se kršitev davčnih predpisov. Člen 17(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa obveznost carinskih organov, da odločbo zadržijo, dokler se ne ugotovi, ali je gospodarski subjekt storil hujšo ali ponavljajočo se kršitev. Ta obveznost bi morala zajemati tudi primere hudih kaznivih dejanj, ki se nanašajo na gospodarsko dejavnost vložnika, ne bi pa smela biti razširjena na kršitve ali kazniva dejanja, ki jih storijo osebe, odgovorne za carinske zadeve družbe, ki niso zaposlene v tej družbi, v skladu s členom 24(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447. (4) Člena 13(1) in 17(1) Delegirane uredbe (EU) št. 2015/2446 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Člen 86(3) zakonika določa pravila za izračun zneska carinskega dolga, kadar je dolg nastal za oplemenitene proizvode iz postopka aktivnega oplemenitenja. Na zahtevo deklaranta se carinski dolg določi na podlagi tarifne uvrstitve, carinske vrednosti, količine, narave in porekla blaga, danega v postopek aktivnega oplemenitenja, v trenutku sprejema carinske deklaracije, ki se nanaša na to blago. Člen 76 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa pogoje, pod katerimi se uporablja člen 86(3) zakonika, ne da bi deklarant to zahteval. Da bi se preprečilo izogibanje protidampinškim in izravnalnim dajatvam, zaščitnim ukrepom in dodatnim dajatvam, ki so posledica začasne opustitve koncesij, ki bi se lahko uporabljale za blago, prvič dano v postopek aktivnega oplemenitenja, bi morala obveznost uporabe člena 86(3) zakonika, ne da bi deklarant to zahteval, zajemati tudi oplemenitene proizvode, pridobljene iz takega blaga, ki je bilo dano v postopek aktivnega oplemenitenja. Člen 76 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Odobriti bi bilo treba prehodno obdobje enega leta, da se gospodarskim subjektom omogoči dovolj časa za prilagoditev novim pravilom.

(9)

Člen 104(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa izjeme od zahteve za vložitev vstopne skupne deklaracije za blago, vneseno na carinsko območje Unije. Da ne bi prišlo do zamude pri uvozu organov in drugega človeškega ali živalskega tkiva ali človeške krvi, primernih za trajno presaditev, vsaditev ali transfuzijo v nujnih primerih, bi morale izjeme zajemati tudi to blago. Poleg tega bi bilo treba za olajšanje vojaške mobilnosti navedene izjeme razširiti na blago, ki se giblje na podlagi obrazca NATO 302 ali obrazca EU 302. Poleg tega se po vključitvi občine Campione d’Italia in italijanskih voda Luganskega jezera v carinsko območje Unije (5)izjema ne bi smela več uporabljati za blago, prineseno s teh ozemelj. Člen 104(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Cilj Direktive (EU) 2019/883 Evropskega parlamenta in Sveta (6) je zaščititi morsko okolje pred negativnimi učinki izpustov odpadkov z ladij, ki uporabljajo pristanišča v Uniji, z izboljšanjem razpoložljivosti in uporabe ustreznih pristaniških sprejemnih zmogljivosti in oddajo odpadkov v te zmogljivosti. Da ne bi ogrozili cilja navedene direktive, bi bilo treba carinske formalnosti za take odpadke racionalizirati in poenostaviti z opustitvijo obveznosti vložitve vstopne skupne deklaracije in z upoštevanjem njihove predložitve carini kot carinske deklaracije za sprostitev v prosti promet. Navedene poenostavitve bi se morale uporabljati le, če je bilo predhodno obvestilo o odpadkih iz člena 6 Direktive (EU) 2019/883 predloženo pristojnim organom. Člene 104, 138, 141 in 142 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(11)

Člen 104 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa opustitev obveznosti vložitve vstopne skupne deklaracije za blago v poštnih pošiljkah in za blago, katerega vrednost ne presega 22 EUR, do datuma posodobitve sistema nadzora uvoza. Vendar se je Komisija z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/2151 (delovni program) (7) odločila vzpostaviti nov elektronski sistem (ICS2), s katerim bo podprla carinsko analizo tveganja zaščite in varnosti pred prihodom blaga ter s tem povezan nadzor. Izvajanje novega sistema je treba izvesti v treh objavah (objava 1, objava 2 in objava 3). Splošno sklicevanje na posodobitev sistema nadzora uvoza iz člena 104 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo zato treba nadomestiti s podrobnejšimi sklicevanji na različne objave novega sistema, na katerega se bodo prevozniki postopoma povezali. V skladu z delovnim programom se bodo, kar zadeva letalski prevoz, izvajalci poštnih storitev in hitri prevozniki povezali z novim sistemom iz objave 1, vendar bodo morali predložiti minimalni nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji za blago v poštnih pošiljkah, katerih končni namembni kraj je Unija, in za blago v hitrih pošiljkah. Novi sistem bo zajemal druge gospodarske subjekte ali postopke na področju letalskega prevoza od objave 2 dalje. Zadevni gospodarski subjekti v železniškem, cestnem in pomorskem prometu ter prometu po celinskih plovnih poteh se morajo povezati s sistemom od objave 3 dalje. Zato se po objavi 1 opustitev obveznosti za blago v poštnih pošiljkah ne bi smela uporabljati za pošiljke v letalskem prometu, katerih končni namembni kraj je država članica. Poleg tega se po objavi 2 ne bi smela uporabljati za pošiljke v letalskem prometu, katerih končni namembni kraj je tretja država, po objavi 3 pa za poštne pošiljke, ki se prevažajo po morju, celinskih plovnih poteh, cesti ali železnici. Prav tako se po objavi 1 opustitev obveznosti ne bi smela uporabljati za blago, katerega vrednost ne presega 22 EUR v hitrih pošiljkah, ki se prevažajo po zraku. Poleg tega se po objavi 2 ne bi smela uporabljati za tako blago v pošiljkah v letalskem prometu, ki niso niti poštne niti hitre pošiljke. Po objavi 3 se ne bi smela uporabljati za blago v pošiljkah, ki se prevažajo po morju, celinskih vodnih poteh, cesti ali železnici. Države članice morajo v sodelovanju s Komisijo določiti posebne datume, do katerih morajo gospodarski subjekti uporabljati različne objave novega sistema v skladu s Prilogo k delovnemu programu. Člen 104 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(12)

Člen 106 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa roke za vložitev vstopne skupne deklaracije v primeru letalskega prevoza. Navedeni roki bi morali odražati tudi odločitev o vzpostavitvi elektronskega sistema (ICS2) v treh objavah. Določba bi morala jasno razlikovati med splošnim pravilom glede roka za predložitev vstopne skupne deklaracije, roki za predložitev minimalnega nabora podatkov v vstopni skupni deklaraciji ter roki za predložitev drugih navedb. To je zato, ker bo, kot je navedeno v členu 183 Izvedbene uredbe (EU) 2015/2447, od objave 2 novega sistema postopoma mogoče, da navedbe v vstopni skupni deklaraciji predložijo različne osebe (večkratna vložitev). Od objave 1 novega sistema bi bilo treba od izvajalcev poštnih storitev in hitrih prevoznikov zahtevati, da čim prej predložijo minimalni nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji, najpozneje pa, preden se blago natovori v zrakoplov, s katerim bo vneseno na carinsko območje Unije. Obveznost predložitve minimalnega nabora podatkov bi se morala uporabljati za vse letalske prevoznike in gospodarske subjekte, ki opravljajo letalske dejavnosti od objave 2. Od objave 2 novega sistema bi bilo treba od letalskih prevoznikov zahtevati, da minimalni nabor podatkov dopolnijo s preostalimi navedbami, tako da se popolna vstopna skupna deklaracija vloži v splošnih rokih. Vendar bi se moral med datumom objave 1 in datumom objave 2 minimalni nabor podatkov, ki ga predložijo izvajalci poštnih storitev in hitri prevozniki, šteti kot popolna vstopna skupna deklaracija za blago v poštnih pošiljkah in za blago v hitrih pošiljkah, katerega realna vrednost ne presega 22 EUR. V tem vmesnem obdobju letalski prevozniki namreč ne bodo povezani z novim sistemom in zato ne bodo mogli dopolnjevati minimalnega nabora podatkov. Pravilo, ki določa obveznost letalskih prevoznikov in gospodarskih subjektov, da čim prej predložijo minimalni nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji, najpozneje pa preden se blago natovori na zrakoplov, s katerim bo vneseno na carinsko območje Unije, zagotavlja, da lahko carinski organi izvedejo analizo tveganja in sprejmejo potrebne ukrepe v okviru varnosti letalskega tovora. To je pomemben dopolnilni ukrep k obstoječemu regulativnemu okviru EU za varnost v letalstvu, in sicer k Uredbi (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(13)

Člena 112 in 113 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določata obveznosti predložitve navedb v vstopni skupni deklaraciji s strani drugih oseb, ki niso prevoznik, v zvezi s prevozom po morju ali celinskih plovnih poteh in prevozom po zraku. Oba člena vsebujeta prehodne določbe za opustitev obveznosti do posodobitve sistema nadzora uvoza, zato bi morale te prehodne določbe odražati dejstvo, da bo predložitev navedb v vstopni skupni deklaraciji s strani različnih oseb mogoča le od objave 2 novega sistema v primeru prevoza po zraku in od objave 3 v primeru prevoza po morju ali celinskih plovnih poteh. V skladu s tem bi morala biti obveznost oseb, ki niso prevoznik, da zagotovijo navedbe iz vstopne skupne deklaracije, v obeh objavah ustrezno opredeljena. Poleg tega bi bilo treba pravilo, ki določa, da je vsaka oseba odgovorna za navedbe iz vstopne skupne deklaracije, ki jih je predložila, črtati iz členov 112 in 113; to pravilo bi moralo postati nova splošna določba, ki bi se uporabljala za kateri koli način prevoza, ne samo za letalski in pomorski promet ali celinske plovne poti. Če bo obveznost vložitve vstopne skupne deklaracije za poštne pošiljke in blago, katerega vrednost ne presega 22 EUR, postopoma opuščena, bi morala navedena določba vključevati tudi novo obveznost izvajalcev poštnih storitev in hitrih prevoznikov, da zagotovijo navedbe iz vstopne skupne deklaracije carinskemu uradu prvega vstopa, če niso predložili teh navedb prevoznikom, ki imajo obveznost dopolnitve minimalnega nabora podatkov, ki so ga zagotovili izvajalci poštnih storitev ali hitri prevozniki. Člena 112 in 113 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba ustrezno spremeniti in vstaviti nov člen 113a.

(14)

Za olajšanje vojaške mobilnosti bi moral obrazec EU 302 veljati tudi kot dokazilo o carinskem statusu unijskega blaga. Člen 127 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(15)

Člen 128d Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa pogoje za odobritev dovoljenja za pripravo manifesta pomorske družbe po odhodu. Ti pogoji bi se morali še naprej uporabljati, dokler se to dovoljenje lahko izda, ne glede na to, ali se je sistem odločb carinskih organov v okviru carinskega zakonika Unije začel uporabljati ali ne. Sklicevanje na sistem odločb carinskih organov v okviru carinskega zakonika Unije bi bilo zato treba črtati. Člen 128d Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(16)

V členu 141 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 so navedena nekatera dejanja, ki štejejo za carinske deklaracije za blago iz členov 138(a) do (d), 139 in 140(1) navedene uredbe. Formalnosti za deklariranje, tako za uvoz kot za izvoz, organov in drugega človeškega ali živalskega tkiva ali človeške krvi, ki so primerni za trajno presaditev, vsaditev ali transfuzijo v nujnih primerih, morajo biti čim bolj omejene, da ne bi prišlo do zamude pri njihovi sprostitvi zaradi zapletenih carinskih formalnosti na meji in da se zagotovi njihova pravočasna uporaba. Zato bi bilo treba dovoliti, da se taki organi, tkivo ali kri deklarirajo s katerim koli dejanjem iz člena 141 Delegirane uredbe (EU) št. 2015/2446. Člene 138, 140 in 141 navedene delegirane uredbe bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(17)

Da bi dodatno poenostavili gibanje blaga, ki se giblje ali uporablja v okviru vojaških aktivnosti, bi bilo treba predložitev obrazca NATO 302 ali obrazca EU 302 carini šteti kot carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet z oprostitvijo uvoznih dajatev kot vrnjeno blago za začasni uvoz, za izvoz ali ponovni izvoz ali tranzit. Ker elektronski sistem za predložitev obrazca zveze NATO 302 ali obrazca EU 302 carini ne obstaja, je primerno, da se dovoli predložitev teh obrazcev tudi drugače kot s tehnikami elektronske obdelave podatkov. Člene 138 do 142 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(18)

Ko bodo začela veljati nova pravila o davku na dodano vrednost (DDV) za prodajo na daljavo iz Direktive Sveta (EU) 2017/2455 (9), se bo DDV plačal za vse blago, uvoženo v Unijo, ne glede na njihovo vrednost. Za zagotovitev pobiranja DDV za to blago bo potrebna elektronska carinska deklaracija. Trenutno možnost deklaracije poštnih pošiljk s katerim koli dejanjem iz člena 141 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 je zato treba spremeniti. Ta možnost bi se morala uporabljati le do konca časovnega okvira za začetek uporabe za objavo 1 sistema ICS2, saj bi morali vsi izvajalci poštnih storitev do takrat imeti elektronske podatke, potrebne za predložitev vstopne skupne deklaracije. Za zagotovitev pravilnega pobiranja DDV bi moral to možnost poleg tega odobriti carinski organ in biti bi morala omejena na primere, v katerih se uvozni DDV pobere ob vnosu blaga v skladu s standardnim postopkom. Člena 138 in 141 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(19)

Zaradi rasti e-trgovanja se število pošiljk majhne vrednosti, ki se izvažajo iz Unije, povečuje. Izvajalci poštnih storitev in hitri prevozniki imajo pri navedenem izvozu pomembno vlogo. Poštne pošiljke se lahko prijavijo za izvoz z izstopom s carinskega območja Unije v skladu s členom 141(4) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, pri čemer je treba za drugo blago komercialne narave, če ne presega bodisi vrednosti 1 000 EUR bodisi neto mase 1 000 kg, predložiti ustno deklaracijo za izvoz v skladu s členom 137(1)(b) navedene uredbe. Ker je treba ustno deklaracijo vložiti pri carinskem uradu, ki je pristojen za kraj izstopa, ta poenostavitev ne ustreza poslovnemu modelu hitrih prevoznikov, ki kot poenostavitev uporabljajo enotno prevozno pogodbo. Če se uporablja enotna prevozna pogodba, se lahko vse izstopne formalnosti, vključno z uradnim zaključkom izvoznega gibanja, opravijo pri notranjem carinskem uradu, tako da lahko carinski urad, pristojen za kraj izstopa, zahteva le ad hoc pregled blaga. Informacije o izstopu blaga so na voljo v evidencah hitrega prevoznika in jih lahko carinski organi preverijo v okviru kontrole po reviziji. Da bi omogočili nemoteno izvozno carinjenje pošiljk majhne vrednosti s strani hitrih prevoznikov in tako preprečili ozka grla na mejnih carinskih uradih, bi bilo treba dovoliti, da se navedene pošiljke deklarirajo s katerim koli dejanjem iz člena 141 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446. Člena 140 in 141 navedene uredbe bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(20)

Člen 141 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba spremeniti, da se pojasni, da se lahko prevozna sredstva, ki so upravičena do popolne oprostitve uvozne dajatve, prijavijo za začasni uvoz že pri samem prestopu meje carinskega območja Unije v katerem koli od naslednjih primerov iz točke (d) odstavka 1 navedenega člena. Enako velja za prevozna sredstva, ki se sprostijo v prosti promet kot vrnjeno blago v skladu s členom 203 zakonika. Tako pojasnilo je potrebno zaradi pravne varnosti.

(21)

V členu 142 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 je določeno blago, ki ga ni mogoče prijaviti ustno ali v skladu s členom 141 navedene uredbe, kot je blago, ki je predmet zahtevka za povračilo dajatev ali drugih pristojbin. Ko bodo začela veljati nova pravila o davku na dodano vrednost (DDV) za prodajo na daljavo iz Direktive Sveta (EU) 2017/2455, se bo DDV plačal za vse blago, uvoženo v Unijo, ne glede na njegovo vrednost. Če se tako blago vrne, mora deklarant zahtevati povračilo DDV, ki je bil zaračunan ob sprostitvi blaga v prosti promet. V takih primerih bo moral deklarant predložiti dokazilo, da je blago zapustilo carinsko območje Unije. Da bi upravno breme za pošiljke majhne vrednosti ohranili na razumni ravni, bi bilo treba ponovni izvoz takih pošiljk dovoliti na podlagi katerega koli drugega dejanja v skladu s členom 141 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, tudi če je bil predložen zahtevek za povračilo DDV. Člen 142 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(22)

Za pojasnitev, da je podatke, potrebne za sprostitev pošiljk majhne vrednosti v prosti promet, mogoče predložiti v različnih elektronskih oblikah, bi bilo treba spremeniti besedilo člena 143a. Poleg tega bi bilo treba uvesti prehodni ukrep za deklaracijo pošiljk majhne vrednosti v nacionalnih sistemih uvoza, ki še niso bili posodobljeni v skladu z zakonikom. V skladu s členom 278(2) zakonika in delovnim programom lahko države članice svoje nacionalne sisteme uvoza posodobijo do konca leta 2022. Nasprotno pa bodo novi ukrepi DDV iz Direktive (EU) 2017/2455 začeli veljati pred tem datumom. Zato je treba zagotoviti alternativni nabor podatkov za elektronsko carinsko deklaracijo pošiljk majhne vrednosti v neposodobljenih elektronskih sistemih, ki delujejo na podlagi prehodnih zahtev glede podatkov. Države članice bi zato morale imeti možnost, da namesto carinske deklaracije za nekatere pošiljke majhne vrednosti iz člena 143a(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 uporabijo poenostavljeno deklaracijo ali standardni nabor podatkov v carinski deklaraciji iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/341 (10), dokler se nacionalni sistemi uvoza ne posodobijo.

(23)

Člen 144 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa pravila za carinsko deklaracijo za blago v poštnih pošiljkah. Navedena pravila bi morala odražati spremembe v deklaraciji takega blaga od začetka veljavnosti zadevnih določb Direktive (EU) 2017/2455. Pravilo o tem, kdo naj se ob predložitvi blaga šteje za dolžnika in deklaranta v deklaraciji o poštnih pošiljkah, bi bilo treba črtati, ker je treba blago v poštnih pošiljkah, katerega vrednost ne presega 150 EUR, od 1. januarja 2021 prijaviti z elektronsko carinsko deklaracijo. V tej deklaraciji je treba jasno navesti dolžnika in deklaranta. Določiti je treba prehodni ukrep za deklaracijo blaga v poštnih pošiljkah v vrednosti med 150 in 1 000 EUR v državah članicah, ki svojih nacionalnih sistemov uvoza še niso posodobile v skladu z zakonikom. Ohraniti bi bilo treba možnost deklaracije za sprostitev tega blaga v prosti promet ob predložitvi, skupaj s priloženo deklaracijo CN22 ali CN23 do konca obdobja za posodobitev nacionalnih sistemov uvoza, tj. do konca leta 2022, saj državam članicam še ni treba uporabljati različnih naborov podatkov za elektronske deklaracije do konca tega obdobja. Člen 144 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(24)

Člen 146 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa roke za vložitev dopolnilne deklaracije iz prvega pododstavka člena 167(1) zakonika. Navedena pravila bi morala jasneje povezati roke carinskih organov za vknjižbo zneska uvozne ali izvozne dajatve v skladu s členom 105(1) zakonika in roke, v katerih morajo deklaranti vložiti različne vrste dopolnilnih deklaracij. V skladu s tem je treba pojasniti, da so dopolnilne deklaracije, ki zajemajo eno samo poenostavljeno deklaracijo in so zajete v eni sami vknjižbi v skladu s prvim pododstavkom člena 105(1) zakonika, splošne dopolnilne deklaracije. Splošne dopolnilne deklaracije bi bilo treba vložiti v desetih dneh po prepustitvi blaga. Pojasniti bi bilo treba tudi, da periodične ali zbirne dopolnilne deklaracije zajemajo eno ali več poenostavljenih deklaracij istega deklaranta v določenem obdobju in so zajete v eni sami vknjižbi za skupni znesek uvoznih dajatev v skladu z drugim pododstavkom člena 105(1) zakonika. Te deklaracije bi bilo treba vložiti v desetih dneh po koncu obdobja, ki ga zajemajo.

(25)

Da bi sedanja pravila bolje prilagodili potrebam gospodarskih subjektov, bi bilo treba carinskim organom dovoliti, da deklarantom zagotovijo daljši rok za vložitev dopolnilne deklaracije in pridobitev ustreznih dokazil, kadar vložitev carinske deklaracije ne more povzročiti carinskega dolga. V primeru vložitve dopolnilnih splošnih deklaracij bi moral biti rok največ 120 dni od prepustitve blaga. Poleg tega je lahko rok največ dve leti, in sicer v izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah, kadar so razlogi za dopustitev daljšega roka povezani s carinsko vrednostjo blaga. Člen 146 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 in člen 147 navedene uredbe, ki določa rok, v katerem mora deklarant pridobiti spremne listine v primeru vložitve dopolnilnih deklaracij, bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(26)

Člen 163 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa primere, v katerih se carinska deklaracija šteje za zahtevek za pridobitev dovoljenja za posebni postopek, ki ni tranzit. Ta določba bi morala vključevati tudi uničenje pošiljk v vrednosti 150 000 EUR ali manj, da bi v takih primerih olajšali carinske formalnosti za gospodarske subjekte. Uničenje pošiljk bi moralo biti mogoče brez uporabe sistema odločb carinskih organov, tako da lahko carinski organi odločijo o zahtevku, ko se blago, ki ga je treba uničiti, prijavi za carinski postopek. Poleg tega bi bilo treba občutljivo blago, navedeno v Prilogi 71-02 k Delegirani uredbi (EU) 2015/2446, izključiti iz zgoraj navedene poenostavitve, razen če se blago uniči in vrednost pošiljke ne presega 150 000 EUR. Člen 163 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(27)

Člen 163(2)(g) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa, da se carinska deklaracija ne sme obravnavati kot zahtevek za pridobitev dovoljenja za posebni postopek, ki ni tranzit, kadar se uporablja člen 167(1)(f) navedene delegirane uredbe. Navedena določba se nanaša na obdelavo občutljivega blaga, ki je že izključeno iz področja uporabe člena 163(1)(c) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446. Da bi se izognili tej ponovitvi, bi bilo treba člen 163(2)(g) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 črtati.

(28)

Člen 166(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa, da se pogoj za izdajo dovoljenja za postopek oplemenitenja iz člena 211(4)(b) zakonika, in sicer da postopek ne bi negativno vplival na bistvene interese proizvajalcev Unije (gospodarski pogoji), ne uporablja za dovoljenja za aktivno oplemenitenje, razen v nekaterih primerih, vključno z zahtevki, ki zajemajo blago, za katero veljajo ukrepi, kot so protidampinške ali izravnalne dajatve. Vendar je treba take zahtevke izključiti iz preverjanja gospodarskih pogojev, saj so te naloge namenjene zaščiti bistvenih interesov proizvajalcev Unije. Poleg tega preverjanje gospodarskih pogojev v takih primerih ne bo več potrebno, saj člen 76 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, kakor je spremenjena s to uredbo, določa samodejno uporabo protidampinških in izravnalnih dajatev za blago, dano v postopek aktivnega oplemenitenja, ko se postopek zaključi. Člen 166(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(29)

Člen 168 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 se nanaša na izračun zneska uvozne dajatve v nekaterih primerih aktivnega oplemenitenja. Ta določba je odveč zaradi sprememb členov 76 in 166 navedene delegirane uredbe. V skladu s temi spremembami se uvozna dajatev v primerih, navedenih v členu 168 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, izračuna v skladu s členom 86(3) zakonika. Poleg tega je treba, če za blago veljajo ukrepi kmetijske ali trgovinske politike, proučiti gospodarske pogoje v skladu s členom 166 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446, kakor je spremenjen s to uredbo. Člen 168 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 bi bilo zato treba črtati.

(30)

Člen 177 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa pravila v zvezi z ločenim knjigovodskim izkazovanjem, kadar se unijsko blago skladišči skupaj z neunijskim blagom v skladišču za carinsko skladiščenje. Da bi se izognili kakršni koli zlorabi teh pravil, bi bilo treba skladiščenje unijskega in neunijskega blaga v skladišču za carinsko skladiščenje (skupno skladišče) dovoliti le, če ima blago isto oznako KN, tržno kakovost in tehnične lastnosti. Dajanje blaga, za katero veljajo ukrepi, kot so protidampinške ali izravnalne dajatve, v skupno skladišče ne bi smelo biti dovoljeno, razen če je postalo unijsko blago, potem ko je bilo predmet zadevnih protidampinških ali izravnalnih dajatev. Člen 177 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(31)

Zaradi poenostavitve uporabe postopka začasnega uvoza v mednarodnem pomorskem prometu na obmejnih območjih in v zvezi z določeno pedagoško, znanstveno in tehnično opremo bi bilo treba vložniku in imetniku postopka začasnega uvoza izjemoma dovoliti, da imata sedež na carinskem območju Unije, in da jima ni treba imeti sedeža zunaj tega območja, kot je določeno v členu 250(2)(c) zakonika. Člene 220, 224, 227, 229 in 230 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(32)

Kadar se za začasni uvoz prijavi vojaško blago, bi moralo biti upravičeno do popolne oprostitve uvozne dajatve, rok za zaključek pa bi moral biti 24 mesecev, z možnostjo podaljšanja. Zato bi bilo treba v Delegirano uredbo (EU) 2015/2446 vključiti nov člen 235a in ustrezno spremeniti člen 237 navedene uredbe.

(33)

Člen 245(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa izjeme od zahteve za vložitev predodhodne deklaracije za blago, ki izstopa z nekaterih ozemelj Unije zunaj carinskega območja Unije. Da se olajša vojaška mobilnost, bi bilo treba navedeno izjemo razširiti na blago, ki se giblje na podlagi obrazca NATO 302 ali obrazca EU 302. Poleg tega se po vključitvi občine Campione d’Italia in italijanskih voda Luganskega jezera v carinsko območje Unije izjema ne bi smela več uporabljati občino Campione d’Italia in italijanskih voda Luganskega jezera. Člen 245(1)(i) in (p) Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(34)

Člen 248 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba spremeniti, da se pojasni, da mora carinski urad izvoza izreči izvozno deklaracijo za neveljavno in izreči zadevno potrdilo o izstopu blaga za neveljavno, če ga je carinski urad izstopa obvestil, da se bo prevoz namesto zunaj carinskega območja Unije zaključil na carinskem območju Unije.

(35)

V Prilogi 71-03 k Delegirani uredbi (EU) 2015/2446 je seznam običajnih oblik ravnanja za blago, dano v postopek oplemenitenja v skladu s členom 220 zakonika. Da bi se izognili zlorabi običajnih oblik ravnanja za pridobitev neupravičenih prednosti glede dajatve, bi bilo treba navedeno prilogo ustrezno spremeniti.

(36)

Točka 7 Priloge 71-04 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 določa pogoje, pod katerimi je uporaba enakovrednega blaga dovoljena v okviru postopkov aktivnega oplemenitenja v zvezi z mlekom in mlečnimi proizvodi. Pogoji se nanašajo na maso različnih sestavin v takih izdelkih, in sicer suhe snovi, maščob in beljakovin. Za poenostavitev teh določb, tj. da bi za mleko in mlečne proizvode veljala splošna pravila o enakovrednosti iz tretjega pododstavka člena 223(1) zakonika, bi bilo treba Prilogo 71-04 k Delegirani uredbi (EU) 2015/2446 ustrezno spremeniti.

(37)

V Prilogi 71-05 k Delegirani uredbi (EU) 2015/2446 so navedeni podatkovni elementi, ki jih je treba dati na voljo za standardizirano izmenjavo informacij med carinskimi organi v okviru postopkov oplemenitenja. Pojasniti bi bilo treba, da se lahko nekateri podatkovni elementi izrazijo v merskih enotah, ki niso kilogrami, in v valutah, ki niso euro, saj v nasprotju z drugimi določbami o podatkovnih elementih, ki jih morajo zagotoviti gospodarski subjekti, člena 176 in 181 ter Priloga 71-05 te možnosti ne omenjajo izrecno. Moralo bi tudi biti mogoče, da se carinska deklaracija šteje kot zahtevek za pridobitev dovoljenja za aktivno ali pasivno oplemenitenje v skladu s členom 163 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446. Nazadnje, v oddelku B je treba dodati nov podatkovni element v zvezi z datumom nastanka carinskega dolga ali uporabe morebitnih ukrepov trgovinske politike, saj je za carinske organe ta podatkovni element pomemben pri izmenjavi v sistemu za standardizirano izmenjavo informacij (INF). Prilogo 71-05 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(38)

Delegirano uredbo (EU) 2016/341 bi bilo prav tako treba spremeniti, da bi odražala nekatere spremembe druge zakonodaje Unije. Prvič, uvedba obveznosti držav članic glede poročanja o napredku pri razvoju elektronskih sistemov iz člena 278a zakonika je strožja od obveznosti poročanja iz člena 56(2) Delegirane uredbe (EU) 2016/341, zato bi bilo treba slednjo črtati. Drugič, Priloga 1 k Delegirani uredbi (EU) 2016/341, ki določa skupne zahteve glede podatkov za deklaracije, obvestila in dokazila o statusu Unije, ki se uporabljajo do uvedbe elektronskih sistemov iz zakonika, bi morala odražati sklep Komisije o posodobljenem delovnem programu za začetek uporabe sistema ICS2 v treh objavah. Navedena priloga bi se morala sklicevati izključno na priloge k navedeni delegirani uredbi, ki določajo zahteve glede podatkov za prehodno obdobje, vendar se ne bi smela sklicevati na Prilogo B k Delegirani uredbi (EU) 2015/2446, saj se ta med prehodom ne uporablja. Nazadnje, po vključitvi opredelitve hitre pošiljke in hitrega prevoznika v člen 1 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba črtati opredelitev hitre pošiljke v Prilogi 9 k Delegirani uredbi (EU) 2016/341, da bi se izognili zmedi.

(39)

Člen 128a Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 bi bilo treba popraviti, da se pojasnijo navodila o žigosanju in podpisovanju nekaterih dokazil o statusu Unije. Prvič, nekatera navodila so podvojena, zato bi bilo treba črtati en sklop takih navodil. Drugič, dodati je treba sklic na posebni žig, opisan v poglavju II dela II Priloge 72-04 k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2447. Tretjič, pooblaščeni izdajatelji in pooblaščeni pošiljatelji sta dve različni pooblastili, pri čemer se določba napačno nanaša na pooblaščene pošiljatelje v okviru dovoljenj za izdajo dokazila. Določba bi se morala nanašati na „pooblaščenega izdajatelja“ in ne na „pooblaščenega pošiljatelja“ v vseh jezikih.

(40)

Sklicevanje v členu 150 Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 na člen 138 Direktive Sveta 2006/112/ES (11) ni pravilno in bi ga bilo treba nadomestiti s sklicevanjem na člen 143(1) navedene direktive, saj navedeni člen določa veljavno oprostitev plačila DDV.

(41)

Možnost deklaracije organov in drugega človeškega ali živalskega tkiva ali človeške krvi, ki so primerni za trajno presaditev, vsaditev ali transfuzijo v nujnih primerih, bi bilo treba uporabljati retroaktivno od 15. Marca 2020, da se olajša uvoz tega blaga v kriznih razmerah, nastalih zaradi koronavirusa –

(1)

člen 1 se spremeni:

(2)

v členu 6(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

(3)

v členu 13 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

(4)

v členu 17(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar pa carinski organ meni, da imetnik odločbe ne izpolnjuje meril iz člena 39(a) zakonika, odločbo zadrži, dokler se ne ugotovi, ali je prišlo do hujše ali ponavljajoče se kršitve, vključno s hudim kaznivim dejanjem, ki jo je storila katera od naslednjih oseb:

(5)

člen 76 se nadomesti z naslednjim:

(6)

člen 104 se spremeni:

(7)

člen 106 se nadomesti z naslednjim:

(8)

člen 112 se spremeni:

(9)

člen 113 se spremeni:

(10)

v poglavju 1 naslova IV se vstavi naslednji člen 113a:

(11)

člen 127 se nadomesti z naslednjim:

(12)

v členu 128d(1) se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

(13)

člen 138 se spremeni:

(14)

člen 139 se spremeni:

(15)

v členu 140(1) se dodajo naslednje točke:

(16)

člen 141 se spremeni:

(17)

v členu 142 se točke (b), (c) in (d) nadomestijo z naslednjim:

(18)

člen 143a se spremeni:

(19)

člen 144 se nadomesti z naslednjim:

(20)

Člena 146 in 147 se nadomestita z naslednjim:

(21)

člen 163 se spremeni:

(22)

točka (b) člena 166(1) se nadomesti z naslednjim:

(23)

v členu 167(1) se točka (k) nadomesti z naslednjim:

(*4)  Uredba Sveta (EU) 2018/581 z dne 16. aprila 2018 o začasni opustitvi avtonomnih dajatev skupne carinske tarife za nekatero blago, ki se vgrajuje v zrakoplove ali se v njih uporablja, in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1147/2002 (UL L 98, 18.4.2018, str. 1).“;"

(24)

člen 168 se črta.

(25)

člen 177 se nadomesti z naslednjim:

(26)

v členu 220 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

(27)

v členu 224 se doda naslednji odstavek:

„Vložnik in imetnik postopka imata lahko sedež na carinskem območju Unije za blago iz točke (b).“;

(28)

v členu 227 se doda naslednji odstavek:

„Vložnik in imetnik postopka imata lahko sedež na carinskem območju Unije.“;

(29)

v členu 229 se doda naslednji odstavek:

„Vložnik in imetnik postopka imata lahko sedež na carinskem območju Unije.“;

(30)

v členu 230 se doda naslednji odstavek:

„Vložnik in imetnik postopka imata lahko sedež na carinskem območju Unije.“;

(31)

vstavi se novi člen 235a:

(32)

v členu 237 se doda naslednji odstavek:

(33)

v členu 245(1) se točki (i) in (p) nadomestita z naslednjim:

(34)

v členu 248 se doda naslednji odstavek:

(35)

vstavi se Priloga 52-01, kot jo določa Priloga I k tej uredbi;

(36)

v Prilogi 71-03 se za prvim odstavkom in pred seznamom oblik ravnanj vstavita naslednja odstavka:

„Poleg tega nobena od naslednjih oblik ravnanja ne sme povzročiti neupravičene prednosti glede uvozne dajatve.

Za namene prejšnjega odstavka se za katero koli običajno obliko ravnanja, navedeno spodaj, ki povzroči spremembo oznake KN ali porekla neunijskega blaga, šteje, da ima za posledico neupravičeno prednost glede uvozne dajatve, če bi za blago takrat, ko se začnejo običajne oblike ravnanja, veljale začasne ali dokončne protidampinške dajatve, izravnalne dajatve, zaščitni ukrepi ali dodatne dajatve, ki so posledica začasne opustitve koncesij, če bi bilo blago prijavljeno za sprostitev v prosti promet.“;

(37)

v delu II „AKTIVNO PLEMENITENJE“ Priloge 71-04 se črta točka (7) „Mleko in mlečni proizvodi“;

(38)

Priloga 71-05 se spremeni, kot je določeno v Prilogi II k tej uredbi.

(1)

v členu 56 se odstavek 2 črta;

(2)

Priloga 1 se spremeni v skladu s Prilogo III k tej uredbi;

(3)

v Prilogi 9, v Dodatku A, v uvodnih opombah k preglednicam, se črta točka 4.2.

(1)

v členu 37 se točka 8 nadomesti z naslednjim:

(2)

v členu 128a(2) se točki (e) in (f) nadomestita z naslednjim:

(3)

v členu 150(3) se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim: