(1)

Frekvenčni pas 24,25–27,5 GHz (v nadaljnjem besedilu: 26 GHz) se proučuje kot možni pas za mednarodne mobilne telekomunikacije za leto 2020 in po njem (2) (v nadaljnjem besedilu: IMT-2020), pri čemer je ta tema vključena na dnevni red svetovne konference o radiokomunikacijah za leto 2019 (v nadaljnjem besedilu: WRC-19) (3). IMT-2020 je okvir 5G za radiokomunikacijske standarde, ki ga je na podlagi mobilne širokopasovne tehnologije oblikoval sektor za radiokomunikacije Mednarodne telekomunikacijske zveze (v nadaljnjem besedilu: ITU-R).

(2)

V skladu s Pravilnikom o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze (v nadaljnjem besedilu: ITU) (4) je frekvenčni pas 25,25–27,5 GHz po vsem svetu dodeljen mobilnim storitvam na deljeni primarni osnovi. Frekvenčni pas 24,25–25,25 GHz ni dodeljen mobilnim storitvam v regiji 1 ITU, ki vključuje Evropsko unijo. To Uniji ne preprečuje uporabe tega frekvenčnega pasu za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve, če pri tem na svojih zunanjih mejah izpolnjuje mednarodne in čezmejne obveznosti v skladu s Pravilnikom o radiokomunikacijah ITU.

(3)

V sporočilu Komisije „Akcijski načrt za 5G v Evropi“ (5) (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt za 5G) je določen usklajeni pristop Unije k uvedbi storitev 5G leta 2020. V akcijskem načrtu za 5G je poziv k opredelitvi pionirskih frekvenčnih pasov, da bi Komisija v sodelovanju z državami članicami in ob upoštevanju mnenja Skupine za politiko radiofrekvenčnega spektra (RSPG) začela izvajati storitve 5G.

(4)

Skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra je sprejela tri mnenja o strateškem načrtu za prehod na 5G v Evropi in s spektrom povezanih vidikih (6) (v nadaljnjem besedilu: mnenja RSPG), v katerih je frekvenčni pas 26 GHz opredelila kot pionirski pas za 5G ter državam članicam priporočila, da do leta 2020 ob upoštevanju povpraševanja na trgu poskrbijo za razpoložljivost dovolj velikega dela tega pasu za 5G, npr. 1 GHz.

(5)

Frekvenčni pas 26 GHz omogoča visoko zmogljivost za zagotavljanje inovativnih brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev s tehnologijo 5G, ki temelji na malih celicah (7), in bloki velikosti 200 MHz. Po Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (v nadaljnjem besedilu: EZEK) (8) morajo države članice do 31. decembra 2020 za lažje uvajanje 5G omogočiti uporabo vsaj 1 GHz frekvenčnega pasu 26 GHz, če obstajajo jasni dokazi, da je na trgu povpraševanje in ni znatnih ovir za migracijo obstoječih uporabnikov ali sprostitev pasu. V EZEK je tudi določeno, da morajo biti ukrepi, ki jih države članice sprejmejo zaradi navedene zahteve, skladni z usklajenimi pogoji iz tehničnih izvedbenih ukrepov po Odločbi o radijskem spektru.

(6)

Deli frekvenčnega pasu 26 GHz se v državah članicah uporabljajo za prizemne fiksne brezžične povezave (v nadaljnjem besedilu: fiksne povezave), vključno s povezavami prek vmesnega povezovalnega omrežja (9). Pristop k upravljanju soobstoja prizemnih brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev, vključno s storitvami naslednje generacije ali 5G, in fiksnih povezav na nacionalni ravni bi moral državam članicam omogočiti prožnost.

(7)

Uporaba dela 24,25–26,65 GHz frekvenčnega pasu 26 GHz za avtomobilske radarje kratkega dosega bi se do 1. januarja 2022 morala postopno opustiti (10). V razvoju trga za avtomobilske radarje kratkega dosega se stalno povečujejo nove postavitve v frekvenčnem pasu 77–81 GHz, usklajene na ravni Unije (11). Zato niso ugotovljene nobene težave pri soobstoju z avtomobilskimi radarji kratkega dosega.

(8)

Del 24,25–24,5 GHz frekvenčnega pasu 26 GHz je na ravni Unije določen za naprave za transportno-prometno telematiko, zlasti avtomobilske radarje (12), brez motenja in zaščite. Avtomobilski radarji se v tem pasu ne uporabljajo in to tudi ni predvideno (13), medtem ko je v frekvenčnem območju 76–81 GHz njihova uporaba vse pogostejša.

(9)

Del 24,25–27 GHz frekvenčnega pasu 26 GHz se uporablja za naprave za radijsko lociranje (14), ki obratujejo v načinu fizičnega omrežja (underlay mode) na podlagi ultraširokopasovne tehnologije (15). Taka uporaba bi se morala znati prilagoditi razvoju pri uporabi frekvenčnega pasu 26 GHz za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve.

(10)

Nekateri deli frekvenčnega pasu 26 GHz se uporabljajo za vesoljske in satelitske storitve v vseh državah članicah. Te storitve v območju 25,5–27 GHz vključujejo komunikacije vesolje–Zemlja z zemeljskimi postajami za storitev satelitskega raziskovanja Zemlje (v nadaljnjem besedilu: EESS) (16), storitev vesoljskih raziskav (v nadaljnjem besedilu: SRS) in podporo evropskemu sistemu podajanja podatkovnih relejev (v nadaljnjem besedilu: sistem EDRS), v območju 24,65–25,25 GHz pa vključujejo komunikacije Zemlja–vesolje s satelitskimi sprejemniki na vozilih za fiksno satelitsko storitev (v nadaljnjem besedilu: FSS). Te vesoljske in satelitske storitve bi bilo torej treba ustrezno zaščititi pred motnjami zaradi prizemnih brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev. Omogočiti jim je treba tudi nadaljnji razvoj. Poleg tega se dela 24,45–24,75 GHz ter 25,25–27,5 GHz frekvenčnega pasu 26 GHz po vsem svetu uporabljata za komunikacije med negeostacionarnimi in geostacionarnimi sateliti za medsatelitsko storitev (ISS), vključno s sistemom EDRS.

(11)

Prizemne storitve naslednje generacije (5G) bi se morale uvesti v frekvenčnem pasu 26 GHz pod usklajenimi tehničnimi pogoji. S temi pogoji bi bilo treba zavarovati neprekinjeno delovanje in razvoj satelitskih zemeljskih postaj (EESS, SRS in FSS), pri čemer bi bilo treba v tem pasu razporediti frekvence, da bi se zemeljske postaje v prihodnje lahko odobrile po preglednih, nepristranskih in sorazmernih merilih. S temi pogoji bi bilo treba enako zagotoviti, da obstoječe in prihodnje satelitske storitve po vsej verjetnosti nimajo znatnega negativnega vpliva na postavitev in pokritost prizemnega omrežja 5G.

(12)

Komisija je v skladu s členom 4(2) Odločbe o radijskem spektru Evropski konferenci poštnih in telekomunikacijskih uprav (v nadaljnjem besedilu: CEPT) podelila mandat za razvoj usklajenih tehničnih pogojev za uporabo spektra v podporo uvedbi prizemnih brezžičnih sistemov naslednje generacije (5G) v Uniji, vključno s frekvenčnim pasom 26 GHz.

(13)

CEPT se je na ta mandat 6. julija 2018 odzvala z objavo poročila št. 68 (17) (v nadaljnjem besedilu: poročilo CEPT). V njem so določeni usklajeni tehnični pogoji v frekvenčnem pasu 26 GHz za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve v Uniji, primerne za uporabo 5G. Navedeni tehnični pogoji so skladni z razvojem standardizacije 5G pri ureditvi kanala (18), in sicer za velikost kanalov ali dupleksni način obratovanja, in aktivnih antenskih sistemih, zato bi jih bilo ustrezno uskladiti na svetovni ravni. V njih je predvideno sinhronizirano obratovanje sosednjih sistemov, ki jih upravljajo različni operaterji, da se zagotovi učinkovita uporaba spektra. Za nesinhronizirano in delno sinhronizirano obratovanje sosednjih sistemov so potrebne nadaljnje študije, da se bodo določili ustrezni usklajeni tehnični pogoji. Tako obratovanje je še vedno mogoče na podlagi geografskega razmika.

(14)

Tehnični pogoji iz poročila CEPT za uporabo frekvenčnega pasu 26 GHz izhajajo iz predpostavke o ureditvi odobritve, ki temelji izključno na individualnih pravicah uporabe, zato bi bilo tudi ustrezno zagotoviti primeren soobstoj v sedanji uporabi pasu. Pri kakršni koli drugi ureditvi odobritev, na primer s splošnimi odobritvami ali kombiniranimi individualnimi/splošnimi odobritvami, bi lahko bili potrebni dodatni tehnični pogoji za zagotovitev ustreznega soobstoja prizemnih sistemov, ki lahko zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve, z drugimi storitvami v pasu, zlasti ob ustreznem upoštevanju nadaljnjega postavljanja satelitskih zemeljskih postaj FSS, EESS in SRS.

(15)

V poročilu CEPT so opredeljene tudi smernice in tehnični pogoji za uporabo frekvenčnega pasu 26 GHz za prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve, vključno s 5G, da se zagotovi zaščita obstoječih vesoljskih in satelitskih storitev ter fiksnih povezav v frekvenčnem pasu 26 GHz in storitev v sosednjih pasovih.

(16)

Soobstoj prizemnih brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev (vključno s 5G) in zemeljskih postaj za storitve EESS, SRS in FSS, ki obratujejo v frekvenčnem pasu 26 GHz, se lahko zagotovi, kadar je to ustrezno, s tehničnimi omejitvami za postavitev prizemnih storitev na omejenem geografskem območju v okolici satelitske zemeljske postaje. Pri tem bi lahko postavitev novih zemeljskih postaj, po možnosti oddaljenih od območij z veliko gostoto prebivalstva ali veliko človeške dejavnosti, pomenila sorazmeren pristop k olajševanju takega soobstoja. CEPT razvija tudi tehnične zbirke orodij (19), da bi podprla postavitev 5G na podlagi individualne odobritve in sočasno sorazmerno omogočila neprekinjeno uporabo trenutnih in načrtovanih zemeljskih postaj, ki sprejemajo storitve EESS/SRS, in zemeljskih postaj, ki oddajajo storitve FSS, v ustreznih delih frekvenčnega pasu 26 GHz. Te zbirke orodij lahko olajšajo soobstoj pri izpolnjevanju obveznosti iz tega sklepa.

(17)

Soobstoj prizemnih brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev (vključno s 5G) ter satelitskih sprejemnikov za storitve FSS in ISS, vključno s sistemom EDRS, je trenutno izvedljiv, zanj pa veljajo tehnični pogoji, ki urejajo višino anten brezžičnih širokopasovnih baznih postaj.

(18)

Države članice bi morale oceniti možnost nadaljnjega upravljanja fiksnih povezav v frekvenčnem pasu 26 GHz na podlagi souporabe spektra s prizemnimi brezžičnimi širokopasovnimi elektronskimi komunikacijskimi storitvami, vključno s 5G, ali opustiti obratovanje v tem pasu. Pri taki oceni bi bilo treba upoštevati morebitne ublažitvene tehnike, nacionalno in čezmejno usklajevanje ter obseg postavitve 5G, ki je odvisna od povpraševanja na trgu za sisteme 5G, zlasti na manj poseljenih in podeželskih območjih. Morebitna souporaba spektra kot nacionalna možnost je med drugim odvisna od razpoložljivosti podrobnih informacij o postavitvi fiksnih povezav in izvedljivosti dodelitve velikih blokov sosednjega spektra sistemom 5G. CEPT za ta namen določa tehnične smernice za soobstoj prizemnih brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev, vključno s 5G, in fiksnih povezav, pri čemer upošteva postopno postavitev 5G.

(19)

Prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve, vključno s 5G, v frekvenčnem pasu 26 GHz bi morale ustrezno ščititi storitev EESS (pasivna) v frekvenčnem pasu 23,6–24 GHz (20). Na nacionalni ravni bodo morda potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi zaščita radioastronomskih postaj, ki obratujejo v frekvenčnem pasu 23,6–24 GHz. S temi ukrepi se bo najverjetneje omejila uporabnost celotnega pasu 26 GHz okoli takih postaj. Zaščita za storitev EESS (pasivna) v frekvenčnih pasovih 50,2–50,4 GHz in 52,6–54,25 GHz je zagotovljena z obstoječimi splošnimi omejitvami za stransko oddajanje, ki se uporabljajo za bazne postaje (21).

(20)

Uporaba brezpilotnih zrakoplovov, kot so droni s prizemnimi širokopasovnimi elektronskimi komunikacijskimi omrežji, ki uporabljajo frekvenčni pas 26 GHz, bi lahko vplivala na obstoječo uporabo, na primer satelitske sprejemnike za storitve FSS in ISS. Zato bi bilo treba v frekvenčnem pasu 26 GHz prepovedati povezljivost baznih postaj s terminalskimi postajami na brezpilotnih zrakoplovih in dovoliti samo povezljivost terminalskih postaj na takih zrakoplovih z baznimi postajami v skladu z veljavnimi predpisi za upravljanje zračnega prometa. Pri tem bi povezljivost terminalnih postaj na brezpilotnih zrakoplovih z baznimi postajami lahko na primer znatno vplivala na razdaljo razmika do zemeljskih postaj EESS/SRS, ki souporabljajo pas 26 GHz. To je treba dodatno proučiti, na podlagi tega pa se bodo morda oblikovali dodatni usklajeni tehnični pogoji. Uporaba brezpilotnih zrakoplovov z brezžičnimi širokopasovnimi elektronskimi komunikacijskimi omrežji ne bi smela ovirati postavitve prihodnjih zemeljskih postaj EESS/SRS.

(21)

Sprejeti bi bilo treba določbe za čezmejne sporazume med uporabniki spektra ali nacionalnimi upravami za zagotovitev izvajanja tega sklepa, da se preprečijo škodljive motnje ter izboljšata učinkovitost spektra in zbliževanje pri njegovi uporabi.

(22)

S tem sklepom se zagotovi, da države članice uporabijo frekvenčni pas 26 GHz za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve naslednje generacije (5G) pod pravno zavezujočimi tehničnimi pogoji v skladu s poročilom CEPT št. 68 in cilji politike Unije.

(23)

V tem sklepu se „določiti frekvenčni pas 26 GHz in zagotoviti njegovo razpoložljivost“ smiselno nanaša na naslednje korake: (i) prilagoditev nacionalnega pravnega okvira za razporeditev frekvenc z vključitvijo nameravane uporabe tega pasu pod usklajenimi tehničnimi pogoji iz tega sklepa, (ii) začetek izvajanja vseh potrebnih ukrepov, da se v potrebnem obsegu zagotovi soobstoj z obstoječo uporabo tega pasu, ter (iii) začetek izvajanja ustreznih ukrepov, podprtih z zastavitvijo posvetovanja z deležniki, kadar je to ustrezno, da se omogoči uporaba tega pasu po veljavnem pravnem okviru na ravni Unije, vključno z usklajenimi tehničnimi pogoji iz tega sklepa.

(24)

Države članice bi morale Komisiji poročati o izvajanju tega sklepa, zlasti v zvezi s postopno uvedbo in razvojem prizemnih storitev 5G v frekvenčnem pasu 26 GHz ter kakršnimi koli vprašanji glede soobstoja, da bi pomagale pri oceni njegovega učinka na ravni Unije in pravočasnem pregledu. V takem pregledu se lahko obravnava tudi ustreznost tehničnih pogojev, da se zagotovi primerna zaščita drugih storitev, zlasti vesoljskih storitev, kot so satelitski sprejemniki za FSS in ISS, vključno s sistemom EDRS, pri čemer se upošteva razvoj prizemnih brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev, vključno s 5G.

(25)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora za radijski spekter, ustanovljenim z Odločbo o radijskem spektru –