1.   Ta uredba določa pravila, v skladu s katerimi država članica na svojem ozemlju prizna in izvrši sklepe o začasnem zavarovanju in sklepe o odvzemu, ki jih izda druga država članica v okviru postopkov v kazenskih zadevah.

2.   Ta uredba ne spreminja obveznosti spoštovanja temeljnih pravic in pravnih načel, kot so določeni v členu 6 PEU.

3.   Organi izdajatelji pri izdaji sklepov o začasnem zavarovanju ali sklepov o odvzemu zagotovijo spoštovanje načel nujnosti in sorazmernosti.

4.   Ta uredba se ne uporablja za sklepe o začasnem zavarovanju in sklepe o odvzemu, izdane v okviru postopkov v civilnih ali upravnih zadevah.

1.   Sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o odvzemu se izvrši brez preverjanja dvojne kaznivosti za dejanje, zaradi katerega je bil takšen sklep izdan, če se v državi izdajateljici ta dejanja kaznujejo z najvišjo predpisano zaporno kaznijo najmanj treh let ter v skladu s pravom države izdajateljice predstavljajo eno ali več od naslednjih kaznivih dejanj:

2.   Država izvršiteljica lahko za kazniva dejanja, ki niso navedena v odstavku 1, priznanje in izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu pogojuje s tem, da dejanja, za katera je bil takšen sklep izdan, predstavljajo kaznivo dejanje po pravu države izvršiteljice, ne glede na njegove sestavne elemente ali njegov opis po pravu države izdajateljice.

1.   Sklep o začasnem zavarovanju se posreduje s potrdilom o začasnem zavarovanju. Organ izdajatelj potrdilo o začasnem zavarovanju iz člena 6 posreduje neposredno izvršitvenemu organu oziroma, kadar je ustrezno, osrednjemu organu iz člena 24(2) na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis in izvršitvenemu organu omogoči, da se prepriča o pristnosti potrdila o začasnem zavarovanju.

2.   Države članice lahko predložijo izjavo, v kateri navedejo, da jim mora organ izdajatelj v primeru posredovanja potrdila o začasnem zavarovanju za namene priznanja in izvršitve sklepa o začasnem zavarovanju skupaj s tem potrdilom posredovati tudi izvirnik sklepa o začasnem zavarovanju ali njegovo overjeno kopijo. V skladu s členom 6(2) pa je treba prevesti le potrdilo o začasnem zavarovanju.

3.   Države članice lahko izjavo iz odstavka 2 predložijo pred datumom začetka uporabe te uredbe ali pozneje. Države članice lahko to izjavo kadar koli umaknejo. Države članice Komisijo obvestijo ob predložitvi ali umiku te izjave. Komisija da te informacije na voljo vsem državam članicam in Evropski pravosodni mreži.

4.   Organ izdajatelj v primeru sklepa o začasnem zavarovanju denarnega zneska potrdilo o začasnem zavarovanju posreduje državi članici, za katero utemeljeno domneva, da ima oseba, zoper katero je bil sklep izdan, v njej premoženje ali dohodek.

5.   Organ izdajatelj v primeru sklepa o začasnem zavarovanju določenih delov premoženja potrdilo o začasnem zavarovanju posreduje državi članici, za katero utemeljeno domneva, da se v njej nahajajo takšni deli premoženja.

6.   Potrdilo o začasnem zavarovanju:

7.   Organ izdajatelj obvesti izvršitveni organ o morebitnih njemu znanih osebah, na katere sklep vpliva. Organ izdajatelj na zahtevo izvršitvenemu organu zagotovi tudi informacije o morebitnih zahtevkih, ki jih morda imajo takšne osebe, na katere sklep vpliva, glede zadevnega premoženja, vključno z informacijami o identiteti teh oseb.

8.   Kadar pristojni izvršitveni organ organu izdajatelju kljub informacijam, ki so bile dane na voljo v skladu s členom 24(3), ni znan, organ izdajatelj izvede vse potrebne poizvedbe, tudi prek kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže, da ugotovi, kateri organ je pristojen za priznanje in izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju.

9.   Kadar organ v državi izvršiteljici, ki prejme potrdilo o začasnem zavarovanju, ni pristojen za njegovo priznanje ali sprejetje potrebnih ukrepov za njegovo izvršitev, potrdilo o začasnem zavarovanju takoj posreduje pristojnemu izvršitvenemu organu v svoji državi članici in o tem obvesti organ izdajatelj.

1.   Potrdilo o začasnem zavarovanju se v skladu s členom 4 naenkrat posreduje samo eni državi izvršiteljici, razen če se uporablja odstavek 2 ali 3 tega člena.

2.   Kadar sklep o začasnem zavarovanju zadeva določene dele premoženja, se lahko potrdilo o začasnem zavarovanju naenkrat posreduje več kot eni državi izvršiteljici, kadar:

3.   Kadar sklep o začasnem zavarovanju zadeva denarni znesek, se lahko potrdilo o začasnem zavarovanju naenkrat posreduje več kot eni državi izvršiteljici, kadar organ izdajatelj meni, da za to obstaja specifična potreba, zlasti kadar ocenjena vrednost premoženja, ki se lahko začasno zavaruje v državi izdajateljici in v kateri koli posamezni državi izvršiteljici, verjetno ne zadostuje za začasno zavarovanje celotnega zneska, zajetega v sklepu o začasnem zavarovanju.

1.   Z namenom posredovanja sklepa o začasnem zavarovanju organ izdajatelj izpolni in podpiše potrdilo o začasnem zavarovanju iz Priloge I ter potrdi, da je njegova vsebina točna in pravilna.

2.   Organ izdajatelj izvršitvenemu organu zagotovi prevod potrdila o začasnem zavarovanju v uradni jezik države izvršiteljice ali kateri koli drug jezik, ki ga bo država izvršiteljica sprejela v skladu z odstavkom 3.

3.   Vsaka država članica lahko kadar koli v izjavi, predloženi Komisiji, navede, da bo sprejela prevode potrdil o začasnem zavarovanju v enega ali več uradnih jezikov Unije, ki ni uradni jezik oziroma niso uradni jeziki te države članice. Komisija da izjave na voljo vsem državam članicam in Evropski pravosodni mreži.

1.   Izvršitveni organ prizna sklep o začasnem zavarovanju, posredovan v skladu s členom 4, in sprejme potrebne ukrepe za njegovo izvršitev na enak način kot za nacionalni sklep o začasnem zavarovanju, ki ga izda organ izvršitvene države, razen če se izvršitveni organ sklicuje na enega od razlogov za nepriznanje ali neizvršitev iz člena 8 ali enega od razlogov za odlog iz člena 10.

2.   Izvršitveni organ poroča organu izdajatelju o izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju, vključno z opisom začasno zavarovanega premoženja in, če je na voljo, oceno njegove vrednosti. Poročanje se izvede na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis, in brez nepotrebnega odlašanja potem, ko je bil izvršitveni organ obveščen o izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju.

1.   Izvršitveni organ lahko odloči, da se sklep o začasnem zavarovanju ne prizna ali izvrši, samo kadar:

2.   V katerem koli primeru iz odstavka 1 se izvršitveni organ pred odločitvijo o popolnem ali delnem nepriznanju ali neizvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju posvetuje z organom izdajateljem na kakršen koli ustrezen način in po potrebi od njega zahteva, da nemudoma posreduje potrebne informacije.

3.   Morebitna odločitev o nepriznanju ali neizvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju se sprejme nemudoma in se takoj sporoči organu izdajatelju na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis.

4.   Kadar je organ izvršitelj priznal sklep o začasnem zavarovanju, vendar se med izvrševanjem sklepa seznani z obstojem enega izmed razlogov za nepriznanje ali neizvršitev, o tem takoj in na kakršen koli ustrezen način obvesti organ izdajatelj, da se posvetujeta o sprejetju ustreznih ukrepov. Na tej podlagi lahko organ izdajatelj odloči, da se sklep o začasnem zavarovanju umakne. Če se na podlagi takšnega posvetovanja ne najde rešitve, lahko izvršitveni organ odloči, da se izvrševanje sklepa o začasnem zavarovanju ustavi.

1.   Potem ko izvršitveni organ prejme potrdilo o začasnem zavarovanju, sprejme odločitev o priznanju in izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju in ga izvrši nemudoma ter enako hitro in prednostno kot v podobnem nacionalnem primeru.

2.   Kadar organ izdajatelj v potrdilu o začasnem zavarovanju navede, da je treba sklep o začasnem zavarovanju izvršiti na določen datum, izvršitveni organ to v največji možni meri upošteva. Kadar organ izdajatelj navede, da je potrebno usklajevanje med udeleženimi državami članicami, se izvršitveni organ in organ izdajatelj uskladita, da bi se dogovorila o datumu izvršitve sklepa o začasnem zavarovanju. Kadar dogovora ni mogoče doseči, izvršitveni organ odloči o datumu izvršitve sklepa o začasnem zavarovanju, pri čemer v največji možni meri upošteva interese organa izdajatelja.

3.   Brez poseganja v odstavek 5, kadar organ izdajatelj v potrdilu o začasnem zavarovanju navede, da je treba začasno zavarovanje izvršiti takoj, saj utemeljeno meni, da bo zadevno premoženje v kratkem odstranjeno ali uničeno, oziroma zaradi kakršnih koli preiskovalnih ali postopkovnih potreb v državi izdajateljici, izvršitveni organ o priznanju sklepa o začasnem zavarovanju odloči najpozneje v 48 urah po tem, ko ga je prejel. Izvršitveni organ najpozneje 48 ur po sprejetju takšne odločitve sprejme konkretne ukrepe za izvršitev sklepa.

4.   Izvršitveni organ odločitev o priznanju in izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju nemudoma sporoči organu izdajatelju na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis.

5.   Kadar v posameznem primeru ni mogoče upoštevati roka iz odstavka 3, izvršitveni organ o tem takoj in na kakršen koli način obvesti organ izdajatelj in navede razloge, zaradi katerih ni bilo mogoče upoštevati roka, ter se posvetuje z organom izdajateljem o ustreznem časovnem načrtu za priznanje oziroma izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju.

6.   Iztek rokov iz odstavka 3 izvršitvenega organa ne odveže obveznosti, da nemudoma sprejme odločitev o priznanju in izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju in ga izvrši.

1.   Izvršitveni organ lahko odloži izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju, posredovanega v skladu s členom 4, kadar:

2.   Izvršitveni organ takoj in na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis, obvesti organ izdajatelj o odlogu izvršitve sklepa o začasnem zavarovanju, pri čemer navede razloge za odlog in, če je mogoče, predvideno trajanje odloga.

3.   Ko ni več razlogov za odlog, izvršitveni organ takoj sprejme potrebne ukrepe za izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju in o tem obvesti organ izdajatelj na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis.

1.   Organ izdajatelj in izvršitveni organ med izvrševanjem sklepa o začasnem zavarovanju ustrezno upoštevata zaupnost preiskave, v okviru katere je bil sklep o začasnem zavarovanju izdan.

2.   Izvršitveni organ zagotovi zaupnost dejstev in vsebine sklepa o začasnem zavarovanju v skladu s svojim nacionalnim pravom, razen kolikor to ni mogoče zaradi izvrševanja sklepa o začasnem zavarovanju. Takoj ko je sklep o začasnem zavarovanju izvršen, izvršitveni organ o tem obvesti osebe, na katere sklep vpliva, v skladu s členom 32, brez poseganja v odstavek 3 tega člena.

3.   Zaradi zaščite preiskav v teku lahko organ izdajatelj od izvršitvenega organa zahteva, da odloži obvestitev oseb, na katere sklep vpliva, o izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju iz člena 32. Organ izdajatelj ustrezno obvesti izvršitveni organ, takoj ko odlog obvestitve oseb, na katere sklep vpliva, zaradi zaščite preiskav v teku ni več potreben, da lahko izvršitveni organ osebe, na katere sklep vpliva, obvesti o izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju v skladu s členom 32.

4.   Če izvršitveni organ ne more izpolniti obveznosti glede zaupnosti iz tega člena, o tem takoj obvesti organ izdajatelj, če je mogoče, še pred izvršitvijo sklepa o začasnem zavarovanju.

1.   Premoženje, ki je predmet sklepa o začasnem zavarovanju, ostane začasno zavarovano v državi izvršiteljici, dokler pristojni organ te države dokončno ne odgovori na sklep o odvzemu, posredovan v skladu s členom 14, ali dokler organ izdajatelj ne obvesti izvršitvenega organa o kakršni koli odločitvi ali ukrepu, zaradi katerega sklep preneha biti izvršljiv ali se umakne v skladu s členom 27(1).

2.   Izvršitveni organ lahko ob upoštevanju okoliščin primera organu izdajatelju predloži obrazloženo zahtevo, da omeji obdobje začasnega zavarovanja premoženja. Takšna zahteva se skupaj z vsemi relevantnimi dokazili posreduje na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis, pod pogoji, ki organu izdajatelju omogočajo, da ugotovi verodostojnost zahteve. Organ izdajatelj pri obravnavi takšne zahteve upošteva vse interese, tudi interese izvršitvenega organa. Organ izdajatelj se na zahtevo odzove čim prej. Če se organ izdajatelj ne strinja z omejitvijo, o razlogih za to obvesti izvršitveni organ. V tem primeru ostane premoženje začasno zavarovano v skladu z odstavkom 1. Če se organ izdajatelj ne odzove v šestih tednih od prejema zahteve, izvršitveni organ ni več obvezan, da izvrši sklep o začasnem zavarovanju.

1.   Če izvršitveni organ meni, da ni mogoče izvršiti sklepa o začasnem zavarovanju, o tem nemudoma uradno obvesti organ izdajatelj.

2.   Preden izvršitveni organ uradno obvesti organ izdajatelj v skladu z odstavkom 1, se po potrebi posvetuje z njim.

3.   Neizvršitev sklepa o začasnem zavarovanju v skladu s tem členom je lahko upravičena le, kadar:

4.   Kadar v okoliščinah iz točk (b), (d) in (e) odstavka 3 izvršitveni organ naknadno pridobi informacije, ki mu omogočijo, da ugotovi, kje se nahaja premoženje, lahko izvrši sklep o začasnem zavarovanju, ne da bi bilo posredovano novo potrdilo o začasnem zavarovanju, pod pogojem, da pred izvršitvijo sklepa o začasnem zavarovanju pri organu izdajatelju preveri, da je sklep o začasnem zavarovanju še vedno veljaven.

5.   Ne glede na odstavek 3 v primeru, ko je organ izdajatelj navedel, da bi bilo mogoče začasno zavarovati premoženje enake vrednosti, izvršitvenemu organu ni treba izvršiti sklepa o začasnem zavarovanju, kadar obstaja ena od okoliščin iz odstavka 3 in ni premoženja enake vrednosti, ki se lahko začasno zavaruje.

1.   Sklep o odvzemu se posreduje s potrdilom o odvzemu. Organ izdajatelj potrdilo o odvzemu iz člena 17 posreduje neposredno izvršitvenemu organu oziroma, kadar je ustrezno, osrednjemu organu iz člena 24(2) na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis in izvršitvenemu organu omogoči, da se prepriča o pristnosti potrdila o odvzemu.

2.   Države članice lahko predložijo izjavo, v kateri navedejo, da jim mora organ izdajatelj v primeru posredovanja potrdila o odvzemu za namene priznanja in izvršitve sklepa o odvzemu skupaj s potrdilom o odvzemu posredovati tudi izvirnik sklepa ali njegovo overjeno kopijo. V skladu s členom 17(2) pa je treba prevesti le potrdilo o odvzemu.

3.   Države članice lahko izjavo iz odstavka 2 predložijo pred datumom začetka uporabe te uredbe ali pozneje. Države članice lahko to izjavo kadar koli umaknejo. Države članice Komisijo obvestijo ob predložitvi ali umiku te izjave. Komisija da te informacije na voljo vsem državam članicam in Evropski pravosodni mreži.

4.   Organ izdajatelj v primeru sklepa o odvzemu denarnega zneska potrdilo o odvzemu posreduje državi članici, za katero utemeljeno domneva, da ima oseba, zoper katero je bil sklep o odvzemu izdan, v njej premoženje ali dohodek.

5.   Organ izdajatelj v primeru sklepa o odvzemu določenih delov premoženja potrdilo o odvzemu posreduje državi članici, za katero utemeljeno domneva, da se v njej nahajajo takšni deli.

6.   Organ izdajatelj obvesti izvršitveni organ o morebitnih njemu znanih osebah, na katere sklep vpliva. Organ izdajatelj na zahtevo izvršitvenemu organu zagotovi tudi informacije o morebitnih zahtevkih, ki jih morda imajo takšne osebe, na katere sklep vpliva, glede zadevnega premoženja, vključno z informacijami o identiteti teh oseb.

7.   Kadar pristojni izvršitveni organ organu izdajatelju ni znan kljub informacijam, ki so bile dane na voljo v skladu s členom 24(3), organ izdajatelj izvede vse potrebne poizvedbe, tudi prek kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže, da ugotovi, kateri organ je pristojen za priznanje in izvršitev sklepa o odvzemu.

8.   Kadar organ v državi izvršiteljici, ki prejme potrdilo o odvzemu, ni pristojen za priznanje sklepa o odvzemu ali sprejetje potrebnih ukrepov za njegovo izvršitev, potrdilo o odvzemu takoj posreduje pristojnemu izvršitvenemu organu v svoji državi članici in o tem obvesti organ izdajatelj.

1.   Potrdilo o odvzemu se v skladu s členom 14 naenkrat posreduje samo eni državi izvršiteljici, razen če se uporablja odstavek 2 ali 3 tega člena.

2.   Kadar sklep o odvzemu zadeva določene dele premoženja, se lahko potrdilo o odvzemu naenkrat posreduje več kot eni državi izvršiteljici, kadar:

3.   Kadar sklep o odvzemu zadeva denarni znesek, se lahko potrdilo o odvzemu naenkrat posreduje več kot eni državi izvršiteljici, če organ izdajatelj meni, da za to obstaja specifična potreba, zlasti kadar:

1.   Posredovanje sklepa o odvzemu v skladu s členoma 14 in 15 državi izdajateljici ne preprečuje, da izvrši sklep.

2.   Skupni znesek, pridobljen z izvršitvijo sklepa o odvzemu, ki zadeva denarni znesek, ne presega najvišjega zneska iz tega sklepa, ne glede na to, ali je bil ta sklep posredovan eni ali več državam izvršiteljicam.

3.   Organ izdajatelj takoj obvesti izvršitveni organ na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis, kadar:

Kadar se uporablja točka (a) prvega pododstavka, organ izdajatelj čim prej obvesti izvršitveni organ, ko nevarnost iz navedene točke preneha.

1.   Z namenom posredovanja sklepa o odvzemu organ izdajatelj izpolni in podpiše potrdilo o odvzemu iz Priloge II ter potrdi, da je njegova vsebina točna in pravilna.

2.   Organ izdajatelj izvršitvenemu organu zagotovi prevod potrdila o odvzemu v uradni jezik države izvršiteljice ali kateri koli drug jezik, ki ga bo ta država sprejela v skladu z odstavkom 3.

3.   Vsaka država članica lahko kadar koli v izjavi, predloženi Komisiji, navede, da bo sprejela prevode potrdil o odvzemu v enega ali več drugih uradnih jezikov Unije, ki ni uradni jezik oziroma niso uradniki jeziki te države članice. Komisija da izjave na voljo vsem državam članicam in Evropski pravosodni mreži.

1.   Izvršitveni organ prizna sklep o odvzemu, posredovan v skladu s členom 14, in sprejme potrebne ukrepe za njegovo izvršitev na enak način kot za nacionalni sklep o odvzemu, ki ga izda organ države izvršiteljice, razen če se izvršitveni organ sklicuje na enega od razlogov za nepriznanje ali neizvršitev iz člena 19 ali enega od razlogov za odlog iz člena 21.

2.   Kadar sklep o odvzemu zadeva določen del premoženja, se organ izdajatelj in izvršitveni organ, kadar to določa pravo države izdajateljice, lahko dogovorita, da se odvzem v državi izvršiteljici lahko izvede v obliki odvzema denarnega zneska, ki ustreza vrednosti premoženja, ki naj bi bilo odvzeto.

3.   Kadar sklep o odvzemu zadeva denarni znesek in izvršitveni organ ne more prejeti plačila tega zneska, izvršitveni organ izvrši sklep o odvzemu v skladu z odstavkom 1 na katerem koli delu premoženja, ki je na voljo za ta namen. Izvršitveni organ po potrebi pretvori denarni znesek za odvzem v valuto države izvršiteljice po dnevnem menjalnem tečaju eura, objavljenem v seriji C Uradnega lista Evropske unije za dan, ko je bil izdan sklep o odvzemu.

4.   Vsak del denarnega zneska, ki je izterjan na podlagi sklepa o odvzemu v kateri koli državi, ki ni država izvršiteljica, se v celoti odšteje od zneska za odvzem v državi izvršiteljici.

5.   Kadar organ izdajatelj izda sklep o odvzemu, ne pa tudi sklepa o začasnem zavarovanju, lahko izvršitveni organ kot del ukrepov iz odstavka 1 po uradni dolžnosti odloči, da se zadevno premoženje začasno zavaruje v skladu s svojim nacionalnim pravom zaradi poznejše izvršitve sklepa o odvzemu. Izvršitveni organ v tem primeru nemudoma obvesti organ izdajatelj, če je mogoče, še pred začasnim zavarovanjem zadevnega premoženja.

6.   Izvršitveni organ takoj po zaključku izvršitve sklepa o odvzemu organ izdajatelj na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis, obvesti o izidu izvršitve.

1.   Izvršitveni organ lahko odloči, da se sklep o odvzemu ne prizna ali izvrši, samo kadar:

2.   V katerem koli primeru iz odstavka 1 se izvršitveni organ pred odločitvijo o popolnem ali delnem nepriznanju ali neizvršitvi sklepa o odvzemu posvetuje z organom izdajateljem na kakršen koli ustrezen način in po potrebi od njega zahteva, da nemudoma predloži potrebne informacije.

3.   Morebitna odločitev o nepriznanju ali neizvršitvi sklepa o odvzemu se sprejme nemudoma in se takoj sporoči organu izdajatelju na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis.

1.   Izvršitveni organ odločitev o priznanju in izvršitvi sklepa o odvzemu sprejme nemudoma in najpozneje v 45 dneh po prejemu potrdila o odvzemu, in sicer brez poseganja v odstavek 4.

2.   Izvršitveni organ odločitev o priznanju in izvršitvi sklepa o odvzemu nemudoma sporoči organu izdajatelju na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis.

3.   Če ni razlogov za odlog iz člena 21, izvršitveni organ sprejme potrebne konkretne ukrepe, da se sklep o odvzemu izvrši nemudoma ter vsaj enako hitro in prednostno kot v podobnem nacionalnem primeru.

4.   Kadar v posameznem primeru ni mogoče upoštevati roka iz odstavka 1, izvršitveni organ o tem nemudoma in na kakršen koli način obvesti organ izdajatelj in navede razloge, zaradi katerih ni bilo mogoče upoštevati roka, ter se posvetuje z organom izdajateljem o ustreznem časovnem načrtu za priznanje in izvršitev sklepa o odvzemu.

5.   Iztek roka iz odstavka 1 izvršitvenega organa ne odveže obveznosti, da nemudoma sprejme odločitev o priznanju in izvršitvi sklepa o odvzemu in ga izvrši.

1.   Izvršitveni organ lahko odloži priznanje ali izvršitev sklepa o odvzemu, posredovanega v skladu s členom 14, kadar:

2.   Ne glede na člen 18(5) pristojni organ države izvršiteljice v obdobju odloga izvršitve sklepa o odvzemu sprejme vse ukrepe, ki bi jih sprejel v podobnem nacionalnem primeru, da bi preprečil, da premoženje ne bi bilo več na voljo za namene izvršitve sklepa o odvzemu.

3.   Izvršitveni organ na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis, nemudoma obvesti organ izdajatelj o odlogu izvršitve sklepa o odvzemu, pri čemer navede razloge za odlog, in, če je mogoče, predvideno trajanje odloga.

4.   Ko ni več razlogov za odlog, izvršitveni organ nemudoma sprejme potrebne ukrepe za izvršitev sklepa o odvzemu in o tem obvesti organ izdajatelj na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis.

1.   Kadar izvršitveni organ meni, da ni mogoče izvršiti sklepa o odvzemu, o tem nemudoma uradno obvesti organ izdajatelj.

2.   Preden izvršitveni organ uradno obvesti organ izdajatelj v skladu z odstavkom 1, se po potrebi posvetuje z njim, tudi ob upoštevanju možnosti iz člena 18(2) ali (3).

3.   Neizvršitev sklepa o odvzemu na podlagi tega člena je lahko upravičena le, kadar:

4.   Kadar v okoliščinah iz točk (b), (d) in (e) odstavka 3 izvršitveni organ naknadno pridobi informacije, ki mu omogočijo, da ugotovi, kje se nahaja premoženje, lahko izvrši sklep o odvzemu, ne da bi bilo posredovano novo potrdilo o odvzemu, pod pogojem, da pred izvršitvijo sklepa o odvzemu pri organu izdajatelju preveri, da je sklep o odvzemu še vedno veljaven.

5.   Ne glede na odstavek 3 v primeru, ko je organ izdajatelj navedel, da bi bilo mogoče odvzeti premoženje enake vrednosti, izvršitvenemu organu ni treba izvršiti sklepa o odvzemu, kadar obstaja ena od okoliščin iz odstavka 3 in ni premoženja enake vrednosti, ki se lahko odvzame.

1.   Izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu ureja pravo države izvršiteljice, njeni organi pa so edini pristojni za odločanje o postopkih za njegovo izvršitev in določanje vseh s tem povezanih ukrepov.

2.   Sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o odvzemu, izdan zoper pravno osebo, se izvrši, tudi če država izvršiteljica ne priznava načela kazenske odgovornosti pravnih oseb.

3.   Ne glede na člen 18(2) in (3) država izvršiteljica namesto sklepa o začasnem zavarovanju, posredovanega v skladu s členom 4, ali sklepa o odvzemu, posredovanega v skladu s členom 14, ne sme uvesti alternativnih ukrepov brez soglasja države izdajateljice.

1.   Vsaka država članica do 19. decembra 2020 obvesti Komisijo, kateri organ ali organi, kot so opredeljeni v točkah 8 in 9 člena 2, so pristojni po njenem pravu, kadar je ta država članica država izdajateljica oziroma država izvršiteljica.

2.   Kadar je to potrebno zaradi strukture notranjega pravnega sistema, lahko posamezna država članica imenuje enega ali več osrednjih organov, odgovornih za upravno posredovanje in sprejemanje potrdil o začasnem zavarovanju in potrdil o odvzemu ter za pomoč pristojnim organom. Vsaka država članica obvesti Komisijo o vsakem organu, ki ga tako imenuje.

3.   Komisija da informacije, prejete na podlagi tega člena, na voljo vsem državam članicam in Evropski pravosodni mreži.

1.   Organ izdajatelj in izvršitveni organ se po potrebi med seboj nemudoma posvetujeta, da bi zagotovila učinkovito uporabo te uredbe, pri čemer uporabita katera koli ustrezna komunikacijska sredstva.

2.   Vsa komunikacija, vključno s tisto, ki je namenjena obravnavanju težav v zvezi s posredovanjem ali preverjanjem verodostojnosti katerega koli dokumenta, potrebnega za izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu, poteka neposredno med organom izdajateljem in izvršitvenim organom ter, kadar je država članica imenovala osrednji organ v skladu s členom 24(2), po potrebi v sodelovanju s tem osrednjim organom.

1.   Če izvršitveni organ prejme dva ali več sklepov o začasnem zavarovanju ali sklepov o odvzemu iz različnih držav članic, izdanih zoper isto osebo in ta oseba nima dovolj premoženja v državi izvršiteljici, da bi zadostila vsem sklepom, ali če izvršitveni organ prejme dva ali več sklepov o začasnem zavarovanju ali sklepov o odvzemu za isti del premoženja, odloči, kateri sklepi se izvršijo v skladu s pravom države izvršiteljice, brez poseganja v možnost odloga izvršitve sklepa o odvzemu v skladu s členom 21.

2.   Če je mogoče, izvršitveni organ pri sprejemanju odločitev da prednost interesu žrtev. Upošteva tudi vse druge ustrezne okoliščine, vključno z naslednjim:

1.   Kadar sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o odvzemu ni več izvršljiv ali veljaven, organ izdajatelj sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o odvzemu nemudoma umakne.

2.   Organ izdajatelj takoj obvesti izvršitveni organ na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis, o umiku sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu ter o kakršni koli odločitvi ali ukrepu, zaradi katerega je sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o odvzemu umaknjen.

3.   Izvršitveni organ preneha z izvršitvijo sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu, takoj ko prejme obvestilo organa izdajatelja v skladu z odstavkom 2, kolikor izvršitev še ni končana. Izvršitveni organ brez nepotrebnega odlašanja pošlje potrdilo o prenehanju državi izdajateljici na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis.

1.   Upravljanje začasno zavarovanega in odvzetega premoženja ureja pravo države izvršiteljice.

2.   Država izvršiteljica upravlja začasno zavarovano ali odvzeto premoženje, da prepreči zmanjšanje njegove vrednosti. V ta namen ima država izvršiteljica možnost prodaje ali prenosa začasno zavarovanega premoženja, ob upoštevanju člena 10 Direktive 2014/42/EU.

3.   Začasno zavarovano premoženje in denar, pridobljen po prodaji tega premoženja v skladu z odstavkom 2, ostane v državi izvršiteljici, dokler ni posredovano potrdilo o odvzemu in izvršen sklep o odvzemu, brez poseganja v možnost povrnitve premoženja na podlagi člena 29.

4.   Državi izvršiteljici ni treba prodati ali vrniti določenih delov premoženja, zajetih v sklepu o odvzemu, kadar ti predstavljajo predmete kulturne dediščine, kot so opredeljeni v točki 1 člena 2 Direktive 2014/60/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18). Ta uredba ne vpliva na obveznost vračanja predmetov kulturne dediščine v skladu z navedeno direktivo.

1.   Kadar organ izdajatelj ali drug pristojni organ države izdajateljice v skladu s svojim nacionalnim pravom izda odločbo o povrnitvi začasno zavarovanega premoženja žrtvi, informacije o tej odločbi vključi v potrdilo o začasnem zavarovanju ali pa jih naknadno pošlje izvršitvenemu organu.

2.   Kadar je izvršitveni organ obveščen o odločbi o povrnitvi začasno zavarovanega premoženja žrtvi v skladu z odstavkom 1, sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se premoženje, kadar je začasno zavarovano, čim prej povrne žrtvi v skladu s postopkovnimi pravili države izvršiteljice, po potrebi prek države izdajateljice, pod pogojem, da:

Izvršitveni organ obvesti organ izdajatelj, kadar je premoženje preneseno neposredno na žrtev.

3.   Kadar izvršitveni organ ni prepričan, da so pogoji iz odstavka 2 izpolnjeni, se nemudoma posvetuje z organom izdajateljem na kakršen koli ustrezen način, da bi našli rešitev. Če rešitve ni mogoče najti, lahko izvršitveni organ odloči, da se začasno zavarovano premoženje žrtvi ne povrne.

1.   Kadar organ izdajatelj ali drug pristojni organ države izdajateljice v skladu s svojim nacionalnim pravom izda odločbo o povrnitvi odvzetega premoženja žrtvi ali o plačilu odškodnine žrtvi, informacije o takšni odločbi vključi v potrdilo o odvzemu ali pa jih naknadno pošlje izvršitvenemu organu.

2.   Kadar je bil izvršitveni organ obveščen o odločbi o povrnitvi odvzetega premoženja žrtvi v skladu z odstavkom 1, sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se premoženje, kadar je odvzeto, čim prej povrne žrtvi, po potrebi prek države izdajateljice. Izvršitveni organ obvesti organ izdajatelj, kadar je bilo premoženje preneseno neposredno na žrtev.

3.   Kadar izvršitveni organ žrtvi ne more povrniti premoženja v skladu z odstavkom 2, a je bil na podlagi izvršitve sklepa o odvzemu v zvezi s tem premoženjem pridobljen denar, se ustrezni znesek za namene povrnitve nakaže žrtvi, po potrebi prek države izdajateljice. Izvršitveni organ obvesti organ izdajatelj, kadar je bil denar nakazan neposredno žrtvi. Z morebitnim preostalim premoženjem se razpolaga v skladu z odstavkom 7.

4.   Kadar je izvršitveni organ obveščen o odločbi o plačilu odškodnine žrtvi v skladu z odstavkom 1 in je bil na podlagi izvršitve sklepa o odvzemu pridobljen denar, se ustrezni znesek – če ne presega zneska, navedenega v potrdilu – za namene odškodnine nakaže žrtvi, po potrebi prek države izdajateljice. Izvršitveni organ obvesti organ izdajatelj, kadar je bil denar nakazan neposredno žrtvi. Z morebitnim preostalim premoženjem se razpolaga v skladu z odstavkom 7.

5.   Kadar v državi izdajateljici poteka postopek za povrnitev premoženja žrtvi ali za plačilo odškodnine žrtvi, organ izdajatelj o tem obvesti izvršitveni organ. Država izvršiteljica ne razpolaga z odvzetim premoženjem, dokler se izvršitvenemu organu ne sporočijo informacije v zvezi z odločbo o povrnitvi premoženja žrtvi ali plačilu odškodnine žrtvi, tudi kadar je bil sklep o odvzemu že izvršen.

6.   Brez poseganja v odstavke 1 do 5 se s premoženjem, ki ni denar, pridobljen na podlagi izvršitve sklepa o odvzemu, razpolaga v skladu z naslednjimi pravili:

7.   Razen če je sklepu o odvzemu priložena odločba o povrnitvi premoženja žrtvi ali o plačilu odškodnine žrtvi v skladu z odstavki 1 do 5 ali razen če so se udeležene države članice dogovorile drugače, država izvršiteljica z denarjem, pridobljenim na podlagi izvršitve sklepa o odvzemu, razpolaga, kakor sledi:

1.   Vsaka država članica brez poseganja v določbe v zvezi z razpolaganjem odvzetega premoženja iz člena 28 krije svoje stroške, ki nastanejo pri uporabi te uredbe.

2.   Izvršitveni organ lahko organu izdajatelju predlaga delitev stroškov, kadar se pred izvršitvijo sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu ali po njej zdi, da bi zaradi izvršitve sklepa nastali visoki ali izredni stroški.

Takšnim predlogom izvršitveni organ priloži podrobno razčlenitev nastalih stroškov. Na podlagi takšnega predloga se organ izdajatelj in izvršitveni organ medsebojno posvetujeta. Eurojust lahko po potrebi takšna posvetovanja olajša.

Posvetovanja ali vsaj rezultati teh posvetovanj se zabeležijo na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis.

1.   Po izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju ali po sprejetju odločitve o priznanju in o izvršitvi sklepa o odvzemu izvršitveni organ brez poseganja v člen 11 v skladu s postopki, določenimi v nacionalnem pravu, kolikor je mogoče, o takšni izvršitvi in odločitvi nemudoma obvesti osebe, na katere sklep vpliva in ki so mu znane.

2.   Informacije, ki jih je treba predložiti v skladu z odstavkom 1, vsebujejo ime organa izdajatelja in razpoložljiva pravna sredstva po pravu države izvršiteljice. Vsaj na kratko vsebujejo tudi razloge za sklep.

3.   Izvršitveni organ lahko po potrebi zaprosi organ izdajatelj za pomoč pri izvajanju nalog iz odstavka 1.

1.   Osebe, na katere sklep vpliva, imajo pravico do učinkovitih pravnih sredstev v državi izvršiteljici zoper odločitev o priznanju in izvršitvi sklepov o začasnem zavarovanju iz člena 7 in sklepov o odvzemu iz člena 18. Pravica do pravnega sredstva se uveljavlja na sodišču v državi izvršiteljici v skladu z njenim pravom. Pri sklepih o odvzemu ima lahko uveljavljanje pravnega sredstva odložilni učinek, kadar je to določeno v pravu države izvršiteljice.

2.   Pred sodiščem v državi izvršiteljici se ne izpodbijajo materialni razlogi za izdajo sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu.

3.   Pristojni organ države izdajateljice se obvesti o kakršnem koli pravnem sredstvu, uveljavljenem v skladu z odstavkom 1.

4.   Ta člen ne posega v uporabo jamstev in pravnih sredstev v državi izdajateljici v skladu s členom 8 Direktive 2014/42/EU.

1.   Kadar je država izvršiteljica po svojem pravu odgovorna za škodo, ki je nastala osebi, na katero sklep vpliva, z izvršitvijo sklepa o začasnem zavarovanju, ki ji je bil posredovan v skladu s členom 4, ali sklepa o odvzemu, ki ji je bil posredovan v skladu s členom 14, država izdajateljica povrne državi izvršiteljici vso odškodnino, ki je bila izplačana osebi, na katero sklep vpliva. Kadar pa lahko država izdajateljica dokaže državi izvršiteljici, da je škoda ali kateri koli del škode izključno posledica ravnanja države izvršiteljice, se država izdajateljica in država izvršiteljica med seboj dogovorita o znesku povračila.

2.   Odstavek 1 ne posega v pravo držav članic o odškodninskih zahtevkih fizičnih ali pravnih oseb.

1.   Države članice od zadevnih organov redno zbirajo izčrpne statistične podatke. Te statistične podatke vodijo ter jih vsako leto pošljejo Komisiji. Ti statistični podatki poleg informacij iz člena 11(2) Direktive 2014/42/EU vključujejo tudi število sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu, ki jih je država članica prejela od drugih držav članic in so bili priznani in izvršeni ter sta bila njihovo priznanje in izvršitev zavrnjena.

2.   Države članice vsako leto Komisiji pošljejo tudi naslednje statistične podatke, kadar so ti na voljo na centralni ravni zadevne države članice:

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 36 se podeli Komisiji za nedoločen čas od 19. decembra 2020.

3.   Prenos pooblastila iz člena 36 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 36, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Ta uredba se uporablja za potrdila o začasnem zavarovanju in potrdila o odvzemu, posredovana 19. decembra 2020 ali pozneje.

2.   Potrdila o začasnem zavarovanju in potrdila o odvzemu, posredovana pred 19. decembrom 2020, med državami članicami, ki jih zavezuje ta uredba, še naprej urejata okvirna sklepa 2003/577/PNZ in 2006/783/PNZ do dokončne izvršitve sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu.