EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32018R1805

Uredba (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu

PE/38/2018/REV/1

OJ L 303, 28.11.2018, p. 1–38 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1805/oj

28.11.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 303/1


UREDBA (EU) 2018/1805 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 14. novembra 2018

o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti točke (a) člena 82(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija si je zadala cilj ohranjanja in razvijanja območja svobode, varnosti in pravice.

(2)

Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v Uniji temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb, ki je od zasedanja Evropskega sveta v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 na splošno znano kot temelj pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah v Uniji.

(3)

Začasno zavarovanje in odvzem predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, spadata med najučinkovitejše načine boja proti kaznivim dejanjem. Unija je zavezana zagotavljanju učinkovitejšega odkrivanja, odvzema in ponovne uporabe sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji, v skladu s „Stockholmskim programom – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje“ (2).

(4)

Ker so kazniva dejanja pogosto nadnacionalna, je za začasno zavarovanje in odvzem predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, bistvenega pomena učinkovito čezmejno sodelovanje.

(5)

Sedanji pravni okvir Unije za vzajemno priznavanje sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu predstavljata okvirna sklepa Sveta 2003/577/PNZ (3) in 2006/783/PNZ (4).

(6)

Iz poročil Komisije o izvajanju okvirnih sklepov 2003/577/PNZ in 2006/783/PNZ je razvidno, da sedanji sistem za vzajemno priznavanje sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu ni v celoti učinkovit. Navedena okvirna sklepa se v državah članicah ne izvajata in uporabljata enotno, kar povzroča pomanjkljivo vzajemno priznavanje in neoptimalno čezmejno sodelovanje.

(7)

Pravni okvir Unije za vzajemno priznavanje sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu ni sledil nedavnemu razvoju zakonodaje na ravni Unije in na nacionalni ravni. Zlasti Direktiva 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa minimalna pravila o začasnem zavarovanju in odvzemu premoženja. Ta minimalna pravila se nanašajo na odvzem predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, tudi v primeru bolezni ali bega osumljenca ali obdolženca, kadar se je kazenski postopek v zvezi s kaznivim dejanjem že začel, razširjeni odvzem in odvzem tretji osebi. Poleg tega se ta minimalna pravila nanašajo tudi na začasno zavarovanje premoženja zaradi morebitnega poznejšega odvzema. Vrste sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu, ki jih zajema navedena direktiva, bi moral zajemati tudi pravni okvir za vzajemno priznavanje.

(8)

Evropski parlament in Svet sta ob sprejetju Direktive 2014/42/EU v izjavi navedla, da je učinkovit sistem za začasno zavarovanje in odvzem v Uniji neločljivo povezan z dobro delujočim vzajemnim priznavanjem sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu. Glede na dejstvo, da je treba v Uniji vzpostaviti celovit sistem za začasno zavarovanje in odvzem predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, sta pozvala Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu.

(9)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 28. aprila 2015 z naslovom „Evropska agenda za varnost“ navedla, da pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah temelji na učinkovitih čezmejnih instrumentih ter da je vzajemno priznavanje sodb in sodnih odločb ključni element varnostnega okvira. Ponovno je tudi poudarila, da je treba izboljšati vzajemno priznavanje sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu.

(10)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 2. februarja 2016 o akcijskem načrtu za okrepitev boja proti financiranju terorizma poudarila, da je treba zagotoviti, da se storilcem kaznivih dejanj, ki financirajo terorizem, odvzamejo sredstva. Navedla je, da je za onemogočanje dejavnosti organiziranega kriminala, s katerimi se financira terorizem, bistveno, da se tem storilcem kaznivih dejanj odvzame premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem. Zato je glede na navedbo Komisije treba z uporabo načela vzajemnega priznavanja zagotoviti, da se vse vrste sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu izvršijo v čim večjem obsegu po vsej Uniji.

(11)

Za zagotovitev učinkovitega vzajemnega priznavanja sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu bi bilo treba s pravno zavezujočim pravnim aktom Unije, ki se neposredno uporablja, določiti pravila o priznavanju in izvrševanju teh sklepov.

(12)

Pomembno je olajšati vzajemno priznavanje in izvrševanje sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu premoženja, in sicer z določitvijo pravil, ki obvezujejo državo članico, da brez nadaljnjih formalnosti prizna sklepe o začasnem zavarovanju in sklepe o odvzemu, ki jih izda druga država članica v okviru postopkov v kazenskih zadevah, ter izvrši te sklepe na svojem ozemlju.

(13)

Ta uredba bi se morala uporabljati za vse sklepe o začasnem zavarovanju in vse sklepe o odvzemu, izdane v okviru postopkov v kazenskih zadevah. „Postopki v kazenskih zadevah“ je avtonomen pojem v pravu Unije, kot ga razlaga Sodišče Evropske unije, ne glede na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Ta pojem zato zajema vse vrste sklepov o začasnem zavarovanju in vse vrste sklepov o odvzemu, izdane v okviru postopkov v zvezi s kaznivimi dejanji, torej ne samo sklepov, ki jih ureja Direktiva 2014/42/EU. Zajema tudi druge vrste sklepov, ki so bili izdani brez pravnomočne obsodbe. Tudi če takšni sklepi v pravnem sistemu države članice ne obstajajo, bi moralo biti dopustno, da zadevna država članica prizna in izvrši takšen sklep, ki ga je izdala druga država članica. Med postopke v kazenskih zadevah bi bile lahko vključene tudi kazenske preiskave, ki jih opravljajo policija in drugi organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Sklepi o začasnem zavarovanju in sklepi o odvzemu, izdani v postopkih v civilnih ali upravnih zadevah, bi morali biti izključeni s področja uporabe te uredbe.

(14)

Ta uredba bi morala zajemati sklepe o začasnem zavarovanju in sklepe o odvzemu v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih zajema Direktiva 2014/42/EU, ter sklepe o začasnem zavarovanju in sklepe o odvzemu v zvezi z drugimi kaznivimi dejanji. Zato kazniva dejanja, ki jih zajema ta uredba, ne bi smela biti omejena na posebno huda kazniva dejanja, ki imajo čezmejno razsežnost, saj člen 82 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ne zahteva takšne omejitve za ukrepe, ki določajo pravila in postopke za zagotovitev vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah.

(15)

Za sodelovanje med državami članicami, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja in takojšnji izvršitvi sodnih odločb, je predpogoj zaupanje, da bodo odločbe, ki jih je treba priznati in izvršiti, vedno sprejete v skladu z načeli zakonitosti, subsidiarnosti in sorazmernosti. Predpogoj za takšno sodelovanje je tudi, da se ohranijo pravice oseb, na katere vpliva sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o odvzemu. To so lahko fizične ali pravne osebe, mednje pa bi morale biti uvrščene oseba, zoper katero je bil izdan sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o odvzemu, ali oseba, ki je lastnica premoženja, zajetega v sklepu, pa tudi vse tretje osebe – vključno s tretjimi osebami, ki ravnajo v dobri veri –, v katerih pravice do zadevnega premoženja ta sklep neposredno posega. O tem, ali sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o odvzemu neposredno posega v pravice takšnih tretjih oseb, se odloči v skladu s pravom države izvršiteljice.

(16)

Ta uredba ne spreminja obveznosti spoštovanja temeljnih pravic in pravnih načel, kot so določeni v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji (PEU).

(17)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). To vključuje načelo, da je prepovedana vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rasnega ali etničnega porekla, vere, spolne usmerjenosti, državljanstva, jezika, političnega stališča ali invalidnosti. Ta uredba bi se morala uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

(18)

Države članice, ki jih zavezujejo direktive 2010/64/EU (6), 2012/13/EU (7), 2013/48/EU (8), (EU) 2016/343 (9), (EU) 2016/800 (10) in (EU) 2016/1919 (11) Evropskega parlamenta in Sveta, bi morale v kazenskih postopkih, zajetih v tej uredbi, upoštevati v njih določene procesne pravice. Vsekakor pa bi se morala v vseh postopkih, zajetih v tej uredbi, uporabljati jamstva iz Listine. Zlasti bi se morala uporabljati bistvena jamstva v kazenskih postopkih, določena v Listini, v tistih postopkih v kazenskih zadevah, ki niso kazenski postopki, a so zajeti v tej uredbi.

(19)

Pravila o posredovanju, priznavanju in izvrševanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu bi sicer morala zagotavljati učinkovitost postopka odvzema sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, vendar je treba spoštovati temeljne pravice.

(20)

Pristojni organ države izvršiteljice bi moral pri presoji dvojne kaznivosti preveriti, ali bi bila za dejanske elemente zadevnega kaznivega dejanja, kot so predstavljeni v potrdilu o začasnem zavarovanju ali potrdilu o odvzemu, ki ga predloži pristojni organ države izdajateljice, predpisana kazenska sankcija tudi v državi izvršiteljici, če bi se zgodili v tej državi v času odločitve o priznanju sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu.

(21)

Organ izdajatelj bi moral zagotoviti, da sta ob izdaji sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu spoštovani načeli nujnosti in sorazmernosti. V skladu s to uredbo bi moral biti sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o odvzemu izdan in posredovan izvršitvenemu organu v drugi državi članici samo, kadar bi ga bilo mogoče izdati in uporabljati izključno v nacionalnem primeru. Organ izdajatelj bi moral v vsakem posameznem primeru oceniti, ali so takšni sklepi nujni in sorazmerni, saj se priznanje in izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju oziroma sklepa o odvzemu ne bi smela zavrniti iz razlogov, ki niso določeni v tej uredbi.

(22)

V določenih primerih lahko sklep o začasnem zavarovanju izda organ, ki ga imenuje država izdajateljica in je v skladu z nacionalnim pravom pristojen, da v kazenskih zadevah izda ali izvrši sklep o začasnem zavarovanju, ter ki ni sodnik, sodišče ali državni tožilec. V takih primerih bi moral sklep o začasnem zavarovanju potrditi sodnik, sodišče ali državni tožilec, preden se posreduje izvršitvenemu organu.

(23)

Države članice bi morale imeti možnost, da predložijo izjavo, v kateri bi navedle, da bi jim moral organ izdajatelj v primeru posredovanja potrdila o začasnem zavarovanju ali potrdila o odvzemu za namene priznanja in izvršitve sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu skupaj s tem potrdilom posredovati tudi izvirnik sklepa o začasnem zavarovanju ali sklep o odvzemu oziroma njegovo overjeno kopijo. Države članice bi morale Komisijo obvestiti ob predložitvi ali umiku takšne izjave. Komisija bi morala takšne informacije dati na voljo vsem državam članicam in Evropski pravosodni mreži, določeni s Sklepom Sveta 2008/976/PNZ (12). Evropska pravosodna mreža bi morala te informacije objaviti na spletišču iz navedenega sklepa.

(24)

Organ izdajatelj bi moral potrdilo o začasnem zavarovanju ali potrdilo o odvzemu, po potrebi skupaj s sklepom o začasnem zavarovanju ali sklepom o odvzemu, posredovati neposredno izvršitvenemu organu ali pa osrednjemu organu države izvršiteljice, kakor je ustrezno, in sicer na kateri koli način, ki omogoča pisni zapis in izvršitvenemu organu omogoči, da se prepriča o pristnosti potrdila oziroma sklepa, med drugim s priporočeno pošto ali zavarovano e-pošto. Organ izdajatelj bi moral imeti možnost, da uporabi kateri koli kanal ali način posredovanja, vključno z varnim telekomunikacijskim sistemom Evropske pravosodne mreže, Eurojusta ali drugih kanalov, ki jih uporabljajo pravosodni organi.

(25)

Kadar organ izdajatelj utemeljeno domneva, da ima oseba, zoper katero je bil izdan sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o odvzemu glede denarnega zneska, premoženje ali dohodek v državi članici, bi moral potrdilo o začasnem zavarovanju ali potrdilo o odvzemu, ki se nanaša na ta sklep, posredovati tej državi članici. Na tej podlagi bi se potrdilo lahko na primer posredovalo državi članici, v kateri prebiva fizična oseba, zoper katero je bil sklep izdan, kadar pa ta oseba nima stalnega naslova, pa državi članici, v kateri običajno prebiva. Kadar je sklep izdan zoper pravno osebo, bi se potrdilo lahko posredovalo državi članici, v kateri ima pravna oseba sedež.

(26)

Pri upravnem posredovanju in sprejemanju potrdil v zvezi s sklepi o začasnem zavarovanju in sklepi o odvzemu bi države članice morale imeti možnost, da določijo enega ali več osrednjih organov, če je to potrebno zaradi strukture njihovih notranjih pravnih sistemov. Ti osrednji organi bi lahko zagotovili tudi upravno podporo, imeli vlogo pri usklajevanju in pomagali pri zbiranju statističnih podatkov, s čimer bi se olajšalo in spodbujalo vzajemno priznavanje sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu.

(27)

Če je potrdilo o odvzemu, ki se nanaša na sklep o odvzemu glede denarnega zneska, posredovano več kot eni državi izvršiteljici, bi si morala država izdajateljica prizadevati, da ne bi bilo odvzetega več premoženja, kot je potrebno, in bi skupni znesek, pridobljen na podlagi izvršitve sklepa presegel najvišji znesek, določen v njem. Organ izdajatelj bi zato med drugim moral v potrdilu o odvzemu navesti vrednost premoženja, če je znana, v vsaki državi izvršiteljici, tako da lahko izvršitveni organi to upoštevajo, vzdrževati potrebne stike in dialog z izvršitvenimi organi o premoženju, ki ga je treba odvzeti, in zadevni izvršitveni organ ali organe takoj obvestiti, če meni, da bi lahko obstajalo tveganje, da bi odvzem presegel najvišji znesek. Kadar je ustrezno, bi lahko Eurojust prevzel usklajevalno vlogo v okviru svojih pristojnosti, da bi preprečil prekomeren odvzem.

(28)

Države članice bi bilo treba spodbuditi, da predložijo izjavo, v kateri bi navedle, da bodo kot države izvršiteljice sprejele potrdila o začasnem zavarovanju, potrdila o odvzemu ali oboje v enem ali več uradnih jezikih Unije, ki ni njihov uradni jezik.

(29)

Izvršitveni organ bi moral priznati sklepe o začasnem zavarovanju in sklepe o odvzemu ter sprejeti potrebne ukrepe za njihovo izvršitev. Odločitev o priznanju in izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu bi bilo treba sprejeti, začasno zavarovanje ali odvzem pa izvesti enako hitro in prednostno kot v podobnih nacionalnih primerih. Določiti bi bilo treba roke, ki bi morali biti izračunani v skladu z Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 (13), da bi zagotovili hitro in učinkovito odločitev o priznanju sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu ter hitro in učinkovito izvršitev tega sklepa. Izvršitveni organ bi moral najpozneje v 48 urah po sprejetju odločitve o priznanju in o izvršitvi sklepov o začasnem zavarovanju začeti konkretno ukrepati za izvršitev takšnih sklepov.

(30)

Organ izdajatelj in izvršitveni organ bi morala pri izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju ustrezno upoštevati zaupnost preiskave. Izvršitveni organ bi moral zagotoviti zlasti zaupnost dejstev in vsebine sklepa o začasnem zavarovanju. To ne posega v obveznost obveščanja oseb, na katere sklep vpliva, o izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju v skladu s to uredbo.

(31)

Priznanje in izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu se ne bi smela zavrniti iz razlogov, ki niso določeni v tej uredbi. Ta uredba bi morala izvršitvenemu organu omogočiti, da ne prizna oziroma izvrši sklepov o odvzemu na podlagi načela ne bis in idem, na podlagi pravic oseb, na katere sklep vpliva, ali na podlagi pravice biti navzoč na sojenju.

(32)

Ta uredba bi morala izvršitvenim organom omogočiti, da ne priznajo oziroma izvršijo sklepov o odvzemu, kadar se oseba, zoper katero je bil sklep o odvzemu izdan, ni osebno udeležila sojenja, ki se je zaključilo s sklepom o odvzemu, povezanim s pravnomočno obsodbo. To bi moral biti razlog za nepriznanje oziroma neizvršitev le, kadar se sojenje zaključi s sklepom o odvzemu, povezanim s pravnomočno obsodbo, in ne, kadar se postopek zaključi s sklepom o odvzemu, ki ne temelji na obsodbi. Da se lahko ta razlog uporabi, pa bi bilo treba opraviti enega ali več narokov. Tega razloga ne bi smelo biti mogoče uporabiti, če v zadevnih nacionalnih postopkovnih pravilih narok ni predviden. Takšna nacionalna postopkovna pravila bi morala biti skladna z Listino in EKČP, zlasti kar zadeva pravico do poštenega sojenja. Ta pogoj je na primer izpolnjen, kadar postopek poteka na poenostavljen način, in sicer v celoti ali delno kot pisni postopek ali postopek, v katerem ni predviden narok.

(33)

Samo v izjemnih primerih bi moralo biti mogoče, da se sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o odvzemu ne prizna ali izvrši, kadar bi takšno priznanje ali izvršitev državi izvršiteljici preprečilo, da uporablja svoja ustavna pravila o svobodi tiska ali svobodi izražanja v drugih medijih.

(34)

Vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice v Uniji temelji na medsebojnem zaupanju in domnevi, da druge države članice spoštujejo pravo Unije in zlasti temeljne pravice. Vendar pa bi moral imeti izvršitveni organ v izjemnih primerih, ko je mogoče na podlagi specifičnih in objektivnih dokazov utemeljeno domnevati, da bi izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu v posebnih okoliščinah primera pomenila očitno kršitev zadevnih temeljnih pravic, kot so določene v Listini, možnost, da odloči, da ne bo priznal in izvršil zadevnega sklepa. Temeljne pravice, ki bi jih bilo treba v zvezi s tem upoštevati, so zlasti pravica do učinkovitega pravnega sredstva, pravica do poštenega sojenja in pravica do obrambe. Lastninska pravica se načeloma ne bi smela upoštevati, ker se pri začasnem zavarovanju in odvzemu premoženja nujno poseže v lastninsko pravico osebe in ker so potrebna jamstva v zvezi s tem že določena v pravu Unije, tudi v tej uredbi.

(35)

Izvršitveni organ bi se moral pred odločitvijo, da ne prizna ali izvrši sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu na podlagi katerega koli razloga za nepriznanje ali neizvršitev, posvetovati z organom izdajateljem, da bi pridobil vse potrebne dodatne informacije.

(36)

Organ izdajatelj bi moral pri obravnavi zahteve izvršitvenega organa, da se omeji obdobje, v katerem naj bi bilo premoženje začasno zavarovano, upoštevati vse okoliščine primera, zlasti, ali bi lahko nadaljevanje sklepa o začasnem zavarovanju povzročilo neupravičeno škodo v državi izvršiteljici. Preden izvršitveni organ poda formalno zahtevo, naj se o tem vprašanju posvetuje z organom izdajateljem.

(37)

Organ izdajatelj bi moral v primeru, ko organ države izdajateljice prejme kakršen koli denarni znesek, ki je bil plačan v zvezi s sklepom o odvzemu, obvestiti izvršitveni organ, pri čemer se razume, da bi bilo treba državo izvršiteljico obvestiti le, če znesek, plačan v zvezi s sklepom, vpliva na neporavnan znesek, ki bi ga bilo treba odvzeti na podlagi sklepa.

(38)

Izvršitveni organ bi moral imeti možnost, da odloži izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu, zlasti kadar bi lahko njegova izvršitev škodovala kazenski preiskavi v teku. Takoj ko ni več razlogov za odlog, bi moral izvršitveni organ sprejeti potrebne ukrepe za izvršitev sklepa.

(39)

Če je mogoče, bi moral izvršitveni organ po izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju ter po sprejetju odločitve o priznanju in o izvršitvi sklepa o odvzemu o takšni izvršitvi ali odločitvi obvestiti osebe, na katere sklep vpliva in ki so mu znane. V ta namen bi si moral izvršitveni organ po najboljših močeh prizadevati, da ugotovi, kdo so osebe, na katere sklep vpliva, preveri, kako je z njimi mogoče priti v stik, ter jih obvesti o izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju ali odločitve o priznanju in o izvršitvi sklepa o odvzemu. Izvršitveni organ bi lahko zahteval od organa izdajatelja, da mu pomaga pri izpolnjevanju te obveznosti, na primer če osebe, na katere sklep vpliva, domnevno prebivajo v državi izdajateljici. Obveznost iz te uredbe, da izvršitveni organ zagotovi informacije osebam, na katere sklep vpliva, ne posega v nobeno obveznost organa izdajatelja, da zagotovi informacije osebam v skladu s pravom države izdajateljice, na primer o izdaji sklepa o začasnem zavarovanju ali o pravnih sredstvih, ki so na voljo v skladu s pravom države izdajateljice.

(40)

Organ izdajatelj bi bilo treba nemudoma obvestiti, če sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu ni mogoče izvršiti. Do tega bi lahko prišlo, ker je bilo premoženje že odvzeto, je izginilo, je bilo uničeno ali ga ni mogoče najti na lokaciji, ki jo je navedel organ izdajatelj, ali ker lokacija premoženja kljub posvetovanju med izvršitvenim organom in organom izdajateljem ni bila določena dovolj natančno. V takšnih okoliščinah izvršitveni organ ne bi več smel biti zavezan, da izvrši sklep. Vendar bi moral imeti izvršitveni organ v primeru, ko naknadno dobi informacije, na podlagi katerih lahko ugotovi, kje se nahaja premoženje, možnost, da izvrši sklep brez posredovanja novega potrdila v skladu s to uredbo.

(41)

Kadar zaradi prava države izvršiteljice izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu pravno ni mogoča, bi moral izvršitveni organ navezati stik z organom izdajateljem, da bi se posvetovala o teh okoliščinah in poiskala rešitev. Takšna rešitev bi lahko bila, da bi organ izdajatelj umaknil zadevni sklep.

(42)

Takoj potem ko je sklep o odvzemu izvršen, bi moral izvršitveni organ obvestiti organ izdajatelj o izidu izvršitve. Kadar je praktično mogoče, bi moral izvršitveni organ tedaj obvestiti organ izdajatelj tudi o odvzetem premoženju ali denarnem znesku ter o drugih podrobnostih, za katere meni, da so pomembne.

(43)

Izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu bi moralo urejati pravo države izvršiteljice, organi te države pa bi morali biti edini pristojni za odločanje o postopkih za izvršitev. Kadar je to primerno, bi organ izdajatelj in izvršitveni organ morala imeti možnost pozvati Eurojust ali Evropsko pravosodno mrežo, da v okviru njunih pristojnosti zagotovita pomoč v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na izvrševanje sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu.

(44)

Da bi se uredba ustrezno uporabljala, se kot predpogoj domneva, da so zadevni pristojni nacionalni organi v tesnih stikih, zlasti v primerih istočasne izvršitve sklepa o odvzemu v več državah članicah. Zato bi se morali pristojni nacionalni organi vedno, ko je to potrebno, med seboj posvetovati, neposredno ali po potrebi prek Eurojusta ali Evropske pravosodne mreže.

(45)

V čezmejnih primerih ne bi smelo priti do posega v pravice žrtev do odškodnine in povrnitve. V pravilih za razpolaganje z začasno zavarovanim in odvzetim premoženjem bi bilo treba dati prednost odškodnini in povrnitvi premoženja žrtvam. Pojem „žrtev“ je treba razlagati v skladu s pravom države izdajateljice, v katerem bi moralo biti mogoče določiti tudi, da je za namene te uredbe žrtev lahko tudi pravna oseba. Ta uredba ne bi smela posegati v pravila o odškodnini in povrnitvi premoženja žrtvam v nacionalnem postopku.

(46)

Ko je izvršitveni organ obveščen o odločbi, ki jo je organ izdajatelj ali drug pristojni organ države izdajateljice izdal v zvezi s povrnitvijo začasno zavarovanega premoženja žrtvi, bi moral sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bi zagotovil, da se zadevno premoženje čim prej začasno zavaruje in povrne žrtvi. Izvršitveni organ bi moral imeti možnost premoženje prenesti na državo izdajateljico, da bi ga ta lahko povrnila žrtvi, ali pa bi ga s soglasjem države izdajateljice prenesel neposredno na žrtev. Za obveznost povrnitve začasno zavarovanega premoženja žrtvi bi morali veljati naslednji pogoji: upravičenost žrtve do premoženja ne bi smela biti sporna, kar pomeni, da je sprejeto, da je žrtev zakonita lastnica premoženja, in da ne obstajajo resne zahteve, ki bi to postavljale pod vprašaj; premoženje ne bi smelo biti zahtevano kot dokazni material v kazenskem postopku v državi izvršiteljici in v pravice oseb, na katere sklep vpliva, zlasti pravice tretjih oseb, ki ravnajo v dobri veri, ne bi smelo biti poseženo. Izvršitveni organ bi moral začasno zavarovano premoženje povrniti žrtvi le, kadar so ti pogoji izpolnjeni. Kadar izvršitveni organ meni, da ti pogoji niso izpolnjeni, bi se moral posvetovati z organom izdajateljem, na primer zaprositi za dodatne informacije ali se pogovoriti o primeru, zato da bi našli rešitev. Če rešitve ni mogoče najti, bi izvršitveni organ moral imeti možnost, da odloči, da začasno zavarovanega premoženja žrtvi ne povrne.

(47)

Vsaka država članica bi morala preučiti možnost vzpostavitve osrednjega nacionalnega urada, ki bo odgovoren za upravljanje premoženja, začasno zavarovanega zaradi morebitne poznejšega odvzema, ter odvzetega premoženja. Začasno zavarovano in odvzeto premoženje bi se lahko prednostno namenilo za projekte preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter preprečevanja organiziranega kriminala ter druge projekte, ki so v javnem interesu in so družbeno koristni.

(48)

Vsaka država članica bi morala preučiti možnost vzpostavitve nacionalnega sklada za zagotavljanje ustreznih odškodnin žrtvam kaznivih dejanj, kot so družine policijskih in javnih uslužbencev, ki so med opravljanjem svojega dela izgubili življenje ali postali trajno invalidni. Države članice bi lahko v ta namen namenile del odvzetega premoženja.

(49)

Države članice ne bi smele imeti možnosti druga od druge zahtevati povračila stroškov, ki nastanejo pri uporabi te uredbe. Če pa ima država izvršiteljica visoke ali izredne stroške, na primer ker je bilo premoženje začasno zavarovano dlje časa, bi moral organ izdajatelj preučiti vsak predlog izvršitvenega organa o delitvi stroškov.

(50)

Da bi bilo v prihodnosti mogoče čim prej začeti reševati ugotovljene težave glede vsebine potrdil iz prilog k tej uredbi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU o spremembi navedenih potrdil. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (14). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(51)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzajemnega priznavanja in izvrševanja sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(52)

Glede začasnega zavarovanja dokazov so bile za države članice, ki jih zavezuje Direktiva 2014/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta (15), določbe Okvirnega sklepa 2003/577/PNZ že nadomeščene z navedeno direktivo. Med državami članicami, ki jih zavezuje ta uredba, bi bilo treba določbe Okvirnega sklepa 2003/577/PNZ glede začasnega zavarovanja premoženja nadomestiti s to uredbo. Poleg tega bi morala ta uredba med državami članicami, ki jih zavezuje, nadomestiti Okvirni sklep 2006/783/PNZ. Določbe Okvirnega sklepa 2003/577/PNZ glede začasnega zavarovanja premoženja in določbe Okvirnega sklepa 2006/783/PNZ bi se tako morale še naprej uporabljati ne samo med državami članicami, ki jih ta uredba ne zavezuje, ampak tudi med katero koli državo članico, ki je ta uredba ne zavezuje, in katero koli državo članico, ki jo ta uredba zavezuje.

(53)

Pravna oblika tega akta ne bi smela predstavljati precedensa za prihodnje pravne akte Unije na področju vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb v kazenskih zadevah. Izbiro pravne oblike prihodnjih pravnih aktov Unije bi bilo treba skrbno oceniti v vsakem primeru posebej, med drugim ob upoštevanju učinkovitosti pravnega akta ter načel sorazmernosti in subsidiarnosti.

(54)

Države članice bi morale zagotoviti, da njihovi uradi za odvzem premoženjske koristi v skladu s Sklepom Sveta 2007/845/PNZ (16) medsebojno sodelujejo zaradi olajšanja sledenja in identifikacije premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in drugega premoženja, povezanega s kaznivimi dejanji, ki je lahko predmet sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu.

(55)

V skladu s členom 3 in členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, je Združeno kraljestvo podalo uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(56)

V skladu s členoma 1 in 2 in členom 4a(1) Protokola št. 21 in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(57)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA, OPREDELITEV POJMOV IN PODROČJE UPORABE

Člen 1

Predmet urejanja

1.   Ta uredba določa pravila, v skladu s katerimi država članica na svojem ozemlju prizna in izvrši sklepe o začasnem zavarovanju in sklepe o odvzemu, ki jih izda druga država članica v okviru postopkov v kazenskih zadevah.

2.   Ta uredba ne spreminja obveznosti spoštovanja temeljnih pravic in pravnih načel, kot so določeni v členu 6 PEU.

3.   Organi izdajatelji pri izdaji sklepov o začasnem zavarovanju ali sklepov o odvzemu zagotovijo spoštovanje načel nujnosti in sorazmernosti.

4.   Ta uredba se ne uporablja za sklepe o začasnem zavarovanju in sklepe o odvzemu, izdane v okviru postopkov v civilnih ali upravnih zadevah.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„sklep o začasnem zavarovanju“ pomeni odločbo, ki jo izda ali potrdi organ izdajatelj, da prepreči uničenje, preoblikovanje, odstranitev, prenos ali odsvojitev premoženja z namenom odvzema;

(2)

„sklep o odvzemu“ pomeni pravnomočno sankcijo ali ukrep, ki ga je izreklo sodišče po zaključku postopkov v zvezi s kaznivim dejanjem, kar vodi k dokončnemu odvzemu premoženja fizične ali pravne osebe;

(3)

„premoženje“ pomeni vsakršno premoženje, materialno ali nematerialno, premično ali nepremično, in pravne listine ali instrumente, ki izkazujejo pravni naslov ali upravičenje na takšnem premoženju, za katero organ izdajatelj meni, da:

(a)

predstavlja premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, ali ustreza celotni ali zgolj delni vrednosti takšne premoženjske koristi;

(b)

predstavlja predmete, ki so bili uporabljeni za kaznivo dejanje, ali vrednost takšnih predmetov;

(c)

ga je treba odvzeti z uporabo katerih koli pristojnosti odvzema v državi izdajateljici v skladu z Direktivo 2014/42/EU ali

(d)

ga je treba odvzeti po zaključku postopkov v zvezi s kaznivim dejanjem na podlagi katere koli druge določbe v zvezi s pristojnostmi odvzema, vključno z odvzemom brez pravnomočne obsodbe, v skladu s pravom države izdajateljice;

(4)

„premoženjska korist“ pomeni vsakršno gospodarsko korist, neposredno ali posredno pridobljeno s kaznivim dejanjem, ki zajema kakršno koli obliko premoženja ter vključuje vsakršno nadaljnje ponovno vlaganje ali preoblikovanje neposredne premoženjske koristi in vse koristi, ki imajo določeno vrednost;

(5)

„predmeti, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja,“ pomeni vsakršno premoženje, ki se uporablja ali je na kakršen koli način v celoti ali delno namenjeno storitvi kaznivega dejanja;

(6)

„država izdajateljica“ pomeni državo članico, v kateri se izda sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o odvzemu;

(7)

„država izvršiteljica“ pomeni državo članico, ki se ji posreduje sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o odvzemu za namene priznanja in izvršitve;

(8)

„organ izdajatelj“ pomeni:

(a)

v smislu sklepa o začasnem zavarovanju:

(i)

sodnika, sodišče ali državnega tožilca, pristojnega v zadevnem primeru, ali

(ii)

drug pristojni organ, ki ga kot takega imenuje država izdajateljica in je pristojen, da v kazenskih zadevah odredi začasno zavarovanje premoženja ali izvrši sklep o začasnem zavarovanju v skladu z nacionalnim pravom. Poleg tega sklep o začasnem zavarovanju, preden se posreduje izvršitvenemu organu in po preučitvi njegove skladnosti s pogoji za izdajo takšnega sklepa v skladu s to uredbo, potrdi sodnik, sodišče ali državni tožilec države izdajateljice. Kadar sodnik, sodišče ali državni tožilec potrdi sklep, se ta drugi pristojni organ lahko obravnava tudi kot organ izdajatelj za namene posredovanja sklepa;

(b)

v smislu sklepa o odvzemu organ, ki ga kot takega imenuje država izdajateljica in je pristojen, da v kazenskih zadevah izvrši sklep o odvzemu, ki ga izda sodišče v skladu z nacionalnim pravom;

(9)

„izvršitveni organ“ pomeni organ, ki je pristojen za priznanje sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu in zagotovitev njegove izvršitve v skladu s to uredbo in postopki, ki se v skladu z nacionalnim pravom uporabljajo za začasno zavarovanje in odvzem premoženja; kadar je pri takšnih postopkih potrebno, da sodišče evidentira sklep in odobri njegovo izvršitev, izvršitveni organ vključi organ, ki je pristojen, da zaprosi za takšno evidentiranje in odobritev;

(10)

„oseba, na katero sklep vpliva,“ pomeni fizično ali pravno osebo, zoper katero je izdan sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o odvzemu, oziroma fizično ali pravno osebo, ki je lastnica premoženja, zajetega v sklepu, pa tudi tretje osebe, v katerih pravice do zadevnega premoženja ta sklep neposredno posega v skladu s pravom države izvršiteljice.

Člen 3

Kazniva dejanja

1.   Sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o odvzemu se izvrši brez preverjanja dvojne kaznivosti za dejanje, zaradi katerega je bil takšen sklep izdan, če se v državi izdajateljici ta dejanja kaznujejo z najvišjo predpisano zaporno kaznijo najmanj treh let ter v skladu s pravom države izdajateljice predstavljajo eno ali več od naslednjih kaznivih dejanj:

(1)

sodelovanje v kriminalni združbi;

(2)

terorizem;

(3)

trgovina z ljudmi;

(4)

spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija;

(5)

nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi;

(6)

nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in eksplozivi;

(7)

korupcija;

(8)

goljufija, vključno z goljufijo in drugimi kaznivimi dejanji, ki škodijo finančnim interesom Unije, opredeljenimi v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (17);

(9)

pranje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem;

(10)

ponarejanje denarja, tudi eurov;

(11)

računalniška kriminaliteta;

(12)

kazniva dejanja zoper okolje, vključno z nedovoljeno trgovino z ogroženimi živalskimi vrstami ter ogroženimi rastlinskimi vrstami in podvrstami;

(13)

omogočanje nezakonitega vstopa in bivanja;

(14)

umor ali huda telesna poškodba;

(15)

nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi;

(16)

ugrabitev, protipraven odvzem prostosti ali zajetje talcev;

(17)

rasizem in ksenofobija;

(18)

organiziran ali oborožen rop;

(19)

nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,

(20)

preslepitev;

(21)

izsiljevanje in oderuštvo;

(22)

ponarejanje in piratstvo izdelkov;

(23)

ponarejanje upravnih listin in promet z njimi;

(24)

ponarejanje plačilnih sredstev;

(25)

nedovoljena trgovina s hormonskimi snovmi in drugimi pospeševalci rasti;

(26)

nedovoljena trgovina z jedrskimi ali radioaktivnimi snovmi;

(27)

trgovina z ukradenimi vozili;

(28)

posilstvo;

(29)

požig;

(30)

kazniva dejanja v pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča;

(31)

ugrabitev zrakoplova ali plovila;

(32)

sabotaža.

2.   Država izvršiteljica lahko za kazniva dejanja, ki niso navedena v odstavku 1, priznanje in izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu pogojuje s tem, da dejanja, za katera je bil takšen sklep izdan, predstavljajo kaznivo dejanje po pravu države izvršiteljice, ne glede na njegove sestavne elemente ali njegov opis po pravu države izdajateljice.

POGLAVJE II

POSREDOVANJE, PRIZNAVANJE IN IZVRŠEVANJE SKLEPOV O ZAČASNEM ZAVAROVANJU

Člen 4

Posredovanje sklepov o začasnem zavarovanju

1.   Sklep o začasnem zavarovanju se posreduje s potrdilom o začasnem zavarovanju. Organ izdajatelj potrdilo o začasnem zavarovanju iz člena 6 posreduje neposredno izvršitvenemu organu oziroma, kadar je ustrezno, osrednjemu organu iz člena 24(2) na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis in izvršitvenemu organu omogoči, da se prepriča o pristnosti potrdila o začasnem zavarovanju.

2.   Države članice lahko predložijo izjavo, v kateri navedejo, da jim mora organ izdajatelj v primeru posredovanja potrdila o začasnem zavarovanju za namene priznanja in izvršitve sklepa o začasnem zavarovanju skupaj s tem potrdilom posredovati tudi izvirnik sklepa o začasnem zavarovanju ali njegovo overjeno kopijo. V skladu s členom 6(2) pa je treba prevesti le potrdilo o začasnem zavarovanju.

3.   Države članice lahko izjavo iz odstavka 2 predložijo pred datumom začetka uporabe te uredbe ali pozneje. Države članice lahko to izjavo kadar koli umaknejo. Države članice Komisijo obvestijo ob predložitvi ali umiku te izjave. Komisija da te informacije na voljo vsem državam članicam in Evropski pravosodni mreži.

4.   Organ izdajatelj v primeru sklepa o začasnem zavarovanju denarnega zneska potrdilo o začasnem zavarovanju posreduje državi članici, za katero utemeljeno domneva, da ima oseba, zoper katero je bil sklep izdan, v njej premoženje ali dohodek.

5.   Organ izdajatelj v primeru sklepa o začasnem zavarovanju določenih delov premoženja potrdilo o začasnem zavarovanju posreduje državi članici, za katero utemeljeno domneva, da se v njej nahajajo takšni deli premoženja.

6.   Potrdilo o začasnem zavarovanju:

(a)

se predloži skupaj s potrdilom o odvzemu, posredovanim v skladu s členom 14, ali

(b)

vsebuje navodilo, da mora premoženje v državi izvršiteljici ostati začasno zavarovano do posredovanja in izvršitve sklepa o odvzemu v skladu s členom 14, pri čemer organ izdajatelj v potrdilu o začasnem zavarovanju navede predvideni datum tega posredovanja.

7.   Organ izdajatelj obvesti izvršitveni organ o morebitnih njemu znanih osebah, na katere sklep vpliva. Organ izdajatelj na zahtevo izvršitvenemu organu zagotovi tudi informacije o morebitnih zahtevkih, ki jih morda imajo takšne osebe, na katere sklep vpliva, glede zadevnega premoženja, vključno z informacijami o identiteti teh oseb.

8.   Kadar pristojni izvršitveni organ organu izdajatelju kljub informacijam, ki so bile dane na voljo v skladu s členom 24(3), ni znan, organ izdajatelj izvede vse potrebne poizvedbe, tudi prek kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže, da ugotovi, kateri organ je pristojen za priznanje in izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju.

9.   Kadar organ v državi izvršiteljici, ki prejme potrdilo o začasnem zavarovanju, ni pristojen za njegovo priznanje ali sprejetje potrebnih ukrepov za njegovo izvršitev, potrdilo o začasnem zavarovanju takoj posreduje pristojnemu izvršitvenemu organu v svoji državi članici in o tem obvesti organ izdajatelj.

Člen 5

Posredovanje sklepa o začasnem zavarovanju eni ali več državam izvršiteljicam

1.   Potrdilo o začasnem zavarovanju se v skladu s členom 4 naenkrat posreduje samo eni državi izvršiteljici, razen če se uporablja odstavek 2 ali 3 tega člena.

2.   Kadar sklep o začasnem zavarovanju zadeva določene dele premoženja, se lahko potrdilo o začasnem zavarovanju naenkrat posreduje več kot eni državi izvršiteljici, kadar:

(a)

organ izdajatelj utemeljeno domneva, da se različni deli premoženja, zajeti v sklepu o začasnem zavarovanju, nahajajo v različnih državah izvršiteljicah, ali

(b)

bi začasno zavarovanje določenega dela premoženja, zajetega v sklepu o začasnem zavarovanju, zahteval ukrepe v več kot eni državi izvršiteljici.

3.   Kadar sklep o začasnem zavarovanju zadeva denarni znesek, se lahko potrdilo o začasnem zavarovanju naenkrat posreduje več kot eni državi izvršiteljici, kadar organ izdajatelj meni, da za to obstaja specifična potreba, zlasti kadar ocenjena vrednost premoženja, ki se lahko začasno zavaruje v državi izdajateljici in v kateri koli posamezni državi izvršiteljici, verjetno ne zadostuje za začasno zavarovanje celotnega zneska, zajetega v sklepu o začasnem zavarovanju.

Člen 6

Standardno potrdilo o začasnem zavarovanju

1.   Z namenom posredovanja sklepa o začasnem zavarovanju organ izdajatelj izpolni in podpiše potrdilo o začasnem zavarovanju iz Priloge I ter potrdi, da je njegova vsebina točna in pravilna.

2.   Organ izdajatelj izvršitvenemu organu zagotovi prevod potrdila o začasnem zavarovanju v uradni jezik države izvršiteljice ali kateri koli drug jezik, ki ga bo država izvršiteljica sprejela v skladu z odstavkom 3.

3.   Vsaka država članica lahko kadar koli v izjavi, predloženi Komisiji, navede, da bo sprejela prevode potrdil o začasnem zavarovanju v enega ali več uradnih jezikov Unije, ki ni uradni jezik oziroma niso uradni jeziki te države članice. Komisija da izjave na voljo vsem državam članicam in Evropski pravosodni mreži.

Člen 7

Priznavanje in izvrševanje sklepov o začasnem zavarovanju

1.   Izvršitveni organ prizna sklep o začasnem zavarovanju, posredovan v skladu s členom 4, in sprejme potrebne ukrepe za njegovo izvršitev na enak način kot za nacionalni sklep o začasnem zavarovanju, ki ga izda organ izvršitvene države, razen če se izvršitveni organ sklicuje na enega od razlogov za nepriznanje ali neizvršitev iz člena 8 ali enega od razlogov za odlog iz člena 10.

2.   Izvršitveni organ poroča organu izdajatelju o izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju, vključno z opisom začasno zavarovanega premoženja in, če je na voljo, oceno njegove vrednosti. Poročanje se izvede na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis, in brez nepotrebnega odlašanja potem, ko je bil izvršitveni organ obveščen o izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju.

Člen 8

Razlogi za nepriznanje in neizvršitev sklepov o začasnem zavarovanju

1.   Izvršitveni organ lahko odloči, da se sklep o začasnem zavarovanju ne prizna ali izvrši, samo kadar:

(a)

bi bila izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju v nasprotju z načelom ne bis in idem;

(b)

po pravu države izvršiteljice obstaja privilegij ali imuniteta, ki bi preprečila začasno zavarovanje zadevnega premoženja, ali obstajajo pravila o določitvi ali omejitvi kazenske odgovornosti v zvezi s svobodo tiska ali svobodo izražanja v drugih medijih, ki preprečujejo izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju;

(c)

je potrdilo o začasnem zavarovanju nepopolno ali očitno nepravilno in ni bilo izpolnjeno po posvetovanju iz odstavka 2;

(d)

se sklep o začasnem zavarovanju nanaša na kaznivo dejanje, ki je bilo v celoti ali delno storjeno zunaj ozemlja države izdajateljice in v celoti ali delno na ozemlju države izvršiteljice, in ravnanje, zaradi katerega je bil sklep o začasnem zavarovanju izdan, po pravu države izvršiteljice ni kaznivo dejanje;

(e)

v primeru iz člena 3(2) ravnanje, zaradi katerega je bil sklep o začasnem zavarovanju izdan, po pravu države izvršiteljice ni kaznivo dejanje; vendar se v primerih, ki zadevajo davke ali druge dajatve ali carinske in devizne predpise, priznanje ali izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju ne zavrne iz razlogov, da pravo države izvršiteljice ne nalaga enakih davkov ali drugih dajatev ali ne določa istovrstnih pravil glede davkov in drugih dajatev ali istovrstnih carinskih in deviznih predpisov kot pravo države izdajateljice;

(f)

je v izjemnih primerih na podlagi specifičnih in objektivnih dokazov mogoče utemeljeno domnevati, da bi izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju v posebnih okoliščinah primera pomenila očitno kršitev zadevnih temeljnih pravic iz Listine, zlasti pravico do učinkovitega pravnega sredstva, pravico do poštenega sojenja ali pravico do obrambe.

2.   V katerem koli primeru iz odstavka 1 se izvršitveni organ pred odločitvijo o popolnem ali delnem nepriznanju ali neizvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju posvetuje z organom izdajateljem na kakršen koli ustrezen način in po potrebi od njega zahteva, da nemudoma posreduje potrebne informacije.

3.   Morebitna odločitev o nepriznanju ali neizvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju se sprejme nemudoma in se takoj sporoči organu izdajatelju na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis.

4.   Kadar je organ izvršitelj priznal sklep o začasnem zavarovanju, vendar se med izvrševanjem sklepa seznani z obstojem enega izmed razlogov za nepriznanje ali neizvršitev, o tem takoj in na kakršen koli ustrezen način obvesti organ izdajatelj, da se posvetujeta o sprejetju ustreznih ukrepov. Na tej podlagi lahko organ izdajatelj odloči, da se sklep o začasnem zavarovanju umakne. Če se na podlagi takšnega posvetovanja ne najde rešitve, lahko izvršitveni organ odloči, da se izvrševanje sklepa o začasnem zavarovanju ustavi.

Člen 9

Roki za priznanje in izvršitev sklepov o začasnem zavarovanju

1.   Potem ko izvršitveni organ prejme potrdilo o začasnem zavarovanju, sprejme odločitev o priznanju in izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju in ga izvrši nemudoma ter enako hitro in prednostno kot v podobnem nacionalnem primeru.

2.   Kadar organ izdajatelj v potrdilu o začasnem zavarovanju navede, da je treba sklep o začasnem zavarovanju izvršiti na določen datum, izvršitveni organ to v največji možni meri upošteva. Kadar organ izdajatelj navede, da je potrebno usklajevanje med udeleženimi državami članicami, se izvršitveni organ in organ izdajatelj uskladita, da bi se dogovorila o datumu izvršitve sklepa o začasnem zavarovanju. Kadar dogovora ni mogoče doseči, izvršitveni organ odloči o datumu izvršitve sklepa o začasnem zavarovanju, pri čemer v največji možni meri upošteva interese organa izdajatelja.

3.   Brez poseganja v odstavek 5, kadar organ izdajatelj v potrdilu o začasnem zavarovanju navede, da je treba začasno zavarovanje izvršiti takoj, saj utemeljeno meni, da bo zadevno premoženje v kratkem odstranjeno ali uničeno, oziroma zaradi kakršnih koli preiskovalnih ali postopkovnih potreb v državi izdajateljici, izvršitveni organ o priznanju sklepa o začasnem zavarovanju odloči najpozneje v 48 urah po tem, ko ga je prejel. Izvršitveni organ najpozneje 48 ur po sprejetju takšne odločitve sprejme konkretne ukrepe za izvršitev sklepa.

4.   Izvršitveni organ odločitev o priznanju in izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju nemudoma sporoči organu izdajatelju na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis.

5.   Kadar v posameznem primeru ni mogoče upoštevati roka iz odstavka 3, izvršitveni organ o tem takoj in na kakršen koli način obvesti organ izdajatelj in navede razloge, zaradi katerih ni bilo mogoče upoštevati roka, ter se posvetuje z organom izdajateljem o ustreznem časovnem načrtu za priznanje oziroma izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju.

6.   Iztek rokov iz odstavka 3 izvršitvenega organa ne odveže obveznosti, da nemudoma sprejme odločitev o priznanju in izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju in ga izvrši.

Člen 10

Odlog izvrševanja sklepov o začasnem zavarovanju

1.   Izvršitveni organ lahko odloži izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju, posredovanega v skladu s členom 4, kadar:

(a)

bi njegova izvršitev lahko škodovala kazenski preiskavi v teku, pri čemer se izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju lahko odloži za obdobje, za katero izvršitveni organ meni, da je razumno;

(b)

za premoženje že obstaja sklep o začasnem zavarovanju; v tem primeru se lahko izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju odloži do umika tega obstoječega sklepa, ali

(c)

za premoženje že obstaja sklep, izdan med drugim postopkom v državi izvršiteljici; v tem primeru se lahko izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju odloži do umika tega obstoječega sklepa; vendar se ta točka uporablja samo, kadar bi po nacionalnem pravu obstoječi sklep imel prednost pred nadaljnjimi nacionalnimi sklepi o začasnem zavarovanju v kazenskih zadevah.

2.   Izvršitveni organ takoj in na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis, obvesti organ izdajatelj o odlogu izvršitve sklepa o začasnem zavarovanju, pri čemer navede razloge za odlog in, če je mogoče, predvideno trajanje odloga.

3.   Ko ni več razlogov za odlog, izvršitveni organ takoj sprejme potrebne ukrepe za izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju in o tem obvesti organ izdajatelj na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis.

Člen 11

Zaupnost

1.   Organ izdajatelj in izvršitveni organ med izvrševanjem sklepa o začasnem zavarovanju ustrezno upoštevata zaupnost preiskave, v okviru katere je bil sklep o začasnem zavarovanju izdan.

2.   Izvršitveni organ zagotovi zaupnost dejstev in vsebine sklepa o začasnem zavarovanju v skladu s svojim nacionalnim pravom, razen kolikor to ni mogoče zaradi izvrševanja sklepa o začasnem zavarovanju. Takoj ko je sklep o začasnem zavarovanju izvršen, izvršitveni organ o tem obvesti osebe, na katere sklep vpliva, v skladu s členom 32, brez poseganja v odstavek 3 tega člena.

3.   Zaradi zaščite preiskav v teku lahko organ izdajatelj od izvršitvenega organa zahteva, da odloži obvestitev oseb, na katere sklep vpliva, o izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju iz člena 32. Organ izdajatelj ustrezno obvesti izvršitveni organ, takoj ko odlog obvestitve oseb, na katere sklep vpliva, zaradi zaščite preiskav v teku ni več potreben, da lahko izvršitveni organ osebe, na katere sklep vpliva, obvesti o izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju v skladu s členom 32.

4.   Če izvršitveni organ ne more izpolniti obveznosti glede zaupnosti iz tega člena, o tem takoj obvesti organ izdajatelj, če je mogoče, še pred izvršitvijo sklepa o začasnem zavarovanju.

Člen 12

Trajanje sklepov o začasnem zavarovanju

1.   Premoženje, ki je predmet sklepa o začasnem zavarovanju, ostane začasno zavarovano v državi izvršiteljici, dokler pristojni organ te države dokončno ne odgovori na sklep o odvzemu, posredovan v skladu s členom 14, ali dokler organ izdajatelj ne obvesti izvršitvenega organa o kakršni koli odločitvi ali ukrepu, zaradi katerega sklep preneha biti izvršljiv ali se umakne v skladu s členom 27(1).

2.   Izvršitveni organ lahko ob upoštevanju okoliščin primera organu izdajatelju predloži obrazloženo zahtevo, da omeji obdobje začasnega zavarovanja premoženja. Takšna zahteva se skupaj z vsemi relevantnimi dokazili posreduje na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis, pod pogoji, ki organu izdajatelju omogočajo, da ugotovi verodostojnost zahteve. Organ izdajatelj pri obravnavi takšne zahteve upošteva vse interese, tudi interese izvršitvenega organa. Organ izdajatelj se na zahtevo odzove čim prej. Če se organ izdajatelj ne strinja z omejitvijo, o razlogih za to obvesti izvršitveni organ. V tem primeru ostane premoženje začasno zavarovano v skladu z odstavkom 1. Če se organ izdajatelj ne odzove v šestih tednih od prejema zahteve, izvršitveni organ ni več obvezan, da izvrši sklep o začasnem zavarovanju.

Člen 13

Nemožnost izvršitve sklepa o začasnem zavarovanju

1.   Če izvršitveni organ meni, da ni mogoče izvršiti sklepa o začasnem zavarovanju, o tem nemudoma uradno obvesti organ izdajatelj.

2.   Preden izvršitveni organ uradno obvesti organ izdajatelj v skladu z odstavkom 1, se po potrebi posvetuje z njim.

3.   Neizvršitev sklepa o začasnem zavarovanju v skladu s tem členom je lahko upravičena le, kadar:

(a)

je bilo premoženje že odvzeto;

(b)

je premoženje izginilo;

(c)

je bilo premoženje uničeno;

(d)

premoženja ni mogoče najti na lokaciji, navedeni v potrdilu o začasnem zavarovanju, ali

(e)

premoženja ni mogoče najti, ker njegova lokacija kljub posvetovanjem iz odstavka 2 ni bila navedena dovolj natančno.

4.   Kadar v okoliščinah iz točk (b), (d) in (e) odstavka 3 izvršitveni organ naknadno pridobi informacije, ki mu omogočijo, da ugotovi, kje se nahaja premoženje, lahko izvrši sklep o začasnem zavarovanju, ne da bi bilo posredovano novo potrdilo o začasnem zavarovanju, pod pogojem, da pred izvršitvijo sklepa o začasnem zavarovanju pri organu izdajatelju preveri, da je sklep o začasnem zavarovanju še vedno veljaven.

5.   Ne glede na odstavek 3 v primeru, ko je organ izdajatelj navedel, da bi bilo mogoče začasno zavarovati premoženje enake vrednosti, izvršitvenemu organu ni treba izvršiti sklepa o začasnem zavarovanju, kadar obstaja ena od okoliščin iz odstavka 3 in ni premoženja enake vrednosti, ki se lahko začasno zavaruje.

POGLAVJE III

POSREDOVANJE, PRIZNAVANJE IN IZVRŠEVANJE SKLEPOV O ODVZEMU

Člen 14

Posredovanje sklepov o odvzemu

1.   Sklep o odvzemu se posreduje s potrdilom o odvzemu. Organ izdajatelj potrdilo o odvzemu iz člena 17 posreduje neposredno izvršitvenemu organu oziroma, kadar je ustrezno, osrednjemu organu iz člena 24(2) na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis in izvršitvenemu organu omogoči, da se prepriča o pristnosti potrdila o odvzemu.

2.   Države članice lahko predložijo izjavo, v kateri navedejo, da jim mora organ izdajatelj v primeru posredovanja potrdila o odvzemu za namene priznanja in izvršitve sklepa o odvzemu skupaj s potrdilom o odvzemu posredovati tudi izvirnik sklepa ali njegovo overjeno kopijo. V skladu s členom 17(2) pa je treba prevesti le potrdilo o odvzemu.

3.   Države članice lahko izjavo iz odstavka 2 predložijo pred datumom začetka uporabe te uredbe ali pozneje. Države članice lahko to izjavo kadar koli umaknejo. Države članice Komisijo obvestijo ob predložitvi ali umiku te izjave. Komisija da te informacije na voljo vsem državam članicam in Evropski pravosodni mreži.

4.   Organ izdajatelj v primeru sklepa o odvzemu denarnega zneska potrdilo o odvzemu posreduje državi članici, za katero utemeljeno domneva, da ima oseba, zoper katero je bil sklep o odvzemu izdan, v njej premoženje ali dohodek.

5.   Organ izdajatelj v primeru sklepa o odvzemu določenih delov premoženja potrdilo o odvzemu posreduje državi članici, za katero utemeljeno domneva, da se v njej nahajajo takšni deli.

6.   Organ izdajatelj obvesti izvršitveni organ o morebitnih njemu znanih osebah, na katere sklep vpliva. Organ izdajatelj na zahtevo izvršitvenemu organu zagotovi tudi informacije o morebitnih zahtevkih, ki jih morda imajo takšne osebe, na katere sklep vpliva, glede zadevnega premoženja, vključno z informacijami o identiteti teh oseb.

7.   Kadar pristojni izvršitveni organ organu izdajatelju ni znan kljub informacijam, ki so bile dane na voljo v skladu s členom 24(3), organ izdajatelj izvede vse potrebne poizvedbe, tudi prek kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže, da ugotovi, kateri organ je pristojen za priznanje in izvršitev sklepa o odvzemu.

8.   Kadar organ v državi izvršiteljici, ki prejme potrdilo o odvzemu, ni pristojen za priznanje sklepa o odvzemu ali sprejetje potrebnih ukrepov za njegovo izvršitev, potrdilo o odvzemu takoj posreduje pristojnemu izvršitvenemu organu v svoji državi članici in o tem obvesti organ izdajatelj.

Člen 15

Posredovanje sklepa o odvzemu eni ali več državam izvršiteljicam

1.   Potrdilo o odvzemu se v skladu s členom 14 naenkrat posreduje samo eni državi izvršiteljici, razen če se uporablja odstavek 2 ali 3 tega člena.

2.   Kadar sklep o odvzemu zadeva določene dele premoženja, se lahko potrdilo o odvzemu naenkrat posreduje več kot eni državi izvršiteljici, kadar:

(a)

organ izdajatelj utemeljeno domneva, da se različni deli premoženja, zajeti v sklepu o odvzemu, nahajajo v različnih državah izvršiteljicah, ali

(b)

bi odvzem določenega dela premoženja, zajetega v sklepu o odvzemu, zahteval ukrepe v več kot eni državi izvršiteljici.

3.   Kadar sklep o odvzemu zadeva denarni znesek, se lahko potrdilo o odvzemu naenkrat posreduje več kot eni državi izvršiteljici, če organ izdajatelj meni, da za to obstaja specifična potreba, zlasti kadar:

(a)

zadevno premoženje ni bilo začasno zavarovano na podlagi te uredbe ali

(b)

predvidena vrednost premoženja, ki se lahko odvzame v državi izdajateljici in v kateri koli posamezni državi izvršiteljici, verjetno ne zadostuje za odvzem celotnega zneska, zajetega v sklepu o odvzemu.

Člen 16

Posledice posredovanja sklepov o odvzemu

1.   Posredovanje sklepa o odvzemu v skladu s členoma 14 in 15 državi izdajateljici ne preprečuje, da izvrši sklep.

2.   Skupni znesek, pridobljen z izvršitvijo sklepa o odvzemu, ki zadeva denarni znesek, ne presega najvišjega zneska iz tega sklepa, ne glede na to, ali je bil ta sklep posredovan eni ali več državam izvršiteljicam.

3.   Organ izdajatelj takoj obvesti izvršitveni organ na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis, kadar:

(a)

meni, da obstaja nevarnost, da lahko pride do odvzema, ki presega najvišji znesek, zlasti na podlagi informacij, ki jih je v skladu s točko (b) člena 21(1) prejel od izvršitvenega organa;

(b)

je bil sklep o odvzemu v celoti ali delno izvršen v državi izdajateljici ali drugi državi izvršiteljici, pri čemer navede znesek, za katerega sklep o odvzemu še ni bil izvršen, ali

(c)

po posredovanju potrdila o odvzemu v skladu s členom 14 organ države izdajateljice prejme kakršen koli denarni znesek, ki je bil plačan v zvezi s sklepom o odvzemu.

Kadar se uporablja točka (a) prvega pododstavka, organ izdajatelj čim prej obvesti izvršitveni organ, ko nevarnost iz navedene točke preneha.

Člen 17

Standardno potrdilo o odvzemu

1.   Z namenom posredovanja sklepa o odvzemu organ izdajatelj izpolni in podpiše potrdilo o odvzemu iz Priloge II ter potrdi, da je njegova vsebina točna in pravilna.

2.   Organ izdajatelj izvršitvenemu organu zagotovi prevod potrdila o odvzemu v uradni jezik države izvršiteljice ali kateri koli drug jezik, ki ga bo ta država sprejela v skladu z odstavkom 3.

3.   Vsaka država članica lahko kadar koli v izjavi, predloženi Komisiji, navede, da bo sprejela prevode potrdil o odvzemu v enega ali več drugih uradnih jezikov Unije, ki ni uradni jezik oziroma niso uradniki jeziki te države članice. Komisija da izjave na voljo vsem državam članicam in Evropski pravosodni mreži.

Člen 18

Priznavanje in izvrševanje sklepov o odvzemu

1.   Izvršitveni organ prizna sklep o odvzemu, posredovan v skladu s členom 14, in sprejme potrebne ukrepe za njegovo izvršitev na enak način kot za nacionalni sklep o odvzemu, ki ga izda organ države izvršiteljice, razen če se izvršitveni organ sklicuje na enega od razlogov za nepriznanje ali neizvršitev iz člena 19 ali enega od razlogov za odlog iz člena 21.

2.   Kadar sklep o odvzemu zadeva določen del premoženja, se organ izdajatelj in izvršitveni organ, kadar to določa pravo države izdajateljice, lahko dogovorita, da se odvzem v državi izvršiteljici lahko izvede v obliki odvzema denarnega zneska, ki ustreza vrednosti premoženja, ki naj bi bilo odvzeto.

3.   Kadar sklep o odvzemu zadeva denarni znesek in izvršitveni organ ne more prejeti plačila tega zneska, izvršitveni organ izvrši sklep o odvzemu v skladu z odstavkom 1 na katerem koli delu premoženja, ki je na voljo za ta namen. Izvršitveni organ po potrebi pretvori denarni znesek za odvzem v valuto države izvršiteljice po dnevnem menjalnem tečaju eura, objavljenem v seriji C Uradnega lista Evropske unije za dan, ko je bil izdan sklep o odvzemu.

4.   Vsak del denarnega zneska, ki je izterjan na podlagi sklepa o odvzemu v kateri koli državi, ki ni država izvršiteljica, se v celoti odšteje od zneska za odvzem v državi izvršiteljici.

5.   Kadar organ izdajatelj izda sklep o odvzemu, ne pa tudi sklepa o začasnem zavarovanju, lahko izvršitveni organ kot del ukrepov iz odstavka 1 po uradni dolžnosti odloči, da se zadevno premoženje začasno zavaruje v skladu s svojim nacionalnim pravom zaradi poznejše izvršitve sklepa o odvzemu. Izvršitveni organ v tem primeru nemudoma obvesti organ izdajatelj, če je mogoče, še pred začasnim zavarovanjem zadevnega premoženja.

6.   Izvršitveni organ takoj po zaključku izvršitve sklepa o odvzemu organ izdajatelj na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis, obvesti o izidu izvršitve.

Člen 19

Razlogi za nepriznanje ali neizvršitev sklepov o odvzemu

1.   Izvršitveni organ lahko odloči, da se sklep o odvzemu ne prizna ali izvrši, samo kadar:

(a)

bi bila izvršitev sklepa o odvzemu v nasprotju z načelom ne bis in idem;

(b)

po pravu države izvršiteljice obstaja privilegij ali imuniteta, ki bi preprečila odvzem zadevnega premoženja, ali obstajajo pravila o določitvi ali omejitvi kazenske odgovornosti v zvezi s svobodo tiska ali svobodo izražanja v drugih medijih, ki preprečujejo izvršitev sklepa o odvzemu;

(c)

je potrdilo o odvzemu nepopolno ali očitno nepravilno in ni bilo izpolnjeno po posvetovanju iz odstavka 2;

(d)

se sklep o odvzemu nanaša na kaznivo dejanje, ki je bilo v celoti ali delno storjeno zunaj ozemlja države izdajateljice in v celoti ali delno na ozemlju države izvršiteljice, in ravnanje, zaradi katerega je bil sklep o odvzemu izdan, po pravu države izvršiteljice ni kaznivo dejanje;

(e)

zaradi pravic oseb, na katere sklep vpliva, v skladu s pravom države izvršiteljice ne bi bilo mogoče izvršiti sklepa o odvzemu, tudi kadar je to posledica uporabe pravnih sredstev v skladu s členom 33;

(f)

v primeru iz člena 3(2) ravnanje, zaradi katerega je bil sklep o odvzemu izdan, ni kaznivo dejanje po pravu države izvršiteljice; vendar se v primerih, ki zadevajo davke ali druge dajatve ali carinske in devizne predpise, priznanje ali izvršitev sklepa o odvzemu ne zavrne iz razlogov, da pravo države izvršiteljice ne nalaga enakih davkov ali drugih dajatev ali določa istovrstnih pravil glede davkov in drugih istovrstnih dajatev ali carinskih in deviznih predpisov kot pravo države izdajateljice;

(g)

iz potrdila o odvzemu izhaja, da se oseba, zoper katero je bil izdan sklep o odvzemu, ni osebno udeležila sojenja, ki se je zaključilo s sklepom o odvzemu, povezanim s pravnomočno obsodbo, razen če je v potrdilu o odvzemu navedeno, da je bila oseba v skladu z dodatnimi postopkovnimi zahtevami, določenimi v pravu države izdajateljice:

(i)

pravočasno osebno vabljena in tako obveščena o predvidenem datumu in kraju sojenja, ki se je zaključilo s sklepom o odvzemu, ali je na drug način dejansko prejela uradne informacije o predvidenem datumu in kraju sojenja, in sicer tako, da je bilo nedvoumno ugotovljeno, da je bila ta oseba seznanjena s predvidenim sojenjem, in je bila pravočasno obveščena, da se tak sklep o odvzemu lahko izda, če se sojenja ne udeleži;

(ii)

seznanjena s predvidenim sojenjem in je pooblastila odvetnika, ki ga je imenovala sama ali je bil imenovan s strani države, da jo zastopa na sojenju, in jo je ta odvetnik na sojenju dejansko zastopal, ali

(iii)

potem ko ji je bil vročen sklep o odvzemu in je bila izrecno obveščena o pravici do ponovnega sojenja ali pritožbe, v kateri bi imela pravico sodelovati in ki bi omogočila ponovno preučitev vsebine zadeve, vključno s preučitvijo novih dokazov, in ki bi lahko privedla do spremembe prvotnega sklepa o odvzemu, je izrecno izjavila, da ne izpodbija sklepa o odvzemu, ali ni zahtevala ponovnega sojenja ali vložila pritožbe v ustreznem roku;

(h)

je v izjemnih primerih mogoče na podlagi specifičnih in objektivnih dokazov utemeljeno domnevati, da bi izvršitev sklepa o odvzemu v posebnih okoliščinah primera pomenila očitno kršitev zadevnih temeljnih pravic iz Listine, zlasti pravico do učinkovitega pravnega sredstva, pravico do poštenega sojenja ali pravico do obrambe.

2.   V katerem koli primeru iz odstavka 1 se izvršitveni organ pred odločitvijo o popolnem ali delnem nepriznanju ali neizvršitvi sklepa o odvzemu posvetuje z organom izdajateljem na kakršen koli ustrezen način in po potrebi od njega zahteva, da nemudoma predloži potrebne informacije.

3.   Morebitna odločitev o nepriznanju ali neizvršitvi sklepa o odvzemu se sprejme nemudoma in se takoj sporoči organu izdajatelju na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis.

Člen 20

Roki za priznanje in izvršitev sklepov o odvzemu

1.   Izvršitveni organ odločitev o priznanju in izvršitvi sklepa o odvzemu sprejme nemudoma in najpozneje v 45 dneh po prejemu potrdila o odvzemu, in sicer brez poseganja v odstavek 4.

2.   Izvršitveni organ odločitev o priznanju in izvršitvi sklepa o odvzemu nemudoma sporoči organu izdajatelju na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis.

3.   Če ni razlogov za odlog iz člena 21, izvršitveni organ sprejme potrebne konkretne ukrepe, da se sklep o odvzemu izvrši nemudoma ter vsaj enako hitro in prednostno kot v podobnem nacionalnem primeru.

4.   Kadar v posameznem primeru ni mogoče upoštevati roka iz odstavka 1, izvršitveni organ o tem nemudoma in na kakršen koli način obvesti organ izdajatelj in navede razloge, zaradi katerih ni bilo mogoče upoštevati roka, ter se posvetuje z organom izdajateljem o ustreznem časovnem načrtu za priznanje in izvršitev sklepa o odvzemu.

5.   Iztek roka iz odstavka 1 izvršitvenega organa ne odveže obveznosti, da nemudoma sprejme odločitev o priznanju in izvršitvi sklepa o odvzemu in ga izvrši.

Člen 21

Odlog izvršitve sklepov o odvzemu

1.   Izvršitveni organ lahko odloži priznanje ali izvršitev sklepa o odvzemu, posredovanega v skladu s členom 14, kadar:

(a)

bi njegova izvršitev lahko škodovala kazenski preiskavi v teku, pri čemer se izvršitev sklepa o odvzemu lahko odloži za obdobje, za katero izvršitveni organ meni, da je razumno;

(b)

v primeru sklepa o odvzemu denarnega zneska meni, da zaradi sočasne izvršitve sklepa o odvzemu v več kot eni državi članici obstaja nevarnost, da bi celotna vrednost, pridobljena na podlagi izvršitve tega sklepa, znatno presegala vrednost iz sklepa o odvzemu;

(c)

je premoženje že predmet postopkov odvzema v teku v državi izvršiteljici ali

(d)

je bilo vloženo pravno sredstvo iz člena 33.

2.   Ne glede na člen 18(5) pristojni organ države izvršiteljice v obdobju odloga izvršitve sklepa o odvzemu sprejme vse ukrepe, ki bi jih sprejel v podobnem nacionalnem primeru, da bi preprečil, da premoženje ne bi bilo več na voljo za namene izvršitve sklepa o odvzemu.

3.   Izvršitveni organ na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis, nemudoma obvesti organ izdajatelj o odlogu izvršitve sklepa o odvzemu, pri čemer navede razloge za odlog, in, če je mogoče, predvideno trajanje odloga.

4.   Ko ni več razlogov za odlog, izvršitveni organ nemudoma sprejme potrebne ukrepe za izvršitev sklepa o odvzemu in o tem obvesti organ izdajatelj na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis.

Člen 22

Nemožnost izvršitve sklepa o odvzemu

1.   Kadar izvršitveni organ meni, da ni mogoče izvršiti sklepa o odvzemu, o tem nemudoma uradno obvesti organ izdajatelj.

2.   Preden izvršitveni organ uradno obvesti organ izdajatelj v skladu z odstavkom 1, se po potrebi posvetuje z njim, tudi ob upoštevanju možnosti iz člena 18(2) ali (3).

3.   Neizvršitev sklepa o odvzemu na podlagi tega člena je lahko upravičena le, kadar:

(a)

je bilo premoženje že odvzeto;

(b)

je premoženje izginilo;

(c)

je bilo premoženje uničeno;

(d)

premoženja ni mogoče najti na lokaciji, navedeni v potrdilu o odvzemu, ali

(e)

premoženja ni mogoče najti, ker njegova lokacija kljub posvetovanjem iz odstavka 2 ni bila navedena dovolj natančno.

4.   Kadar v okoliščinah iz točk (b), (d) in (e) odstavka 3 izvršitveni organ naknadno pridobi informacije, ki mu omogočijo, da ugotovi, kje se nahaja premoženje, lahko izvrši sklep o odvzemu, ne da bi bilo posredovano novo potrdilo o odvzemu, pod pogojem, da pred izvršitvijo sklepa o odvzemu pri organu izdajatelju preveri, da je sklep o odvzemu še vedno veljaven.

5.   Ne glede na odstavek 3 v primeru, ko je organ izdajatelj navedel, da bi bilo mogoče odvzeti premoženje enake vrednosti, izvršitvenemu organu ni treba izvršiti sklepa o odvzemu, kadar obstaja ena od okoliščin iz odstavka 3 in ni premoženja enake vrednosti, ki se lahko odvzame.

POGLAVJE IV

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 23

Pravo, ki ureja izvrševanje

1.   Izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu ureja pravo države izvršiteljice, njeni organi pa so edini pristojni za odločanje o postopkih za njegovo izvršitev in določanje vseh s tem povezanih ukrepov.

2.   Sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o odvzemu, izdan zoper pravno osebo, se izvrši, tudi če država izvršiteljica ne priznava načela kazenske odgovornosti pravnih oseb.

3.   Ne glede na člen 18(2) in (3) država izvršiteljica namesto sklepa o začasnem zavarovanju, posredovanega v skladu s členom 4, ali sklepa o odvzemu, posredovanega v skladu s členom 14, ne sme uvesti alternativnih ukrepov brez soglasja države izdajateljice.

Člen 24

Obveščanje o pristojnih organih

1.   Vsaka država članica do 19. decembra 2020 obvesti Komisijo, kateri organ ali organi, kot so opredeljeni v točkah 8 in 9 člena 2, so pristojni po njenem pravu, kadar je ta država članica država izdajateljica oziroma država izvršiteljica.

2.   Kadar je to potrebno zaradi strukture notranjega pravnega sistema, lahko posamezna država članica imenuje enega ali več osrednjih organov, odgovornih za upravno posredovanje in sprejemanje potrdil o začasnem zavarovanju in potrdil o odvzemu ter za pomoč pristojnim organom. Vsaka država članica obvesti Komisijo o vsakem organu, ki ga tako imenuje.

3.   Komisija da informacije, prejete na podlagi tega člena, na voljo vsem državam članicam in Evropski pravosodni mreži.

Člen 25

Komunikacija

1.   Organ izdajatelj in izvršitveni organ se po potrebi med seboj nemudoma posvetujeta, da bi zagotovila učinkovito uporabo te uredbe, pri čemer uporabita katera koli ustrezna komunikacijska sredstva.

2.   Vsa komunikacija, vključno s tisto, ki je namenjena obravnavanju težav v zvezi s posredovanjem ali preverjanjem verodostojnosti katerega koli dokumenta, potrebnega za izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu, poteka neposredno med organom izdajateljem in izvršitvenim organom ter, kadar je država članica imenovala osrednji organ v skladu s členom 24(2), po potrebi v sodelovanju s tem osrednjim organom.

Člen 26

Večkratni sklepi

1.   Če izvršitveni organ prejme dva ali več sklepov o začasnem zavarovanju ali sklepov o odvzemu iz različnih držav članic, izdanih zoper isto osebo in ta oseba nima dovolj premoženja v državi izvršiteljici, da bi zadostila vsem sklepom, ali če izvršitveni organ prejme dva ali več sklepov o začasnem zavarovanju ali sklepov o odvzemu za isti del premoženja, odloči, kateri sklepi se izvršijo v skladu s pravom države izvršiteljice, brez poseganja v možnost odloga izvršitve sklepa o odvzemu v skladu s členom 21.

2.   Če je mogoče, izvršitveni organ pri sprejemanju odločitev da prednost interesu žrtev. Upošteva tudi vse druge ustrezne okoliščine, vključno z naslednjim:

(a)

ali so sredstva že začasno zavarovana;

(b)

datumi posameznih sklepov in datumi njihovega posredovanja;

(c)

težo zadevnega kaznivega dejanja in

(d)

krajem, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno.

Člen 27

Prenehanje izvršitve sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu

1.   Kadar sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o odvzemu ni več izvršljiv ali veljaven, organ izdajatelj sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o odvzemu nemudoma umakne.

2.   Organ izdajatelj takoj obvesti izvršitveni organ na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis, o umiku sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu ter o kakršni koli odločitvi ali ukrepu, zaradi katerega je sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o odvzemu umaknjen.

3.   Izvršitveni organ preneha z izvršitvijo sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu, takoj ko prejme obvestilo organa izdajatelja v skladu z odstavkom 2, kolikor izvršitev še ni končana. Izvršitveni organ brez nepotrebnega odlašanja pošlje potrdilo o prenehanju državi izdajateljici na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis.

Člen 28

Upravljanje začasno zavarovanega in odvzetega premoženja ter razpolaganje z njim

1.   Upravljanje začasno zavarovanega in odvzetega premoženja ureja pravo države izvršiteljice.

2.   Država izvršiteljica upravlja začasno zavarovano ali odvzeto premoženje, da prepreči zmanjšanje njegove vrednosti. V ta namen ima država izvršiteljica možnost prodaje ali prenosa začasno zavarovanega premoženja, ob upoštevanju člena 10 Direktive 2014/42/EU.

3.   Začasno zavarovano premoženje in denar, pridobljen po prodaji tega premoženja v skladu z odstavkom 2, ostane v državi izvršiteljici, dokler ni posredovano potrdilo o odvzemu in izvršen sklep o odvzemu, brez poseganja v možnost povrnitve premoženja na podlagi člena 29.

4.   Državi izvršiteljici ni treba prodati ali vrniti določenih delov premoženja, zajetih v sklepu o odvzemu, kadar ti predstavljajo predmete kulturne dediščine, kot so opredeljeni v točki 1 člena 2 Direktive 2014/60/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18). Ta uredba ne vpliva na obveznost vračanja predmetov kulturne dediščine v skladu z navedeno direktivo.

Člen 29

Povrnitev začasno zavarovanega premoženja žrtvi

1.   Kadar organ izdajatelj ali drug pristojni organ države izdajateljice v skladu s svojim nacionalnim pravom izda odločbo o povrnitvi začasno zavarovanega premoženja žrtvi, informacije o tej odločbi vključi v potrdilo o začasnem zavarovanju ali pa jih naknadno pošlje izvršitvenemu organu.

2.   Kadar je izvršitveni organ obveščen o odločbi o povrnitvi začasno zavarovanega premoženja žrtvi v skladu z odstavkom 1, sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se premoženje, kadar je začasno zavarovano, čim prej povrne žrtvi v skladu s postopkovnimi pravili države izvršiteljice, po potrebi prek države izdajateljice, pod pogojem, da:

(a)

upravičenost žrtve do premoženja ni sporna;

(b)

premoženje ni zahtevano kot dokazni material v kazenskem postopku v državi izvršiteljici in

(c)

ni posega v pravice oseb, na katere sklep vpliva.

Izvršitveni organ obvesti organ izdajatelj, kadar je premoženje preneseno neposredno na žrtev.

3.   Kadar izvršitveni organ ni prepričan, da so pogoji iz odstavka 2 izpolnjeni, se nemudoma posvetuje z organom izdajateljem na kakršen koli ustrezen način, da bi našli rešitev. Če rešitve ni mogoče najti, lahko izvršitveni organ odloči, da se začasno zavarovano premoženje žrtvi ne povrne.

Člen 30

Razpolaganje z odvzetim premoženjem ali denarjem, pridobljenim s prodajo tega premoženja

1.   Kadar organ izdajatelj ali drug pristojni organ države izdajateljice v skladu s svojim nacionalnim pravom izda odločbo o povrnitvi odvzetega premoženja žrtvi ali o plačilu odškodnine žrtvi, informacije o takšni odločbi vključi v potrdilo o odvzemu ali pa jih naknadno pošlje izvršitvenemu organu.

2.   Kadar je bil izvršitveni organ obveščen o odločbi o povrnitvi odvzetega premoženja žrtvi v skladu z odstavkom 1, sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se premoženje, kadar je odvzeto, čim prej povrne žrtvi, po potrebi prek države izdajateljice. Izvršitveni organ obvesti organ izdajatelj, kadar je bilo premoženje preneseno neposredno na žrtev.

3.   Kadar izvršitveni organ žrtvi ne more povrniti premoženja v skladu z odstavkom 2, a je bil na podlagi izvršitve sklepa o odvzemu v zvezi s tem premoženjem pridobljen denar, se ustrezni znesek za namene povrnitve nakaže žrtvi, po potrebi prek države izdajateljice. Izvršitveni organ obvesti organ izdajatelj, kadar je bil denar nakazan neposredno žrtvi. Z morebitnim preostalim premoženjem se razpolaga v skladu z odstavkom 7.

4.   Kadar je izvršitveni organ obveščen o odločbi o plačilu odškodnine žrtvi v skladu z odstavkom 1 in je bil na podlagi izvršitve sklepa o odvzemu pridobljen denar, se ustrezni znesek – če ne presega zneska, navedenega v potrdilu – za namene odškodnine nakaže žrtvi, po potrebi prek države izdajateljice. Izvršitveni organ obvesti organ izdajatelj, kadar je bil denar nakazan neposredno žrtvi. Z morebitnim preostalim premoženjem se razpolaga v skladu z odstavkom 7.

5.   Kadar v državi izdajateljici poteka postopek za povrnitev premoženja žrtvi ali za plačilo odškodnine žrtvi, organ izdajatelj o tem obvesti izvršitveni organ. Država izvršiteljica ne razpolaga z odvzetim premoženjem, dokler se izvršitvenemu organu ne sporočijo informacije v zvezi z odločbo o povrnitvi premoženja žrtvi ali plačilu odškodnine žrtvi, tudi kadar je bil sklep o odvzemu že izvršen.

6.   Brez poseganja v odstavke 1 do 5 se s premoženjem, ki ni denar, pridobljen na podlagi izvršitve sklepa o odvzemu, razpolaga v skladu z naslednjimi pravili:

(a)

premoženje se lahko proda, pri čemer se s premoženjsko koristjo od prodaje razpolaga v skladu z odstavkom 7;

(b)

premoženje se lahko prenese na državo izdajateljico, vendar to v primeru sklepa o odvzemu denarnega zneska velja le, kadar organ izdajatelj s tem soglaša;

(c)

ob upoštevanju točke (d) in če ni mogoče uporabiti točke (a) ali (b), se lahko s premoženjem razpolaga na kakršen koli drug način v skladu s pravom države izvršiteljice, ali

(d)

premoženje se lahko uporabi za zadeve javnega interesa ali socialne namene v državi izvršiteljici v skladu z njenim pravom, če država izdajateljica s tem soglaša.

7.   Razen če je sklepu o odvzemu priložena odločba o povrnitvi premoženja žrtvi ali o plačilu odškodnine žrtvi v skladu z odstavki 1 do 5 ali razen če so se udeležene države članice dogovorile drugače, država izvršiteljica z denarjem, pridobljenim na podlagi izvršitve sklepa o odvzemu, razpolaga, kakor sledi:

(a)

če znesek, pridobljen z izvršitvijo sklepa o odvzemu, znaša 10 000 EUR ali manj, pripada državi izvršiteljici, ali

(b)

če znesek, pridobljen z izvršitvijo sklepa o odvzemu, znaša več kot 10 000 EUR, država izvršiteljica prenese 50 % zneska na državo izdajateljico.

Člen 31

Stroški

1.   Vsaka država članica brez poseganja v določbe v zvezi z razpolaganjem odvzetega premoženja iz člena 28 krije svoje stroške, ki nastanejo pri uporabi te uredbe.

2.   Izvršitveni organ lahko organu izdajatelju predlaga delitev stroškov, kadar se pred izvršitvijo sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu ali po njej zdi, da bi zaradi izvršitve sklepa nastali visoki ali izredni stroški.

Takšnim predlogom izvršitveni organ priloži podrobno razčlenitev nastalih stroškov. Na podlagi takšnega predloga se organ izdajatelj in izvršitveni organ medsebojno posvetujeta. Eurojust lahko po potrebi takšna posvetovanja olajša.

Posvetovanja ali vsaj rezultati teh posvetovanj se zabeležijo na kakršen koli način, ki omogoča pisni zapis.

Člen 32

Obveznost obveščanja oseb, na katere sklep vpliva

1.   Po izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju ali po sprejetju odločitve o priznanju in o izvršitvi sklepa o odvzemu izvršitveni organ brez poseganja v člen 11 v skladu s postopki, določenimi v nacionalnem pravu, kolikor je mogoče, o takšni izvršitvi in odločitvi nemudoma obvesti osebe, na katere sklep vpliva in ki so mu znane.

2.   Informacije, ki jih je treba predložiti v skladu z odstavkom 1, vsebujejo ime organa izdajatelja in razpoložljiva pravna sredstva po pravu države izvršiteljice. Vsaj na kratko vsebujejo tudi razloge za sklep.

3.   Izvršitveni organ lahko po potrebi zaprosi organ izdajatelj za pomoč pri izvajanju nalog iz odstavka 1.

Člen 33

Pravna sredstva v državi izvršiteljici zoper priznanje in izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu

1.   Osebe, na katere sklep vpliva, imajo pravico do učinkovitih pravnih sredstev v državi izvršiteljici zoper odločitev o priznanju in izvršitvi sklepov o začasnem zavarovanju iz člena 7 in sklepov o odvzemu iz člena 18. Pravica do pravnega sredstva se uveljavlja na sodišču v državi izvršiteljici v skladu z njenim pravom. Pri sklepih o odvzemu ima lahko uveljavljanje pravnega sredstva odložilni učinek, kadar je to določeno v pravu države izvršiteljice.

2.   Pred sodiščem v državi izvršiteljici se ne izpodbijajo materialni razlogi za izdajo sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu.

3.   Pristojni organ države izdajateljice se obvesti o kakršnem koli pravnem sredstvu, uveljavljenem v skladu z odstavkom 1.

4.   Ta člen ne posega v uporabo jamstev in pravnih sredstev v državi izdajateljici v skladu s členom 8 Direktive 2014/42/EU.

Člen 34

Povrnitev stroškov

1.   Kadar je država izvršiteljica po svojem pravu odgovorna za škodo, ki je nastala osebi, na katero sklep vpliva, z izvršitvijo sklepa o začasnem zavarovanju, ki ji je bil posredovan v skladu s členom 4, ali sklepa o odvzemu, ki ji je bil posredovan v skladu s členom 14, država izdajateljica povrne državi izvršiteljici vso odškodnino, ki je bila izplačana osebi, na katero sklep vpliva. Kadar pa lahko država izdajateljica dokaže državi izvršiteljici, da je škoda ali kateri koli del škode izključno posledica ravnanja države izvršiteljice, se država izdajateljica in država izvršiteljica med seboj dogovorita o znesku povračila.

2.   Odstavek 1 ne posega v pravo držav članic o odškodninskih zahtevkih fizičnih ali pravnih oseb.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 35

Statistični podatki

1.   Države članice od zadevnih organov redno zbirajo izčrpne statistične podatke. Te statistične podatke vodijo ter jih vsako leto pošljejo Komisiji. Ti statistični podatki poleg informacij iz člena 11(2) Direktive 2014/42/EU vključujejo tudi število sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu, ki jih je država članica prejela od drugih držav članic in so bili priznani in izvršeni ter sta bila njihovo priznanje in izvršitev zavrnjena.

2.   Države članice vsako leto Komisiji pošljejo tudi naslednje statistične podatke, kadar so ti na voljo na centralni ravni zadevne države članice:

(a)

število primerov, v katerih je žrtev prejela odškodnino ali ji je bila odobrena povrnitev premoženja, pridobljenega z izvršitvijo sklepa o odvzemu v skladu s to uredbo, in

(b)

povprečno obdobje, potrebno za izvršitev sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu v skladu s to uredbo.

Člen 36

Spremembe potrdila in obrazca

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 37 v zvezi s kakršno koli spremembo potrdil iz prilog I in II. Takšne spremembe morajo biti v skladu s to uredbo in nanjo ne vplivajo.

Člen 37

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 36 se podeli Komisiji za nedoločen čas od 19. decembra 2020.

3.   Prenos pooblastila iz člena 36 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 36, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 38

Poročanje in pregled

Komisija do 20. decembra 2025 in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o uporabi te uredbe, vključno glede:

(a)

možnosti, da države članice predložijo in umaknejo izjave iz členov 4(2) in 14(2);

(b)

razmerja med spoštovanjem temeljnih pravic in vzajemnim priznavanjem sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu;

(c)

uporabe členov 28, 29 in 30 o upravljanju začasno zavarovanega in odvzetega premoženja ter razpolaganju z njim, o povrnitvi premoženja žrtvam in plačilu odškodnine žrtvam.

Člen 39

Nadomestitev

Ta uredba, med državami članicami, ki jih zavezuje ta uredba, nadomesti določbe Okvirnega sklepa 2003/577/PNZ glede začasnega zavarovanja premoženja z 19. decembrom 2020.

Ta uredba med državami članicami, ki jih zavezuje ta uredba, nadomesti Okvirni sklep 2006/783/PNZ z 19. decembrom 2020.

Za države članice, ki jih zavezuje ta uredba, se sklicevanja na Okvirni sklep 2003/577/PNZ glede začasnega zavarovanja premoženja in sklicevanja na Okvirni sklep 2006/783/PNZ štejejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 40

Prehodne določbe

1.   Ta uredba se uporablja za potrdila o začasnem zavarovanju in potrdila o odvzemu, posredovana 19. decembra 2020 ali pozneje.

2.   Potrdila o začasnem zavarovanju in potrdila o odvzemu, posredovana pred 19. decembrom 2020, med državami članicami, ki jih zavezuje ta uredba, še naprej urejata okvirna sklepa 2003/577/PNZ in 2006/783/PNZ do dokončne izvršitve sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu.

Člen 41

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 19. decembra 2020.

Člen 24 pa se uporablja od 18. decembra 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu, 14. novembra 2018

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednica

K. EDTSTADLER


(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2018 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 6. novembra 2018.

(2)  UL C 115, 4.5.2010, str. 1.

(3)  Okvirni sklep Sveta 2003/577/PNZ z dne 22. julija 2003 o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji (UL L 196, 2.8.2003, str. 45).

(4)  Okvirni sklep Sveta 2006/783/PNZ z dne 6. oktobra 2006 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi (UL L 328, 24.11.2006, str. 59).

(5)  Direktiva 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji (UL L 127, 29.4.2014, str. 39).

(6)  Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih (UL L 280, 26.10.2010, str. 1).

(7)  Direktiva 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku (UL L 142, 1.6.2012, str. 1).

(8)  Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti (UL L 294, 6.11.2013, str. 1).

(9)  Direktiva (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (UL L 65, 11.3.2016, str. 1).

(10)  Direktiva (EU) 2016/800 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku (UL L 132, 21.5.2016, str. 1).

(11)  Direktiva (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje (UL L 297, 4.11.2016, str. 1).

(12)  Sklep Sveta 2008/976/PNZ z dne 16. decembra 2008 o Evropski pravosodni mreži (UL L 348, 24.12.2008, str. 130).

(13)  Uredba (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124, 8.6.1971, str. 1).

(14)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(15)  Direktiva 2014/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah (UL L 130, 1.5.2014, str. 1).

(16)  Sklep Sveta 2007/845/PNZ z dne 6. decembra 2007 o sodelovanju med uradi za odvzem premoženjske koristi držav članic na področju sledenja in identifikacije premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali drugega premoženja, povezanega s kaznivimi dejanji (UL L 332, 18.12.2007, str. 103).

(17)  Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(18)  Direktiva 2014/60/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice, in o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 159, 28.5.2014, str. 1).


PRILOGA I

POTRDILO O ZAČASNEM ZAVAROVANJU

RUBRIKA A:

Država izdajateljica: …

Organ izdajatelj: …

Potrditveni organ (če je ustrezno): …

Država izvršiteljica: …

Izvršitveni organ (če je znan): …

RUBRIKA B: Nujnost in/ali datum, ko se zahteva izvršitev

1.   Navedite razloge za nujnost:

Obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bo zadevno premoženje v kratkem odstranjeno ali uničeno, in sicer:

Preiskovalne ali postopkovne potrebe v državi izdajateljici, in sicer:

2.   Datum izvršitve:

Zahtevan je določen datum, in sicer: …

Potrebno je usklajevanje med zadevnimi državami članicami

Utemeljitev te zahteve:

RUBRIKA C: Oseba, na katero sklep vpliva

Identiteta osebe, zoper katero je bil izdan sklep o začasnem zavarovanju, ali osebe, ki je lastnica premoženja, zajetega v sklepu o začasnem zavarovanju (če gre za več oseb, navedite informacije za vsako od njih):

1.   Identifikacijski podatki

(i)   Za fizične osebe

Priimek: …

Ime ali imena: …

Druga imena, če obstajajo: …

Vzdevki, če obstajajo: …

Spol: …

Državljanstvo: …

Identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja, če je na voljo:

Vrsta in številka identifikacijskega dokumenta ali dokumentov (osebna izkaznica ali potni list), če so na voljo:

Datum rojstva: …

Kraj rojstva: …

Prebivališče in/ali znani naslov (zadnji znani naslov, če trenutni naslov ni znan):

Jezik ali jeziki, ki jih oseba, na katero sklep vpliva, razume: …

Navedite položaj osebe, na katero sklep vpliva, v postopku:

oseba, na katero se nanaša sklep o začasnem zavarovanju

oseba, ki je lastnica premoženja, zajetega v sklepu o začasnem zavarovanju

(ii)   Za pravne osebe

Naziv: …

Pravna oblika: …

Skrajšani naziv, naziv, ki se običajno uporablja, ali poslovni naziv, če se uporablja: …

Statutarni sedež: …

Registrska številka: …

Naslov: …

Ime zastopnika: …

Navedite položaj osebe, na katero sklep vpliva, v postopku:

oseba, na katero se nanaša sklep o začasnem zavarovanju

oseba, ki je lastnica premoženja, zajetega v sklepu o začasnem zavarovanju

2.   Navedite kraj izvršitve sklepa o začasnem zavarovanju, če se razlikuje od zgornjega naslova:

3.   Tretje osebe, v katerih pravice v zvezi s premoženjem, zajetim v sklepu o začasnem zavarovanju, se s sklepom neposredno posega (identiteta in razlogi):

4.   Navedite morebitne druge informacije, ki bi bile lahko v pomoč pri izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju:

RUBRIKA D: Informacije o premoženju, na katero se nanaša sklep

1.   Navedite, ali se sklep nanaša na:

denarni znesek

določen del ali dele premoženja (materialno ali nematerialno, premično ali nepremično)

premoženje enake vrednosti (v okviru odvzema na podlagi vrednosti)

2.   Če se sklep nanaša na denarni znesek ali premoženje, ki ima enako vrednost kot zadevni denarni znesek:

Znesek, potreben za izvršitev v državi izvršiteljici, izražen s številko in besedo (navedite valuto):

Skupni znesek, ki ga zajema sklep, izražen s številko in besedo (navedite valuto):

Dodatni podatki:

Razlogi za domnevo, da ima oseba, na katero sklep vpliva, premoženje/dohodek v državi izvršiteljici:

Opis premoženja/vira dohodka osebe, na katero sklep vpliva (če je mogoče):

Točna lokacija premoženja/vira dohodka osebe, na katero sklep vpliva (če ta ni znana, zadnja znana lokacija):

Podatki o bančnem računu osebe, na katero sklep vpliva (če so znani):

3.   Če se sklep nanaša na določen del ali določene dele premoženja ali na premoženje, ki ima enako vrednost kot to premoženje:

Razlogi za posredovanje sklepa državi izvršiteljici:

določen del ali določeni deli premoženja se nahajajo v državi izvršiteljici

določen del ali določeni deli premoženja so registrirani v državi izvršiteljici;

organ izdajatelj utemeljeno domneva, da se določen del ali določeni deli premoženja, zajeti v sklepu, delno ali v celoti nahajajo v državi izvršiteljici.

Dodatne informacije:

Razlogi za domnevo, da se določen del ali določeni deli premoženja nahajajo v državi izvršiteljici:

Opis dela premoženja:

Kraj, kjer se nahaja del premoženja (če ni znan, zadnji znani kraj):

Druge relevantne informacije (npr. imenovanje sodnega upravitelja):

RUBRIKA E: Razlogi za izdajo sklepa o začasnem zavarovanju

1.   Povzetek dejstev

Navedite razloge za izdajo sklepa o začasnem zavarovanju, vključno s:

povzetkom dejstev ter opisom zadevnega kaznivega dejanja ali dejanj:

fazo preiskave:

razlogi za začasno zavarovanje:

drugimi relevantnimi informacijami:

2.   Vrsta in pravna kvalifikacija kaznivega dejanja ali kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi je bil izdan sklep o začasnem zavarovanju, in veljavna zakonska določba ali določbe:

3.   Ali se kaznivo dejanje, v zvezi s katerim je bil izdan sklep o začasnem zavarovanju, v državi izdajateljici kaznuje z najvišjo predpisano zaporno kaznijo najmanj treh let in je navedeno na spodnjem seznamu kaznivih dejanj? (označite ustrezno okence) Kadar se sklep o začasnem zavarovanju nanaša na več kaznivih dejanj, jih na spodnjem seznamu kaznivih dejanj označite s številkami (ki ustrezajo kaznivim dejanjem, navedenim pod točkama 1 in 2):

sodelovanje v kriminalni združbi

terorizem

trgovina z ljudmi

spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija

nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi

nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in eksplozivi

korupcija

goljufija, vključno z goljufijo in drugimi kaznivimi dejanji, ki škodijo finančnim interesom Unije, opredeljenimi v Direktivi (EU) 2017/1371

pranje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem

ponarejanje denarja, tudi eurov

računalniška kriminaliteta

kazniva dejanja zoper okolje, vključno z nedovoljeno trgovino z ogroženimi živalskimi vrstami ter ogroženimi rastlinskimi vrstami in podvrstami

omogočanje nezakonitega vstopa in bivanja

umor ali huda telesna poškodba

nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi

ugrabitev, protipraven odvzem prostosti ali zajetje talcev

rasizem in ksenofobija

organiziran ali oborožen rop

nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli

preslepitev

izsiljevanje in oderuštvo

ponarejanje in piratstvo izdelkov

ponarejanje upravnih listin in promet z njimi

ponarejanje plačilnih sredstev

nedovoljena trgovina s hormonskimi snovmi in drugimi pospeševalci rasti

nedovoljena trgovina z jedrskimi ali radioaktivnimi snovmi

trgovina z ukradenimi vozili

posilstvo

požig

kazniva dejanja v pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča

ugrabitev zrakoplova ali plovila

sabotaža

4.   Kakršne koli druge pomembne informacije (npr. razmerje med premoženjem in kaznivim dejanjem):

RUBRIKA F: Zaupnost sklepa in/ali zahtevek za določene formalnosti

informacije v sklepu morajo ostati zaupne po njegovi izvršitvi:

v času izvršitve so potrebne določene formalnosti:

RUBRIKA G: Kadar je bilo potrdilo o začasnem zavarovanju posredovano več kot eni državi izvršiteljici, navedite naslednje informacije:

1.   Potrdilo o začasnem zavarovanju je bilo posredovano naslednji drugi državi izvršiteljici ali državam izvršiteljicam (država in organ):

2.   Potrdilo o začasnem zavarovanju je bilo posredovano več kot eni državi izvršiteljici iz naslednjih razlogov:

Kadar sklep o začasnem zavarovanju zadeva določene dele premoženja:

Za različne dele premoženja, ki jih zajema sklep, se domneva, da se nahajajo v različnih državah izvršiteljicah.

Začasno zavarovanje določenega dela premoženja zahteva ukrepe v več kot eni državi izvršiteljici.

Kadar sklep o začasnem zavarovanju zadeva denarni znesek:

Ocenjena vrednost premoženja, ki se lahko začasno zavaruje v državi izdajateljici in v kateri koli posamezni državi izvršiteljici, verjetno ne zadostuje za začasno zavarovanje celotnega zneska, ki ga zajema sklep.

Druge specifične potrebe:

3.   Vrednost sredstev, če je znana, v vsaki državi izvršiteljici:

4.   Kadar začasno zavarovanje določenega dela ali delov premoženja zahteva ukrepe v več kot eni državi izvršiteljici, opišite ukrepe, ki jih je treba izvesti v državi izvršiteljici:

RUBRIKA H: Povezava s predhodnim sklepom o začasnem zavarovanju in/ali drugim sklepom ali sklepi oziroma zahtevkom ali zahtevki

Navedite, ali se ta sklep o začasnem zavarovanju nanaša na predhodni sklep ali zahtevek (npr. sklep o začasnem zavarovanju, evropski preiskovalni nalog, evropski nalog za prijetje ali medsebojno pravno pomoč). Če je to ustrezno, navedite naslednje informacije, relevantne za ugotavljanje predhodnih sklepov ali zahtevkov:

vrsta sklepa/zahtevka:

datum izdaje:

organ, ki mu je bil sklep/zahtevek posredovan:

referenčna številka, ki jo dodeli organ izdajatelj:

referenčna številka ali številke, ki jih dodeli izvršitveni organ:

RUBRIKA I: Odvzem

Navedite, ali:

je temu sklepu o začasnem zavarovanju priloženo potrdilo o odvzemu, izdano v državi izdajateljici (referenčna številka potrdila o odvzemu):

naj premoženje do posredovanja in izvršitve sklepa o odvzemu ostane začasno zavarovano v državi izvršiteljici (predvideni datum za predložitev potrdila o odvzemu, če je mogoče):

RUBRIKA J: Alternativni ukrepi

1.   Navedite, ali država izdajateljica državi izvršiteljici dovoljuje uporabo alternativnih ukrepov, kadar ni mogoče niti v celoti niti delno izvršiti sklepa o začasnem zavarovanju:

da

ne

2.   Če da, navedite, kateri ukrepi bi se lahko uporabili:

RUBRIKA K: POVRNITEV ZAČASNO ZAVAROVANEGA PREMOŽENJA

1.   Navedite, ali je bila izdana odločba o povrnitvi začasno zavarovanega premoženja žrtvi:

da

ne

Če da, v zvezi z odločbo o povrnitvi začasno zavarovanega premoženja žrtvi navedite:

organ, ki je izdal odločbo (uradni naziv):

datum odločbe: …

referenčna številka odločbe (če je na voljo): …

opis premoženja, ki ga je treba povrniti: …

ime žrtve: …

naslov žrtve: …

Če se upravičenost žrtve do premoženja izpodbija, navedite podrobnosti (osebe, ki izpodbijajo upravičenost, vzroke itn.):

Če bi povrnitev lahko posegala v pravice oseb, na katere sklep vpliva, navedite podrobnosti (osebe, na katere sklep vpliva, pravice, v katere bi to lahko posegalo, vzroke itn.)

2.   Ali je v državi članici izdajateljici vložena zahteva za povrnitev začasno zavarovanega premoženja žrtvi?

ne

da, izid bo sporočen izvršitvenemu organu

Organ izdajatelj se uradno obvesti o neposrednem nakazilu žrtvi.

RUBRIKA L: Pravna sredstva

Organ v državi izdajateljici, ki lahko da več informacij o postopkih za uporabo pravnih sredstev v državi izdajateljici in o tem, ali je na voljo pravna pomoč, tolmačenje oziroma prevajanje:

organ izdajatelj (glej rubriko M)

potrditveni organ (glej rubriko N)

Drugo:

RUBRIKA M: Podatki o organu izdajatelju

Vrsta organa izdajatelja

sodnik, sodišče, državni tožilec

drug pristojni organ, ki ga imenuje država izdajateljica

Naziv organa: …

Ime in priimek kontaktne osebe: …

Delovno mesto (naziv/položaj): …

Št. zadeve: …

Naslov: …

Telefon (klicna številka države) (številka omrežne skupine): …

Telefaks (klicna številka države) (številka omrežne skupine): …

E-naslov: …

Jeziki, v katerih se je mogoče sporazumevati z organom izdajateljem: …

Če se razlikujejo od zgornjih, kontaktni podatki oseb, s katerimi se stopi v stik, če so potrebne dodatne informacije ali da se s praktičnega vidika uredi vse potrebno za izvršitev sklepa:

Ime in priimek/naziv/organizacija: …

Naslov: …

E-naslov/telefon: …

Podpis organa izdajatelja in/ali njegovega zastopnika, ki potrjuje točnost in pravilnost vsebine sklepa o začasnem zavarovanju: …

Ime in priimek: …

Delovno mesto (naziv/položaj): …

Datum: …

Uradni žig (če je na voljo): …

RUBRIKA N: Podatki o organu, ki je potrdil sklep o začasnem zavarovanju

Navedite vrsto organa, ki je potrdil sklep o začasnem zavarovanju, če je to ustrezno:

sodnik ali sodišče

državni tožilec

Naziv potrditvenega organa: …

Ime in priimek kontaktne osebe: …

Delovno mesto (naziv/položaj): …

Št. zadeve: …

Naslov: …

Telefon (klicna številka države) (številka omrežne skupine): …

Telefaks (klicna številka države) (številka omrežne skupine):

E-naslov: …

Jeziki, v katerih se je mogoče sporazumevati s potrditvenim organom: …

Navedite glavno kontaktno točko za izvršitveni organ:

organ izdajatelj

potrditveni organ

Podpis potrditvenega organa in/ali njegovega zastopnika ter podatki o njima

Ime in priimek: …

Delovno mesto (naziv/položaj):

Datum: …

Uradni žig (če je na voljo): …

RUBRIKA O: Osrednji organ

Kadar je za upravno posredovanje in prejemanje potrdil o začasnem zavarovanju v državi izdajateljici odgovoren osrednji organ, navedite naslednje:

Naziv osrednjega organa: …

Ime in priimek kontaktne osebe: …

Delovno mesto (naziv/položaj): …

Št. zadeve: …

Naslov: …

Telefon (klicna številka države) (številka omrežne skupine): …

Telefaks (klicna številka države) (številka omrežne skupine): …

E-naslov: …

RUBRIKA P: Priloge

Navedite morebitne priloge k potrdilu: …


PRILOGA II

POTRDILO O ODVZEMU

RUBRIKA A:

Država izdajateljica: …

Organ izdajatelj: …

Država izvršiteljica: …

Izvršitveni organ (če je znan): …

RUBRIKA B: Sklep o odvzemu

1.   Sodišče, ki je izdalo sklep o odvzemu (uradni naziv):

2.   Referenčna številka sklepa o odvzemu (če obstaja):

3.   Sklep o odvzemu je bil izdan (datum):

4.   Sklep o odvzemu je postal pravnomočen (datum):

RUBRIKA C: Oseba, na katero sklep vpliva

Identiteta osebe, zoper katero je bil izdan sklep o odvzemu, ali osebe, ki je lastnica premoženja, zajetega v sklepu o odvzemu (če gre za več oseb, navedite informacije za vsako od njih):

1.   Identifikacijski podatki

(i)   Za fizične osebe

Priimek: …

Ime ali imena: …

Druga imena, če obstajajo: …

Vzdevki, če obstajajo: …

Spol: …

Državljanstvo: …

Identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja, če je na voljo: …

Vrsta in številka identifikacijskega dokumenta ali dokumentov (osebna izkaznica ali potni list), če so na voljo:

Datum rojstva: …

Kraj rojstva: …

Prebivališče in/ali znani naslov (zadnji znani naslov, če trenutni naslov ni znan):

Jezik ali jeziki, ki jih oseba, na katero sklep vpliva, razume: …

Navedite položaj osebe, na katero sklep vpliva, v postopku:

oseba, na katero se nanaša sklep o odvzemu

oseba, ki je lastnica premoženja, zajetega v sklepu o odvzemu

(ii)   Za pravne osebe

Naziv: …

Pravna oblika: …

Skrajšani naziv, naziv, ki se običajno uporablja, ali poslovni naziv, če se uporablja: …

Statutarni sedež: …

Registrska številka: …

Naslov: …

Ime zastopnika: …

Navedite položaj osebe, na katero sklep vpliva, v postopku:

oseba, na katero se nanaša sklep o odvzemu

oseba, ki je lastnica premoženja, zajetega s sklepom o odvzemu

2.   Navedite kraj izvršitve sklepa o odvzemu, če se razlikuje od zgornjega naslova:

3.   Tretje osebe, v katerih pravice v zvezi s premoženjem, zajetim v sklepu o odvzemu, se s sklepom neposredno posega (identiteta in razlogi):

4.   Navedite morebitne druge informacije, ki bi bile lahko v pomoč pri izvršitvi sklepa o odvzemu:

RUBRIKA D: Informacije o premoženju, na katero se nanaša sklep

1.   Sodišče je odločilo, da:

premoženje predstavlja premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, ali ustreza celotni ali delni vrednosti take premoženjske koristi

premoženje predstavlja predmete, uporabljene za kaznivo dejanje, ali vrednost takih predmetov

je treba premoženje odvzeti z uporabo katere koli pristojnosti za odvzem v državi izdajateljici iz Direktive 2014/42/EU (vključno z razširjenim odvzemom)

je treba premoženje odvzeti po zaključku postopkov v zvezi s kaznivim dejanjem na podlagi katere koli druge določbe v zvezi s pristojnostmi za odvzem, vključno z odvzemom brez pravnomočne obsodbe, v skladu s pravom države izdajateljice.

2.   Navedite, ali se sklep nanaša na:

denarni znesek

določen del ali določene dele premoženja (materialno ali nematerialno, premično ali nepremično)

premoženje enake vrednosti (v okviru odvzema na podlagi vrednosti)

3.   Če sklep nanaša na denarni znesek ali premoženje, ki ima enako vrednost kot zadevni denarni znesek:

znesek, potreben za izvršitev v državi izvršiteljici, izražen s številko in besedo (navedite valuto):

skupni znesek, ki ga zajema sklep, izražen s številko in besedo (navedite valuto):

Dodatni podatki:

Razlogi za domnevo, da ima oseba, na katero sklep vpliva, premoženje/dohodek v državi izvršiteljici:

Opis premoženja/vira dohodka osebe, na katero sklep vpliva (če je mogoče):

Točna lokacija premoženja/vira dohodka osebe, na katero sklep vpliva (če ni znano, zadnja znana lokacija)

Podatki o bančnem računu prizadete osebe (če so znani):

4.   Če se sklep nanaša na določen del ali določene dele premoženja ali na premoženje, ki ima enako vrednost kot to premoženje:

Razlogi za posredovanje državi izvršiteljici:

določen del ali določeni deli premoženja se nahajajo v državi izvršiteljici

določen del ali določeni deli premoženja so registrirani v državi izvršiteljici

organ izdajatelj utemeljeno domneva, da določen del ali določeni deli premoženja, zajeti v sklepu, delno ali v celoti nahajajo v državi izvršiteljici.

Dodatni podatki:

Razlogi za domnevo, da se določen del ali deli premoženja nahajajo v državi izvršiteljici:

Opis dela premoženja …

Kraj, kjer je del premoženja (če ni znan, zadnji znani kraj):

Druge relevantne informacije (npr. imenovanje sodnega upravitelja):

5.   Informacije o pretvorbi in prenosu premoženja

Če sklep zadeva določen del premoženja, navedite, ali pravo države izdajateljice določa, da se odvzem v državi izvršiteljici izvede v obliki odvzema denarnega zneska, ki ustreza vrednosti premoženja za zaseg:

da

ne

RUBRIKA E: Sklep o začasnem zavarovanju

Navedite, ali

je sklepu o odvzemu priložen sklep o začasnem zavarovanju, izdan v državi izdajateljici (referenčna številka potrdila o začasnem zavarovanju)

premoženje je bilo začasno zavarovano v skladu s predhodnim sklepom o začasnem zavarovanju, posredovanim državi izvršiteljici

datum izdaje sklepa o začasnem zavarovanju: …

datum posredovanja sklepa o začasnem zavarovanju: …

organ, ki mu je bil sklep posredovan: …

referenčna številka, ki jo dodeli organ izdajatelj: …

referenčna številka, ki jo dodeli izvršitveni organ: …

RUBRIKA F: Razlogi za izdajo sklepa o odvzemu

1.   Povzetek dejstev in utemeljitev za izdajo sklepa o odvzemu, vključno z opisom kaznivega dejanja ali dejanj in drugimi relevantnimi informacijami:

2.   Vrsta in pravna kvalifikacija kaznivega dejanja ali dejanj, v zvezi s katerimi je bil izdan sklep o odvzemu, in veljavna zakonska določba ali določbe:

3.   Ali se kaznivo dejanje, v zvezi s katerim je bil izdan sklep o odvzemu, v državi izdajateljici kaznuje z najvišjo predpisano zaporno kaznijo najmanj treh let in je navedeno na spodnjem seznamu kaznivih dejanj? (označite ustrezno okence). Če se sklep o odvzemu nanaša na več kaznivih dejanj, jih na spodnjem seznamu kaznivih dejanj označite s številkami (ki ustrezajo kaznivim dejanjem, navedenim pod točkama 1 in 2).

sodelovanje v kriminalni združbi

terorizem

trgovina z ljudmi

spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija

nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi

nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in eksplozivi

korupcija

goljufija, vključno z goljufijo in drugimi kaznivimi dejanji, ki škodijo finančnim interesom Unije, opredeljenimi v Direktivi (EU) 2017/1371

pranje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem

ponarejanje denarja, tudi eurov

računalniška kriminaliteta

kazniva dejanja zoper okolje, vključno z nedovoljeno trgovino z ogroženimi živalskimi vrstami ter ogroženimi rastlinskimi vrstami in podvrstami

omogočanje nezakonitega vstopa in bivanja

umor ali huda telesna poškodba

nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi

ugrabitev, protipraven odvzem prostosti ali zajetje talcev

rasizem in ksenofobija

organiziran ali oborožen rop

nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli

preslepitev

izsiljevanje in oderuštvo

ponarejanje in piratstvo izdelkov

ponarejanje upravnih listin in promet z njimi

ponarejanje plačilnih sredstev

nedovoljena trgovina s hormonskimi snovmi in drugimi pospeševalci rasti

nedovoljena trgovina z jedrskimi ali radioaktivnimi snovmi

trgovina z ukradenimi vozili

posilstvo

požig

kazniva dejanja v pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča

ugrabitev zrakoplova ali plovila

sabotaža

4.   Kakršne koli druge pomembne informacije (npr. razmerje med premoženjem in kaznivim dejanjem):

RUBRIKA G: Če je bilo potrdilo o odvzemu posredovano več kot eni državi izvršiteljici, sporočite naslednje podatke:

1.   Potrdilo o odvzemu je bilo posredovano naslednji drugi državi izvršiteljici ali državam izvršiteljicam (država in organ):

2.   Potrdilo o odvzemu je bilo posredovano več kot eni državi izvršiteljici iz naslednjih razlogov:

Kadar sklep o odvzemu zadeva določene dele premoženja:

Za različne dele premoženja, ki jih zajema sklep, se domneva, da se nahajajo v različnih državah izvršiteljicah.

Odvzem določenega dela premoženja zahteva ukrepe v več kot eni državi izvršiteljici.

Kadar sklep o odvzemu zadeva denarni znesek:

Zadevno premoženje ni bilo začasno zavarovano na podlagi Uredbe (EU) 2018/1805.

Ocenjena vrednost premoženja, ki se lahko odvzame v državi izdajateljici in v kateri koli posamezni državi izvršiteljici, verjetno ne zadostuje za odvzem celotnega zneska, ki ga zajema sklep.

Druge specifične potrebe:

3.   Vrednost sredstev, če je znana, v vsaki državi izvršiteljici:

4.   Kadar odvzem določenega dela ali delov premoženja zahteva ukrepe v več kot eni državi izvršiteljici, opišite ukrepe, ki jih je treba izvesti v državi izvršiteljici:

RUBRIKA H: Postopek, ki se je zaključil s sklepom o odvzemu

Navedite, ali je bila oseba, zoper katero je bil izdan sklep o odvzemu, osebno navzoča na sojenju, ki se je zaključilo s sklepom o odvzemu, povezanim s pravnomočno obsodbo:

1.

Da, oseba je bila osebno navzoča na sojenju.

2.

Ne, oseba ni bila osebno navzoča na sojenju.

3.

Ne, v skladu z nacionalnimi postopkovnimi pravili ni bil opravljen noben narok.

4.

Če ste označili okence pod točko 2, potrdite, katera od naslednjih trditev je resnična:

4.1a. ☐

Oseba je bila osebno vabljena … (dan. mesec. leto) in tako obveščena o predvidenem datumu in kraju sojenja, ki se je zaključilo s sklepom o odvzemu, in je bila obveščena, da se sklep o odvzemu lahko izda, če se sojenja ne udeleži.

ALI

4.1b. ☐

Oseba ni bila osebno vabljena, temveč je kako drugače dejansko prejela informacije o predvidenem datumu in kraju sojenja, ki se je zaključilo s sklepom o odvzemu, in sicer tako, da je mogoče nedvoumno sklepati, da je bila zadevna oseba seznanjena s predvidenim sojenjem, in je bila obveščena, da se sklep o odvzemu lahko izda, če se sojenja ne udeleži;

OR

4.2 ☐

oseba je bila seznanjena s predvidenim sojenjem in je pooblastila odvetnika, ki ga je imenovala sama ali je bil imenovan s strani države, da jo zastopa na sojenju, in jo je ta odvetnik na sojenju dejansko zastopal;

ALI

4.3

osebi je bil sklep o odvzemu vročen … (dan/mesec/leto) in oseba je bila izrecno obveščena o pravici do ponovnega sojenja ali pritožbe, v kateri je imela pravico sodelovati in ki je omogočala ponovno preučitev vsebine zadeve, vključno s preučitvijo novih dokazov, in ki bi lahko privedla do spremembe prvotnega sklepa o odvzemu, in

oseba je izrecno izjavila, da ne izpodbija sklepa o odvzemu.

ALI

oseba v ustreznem roku ni zahtevala ponovnega sojenja ali ni vložila pritožbe.

5.

Če ste označili okence pod točko 4.1b, 4.2 ali 4.3, navedite informacije o tem, kako je bil izpolnjen zadevni pogoj: …

RUBRIKA I: Alternativni ukrepi, vključno z zapornimi kaznimi

1.   Navedite, ali država izdajateljica dovoljuje državi izvršiteljici uporabo alternativnih ukrepov, kadar ni mogoče niti v celoti niti delno izvršiti sklepa o odvzemu:

da

ne

2.   Če da, navedite, kateri ukrepi se lahko uporabijo:

zapor (najdaljše obdobje):

javna dela (ali enakovredno) (najdaljše obdobje):

drugi ukrepi (opis):

RUBRIKA J: Odločba o povrnitvi premoženja ali plačilu odškodnine žrtvi

1.   Navedite, kjer je ustrezno:

Organ izdajatelj ali drug pristojni organ države izdajateljice je izdal odločbo, da žrtev prejme odškodnino ali povrnitev v naslednjem denarnem znesku:

Organ izdajatelj ali drug pristojni organ države izdajateljice je izdal odločbo, da se žrtvi povrne naslednje premoženje, ki ni denar: …

Postopek za povrnitev premoženja ali plačilo odškodnine žrtvi poteka v državi izdajateljici, rezultat pa bo sporočen izvršitvenemu organu

2.   Podrobnosti odločbe o povrnitvi premoženja ali plačilu odškodnine žrtvi:

Organ, ki je izdal odločbo (uradni naziv): …

Datum odločbe: …

Datum, ko je odločba postala pravnomočna: …

Referenčna številka odločbe (če obstaja): …

Opis premoženja za povrnitev: …

Ime in priimek žrtve: …

Naslov žrtve: …

Organ izdajatelj se uradno obvesti o neposrednem nakazilu žrtvi.

RUBRIKA K: Podatki o organu izdajatelju

Naziv organa: …

Ime in priimek kontaktne osebe: …

Delovno mesto (naziv/položaj): …

Št. zadeve: …

Naslov: …

Telefon (klicna številka države) (številka omrežne skupine): …

Telefaks (klicna številka države) (številka omrežne skupine): …

E-naslov: …

Jeziki, v katerih se je mogoče sporazumevati z organom izdajateljem: …

Če se razlikujejo od zgornjih, kontaktni podatki osebe ali oseb, s katerimi se stopi v stik, če so potrebne dodatne informacije ali da se s praktičnega vidika uredi vse potrebno za izvršitev sklepa ali prenos premoženja:

Ime in priimek/naziv/organizacija: …

Naslov: …

E-naslov/telefon: …

Podpis organa izdajatelja in/ali njegovega zastopnika, ki potrjuje točnost in pravilnost vsebine potrdila o odvzemu: …

Ime in priimek: …

Delovno mesto (naziv/položaj): …

Datum: …

Uradni žig (če je na voljo): …

RUBRIKA L: Osrednji organ

Kadar je za upravno posredovanje in prejemanje potrdil o odvzemu v državi izdajateljici odgovoren osrednji organ, navedite:

Naziv osrednjega organa: …

Ime in priimek kontaktne osebe: …

Delovno mesto (naziv/položaj): …

Številka zadeve: …

Naslov: …

Telefon (klicna številka države) (številka omrežne skupine): …

Telefaks (klicna številka države) (številka omrežne skupine): …

E-naslov: …

RUBRIKA M: Plačilni podatki države izdajateljice

IBAN: …

Koda BIC: …

Ime in priimek imetnika bančnega računa: …

RUBRIKA N: Priloge

Navedite morebitne priloge k potrdilu:


Top