(1)

Namen Direktive 91/676/EGS je varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, med drugim z ukrepi, kot je omejitev vnosa hlevskega gnoja v tla. Če država članica namerava dopustiti količino gnoja na hektar, ki se razlikuje od količine, navedene v prvem stavku drugega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS, mora biti ta količina gnoja določena tako, da ne posega v doseganje ciljev Direktive, in utemeljena na podlagi objektivnih meril, kot so dolge rastne dobe in posevki, ki sprejmejo veliko dušika. Utemeljitev pregleda Komisija.

(2)

Komisija je 8. decembra 2005 sprejela Odločbo 2005/880/ES (2) o odobritvi odstopanja, ki ga je zahtevala Nizozemska na podlagi Direktive 91/676/EGS, da se dopusti vnos do 250 kg dušika iz gnoja pašne živine na hektar letno na kmetijah z vsaj 70 % travinja.

(3)

Komisija je 5. februarja 2010 sprejela Sklep 2010/65/EU (3) o spremembi Odločbe 2005/880/ES in podaljšanju odstopanja do 31. decembra 2013.

(4)

Komisija je 16. maja 2014 sprejela Izvedbeni Sklep 2014/291/EU (4). V navedenem sklepu je bilo Nizozemski odobreno odstopanje v skladu z Direktivo 91/676/EGS, da se dopusti vnos do 230 kg dušika iz gnoja pašne živine na hektar letno na kmetijah z vsaj 80 % travinja na južnih in osrednjih peščenih tleh ter puhličastih tleh ter do 250 kg dušika na hektar letno na kmetijah na drugih vrstah tal. Navedeno odstopanje je zadevalo 19 564 kmetij v letu 2016, kar ustreza 47 % celotne neto kmetijske površine na Nizozemskem.

(5)

Nizozemska je 31. januarja 2018 Komisiji na podlagi tretjega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS predložila zahtevek za podaljšanje odstopanja za obdobje 2018–2021.

(6)

Nizozemska v skladu s členom 3(5) Direktive 91/676/EGS izvaja akcijski program na vsem svojem ozemlju.

(7)

Nizozemska zakonodaja o izvajanju Direktive 91/676/EGS vključuje standarde vnašanja tako dušika kakor tudi fosfata.

(8)

Glede na podatke, ki so jih predložili nizozemski organi, se je v obdobju 2012–2015 število goveda in prašičev na Nizozemskem povečalo za 2,3 % oziroma 0,8 % v primerjavi z obdobjem 2008–2011. Število perutnine na Nizozemskem se je v istem obdobju povečalo za 2,4 %. Od leta 2006 nizozemska zakonodaja (5) določa omejitve števila prašičev in perutnine. Od januarja 2015 nizozemska zakonodaja (6) tudi zahteva, da se obdeluje ustrezen delež presežka gnoja iz sektorja mleka. Poleg tega so na Nizozemskem nedavno sprejeli (7) sistem pravic za proizvodnjo dušika za molzno govedo. Namen vseh teh ukrepov je preprečiti onesnaževanje vodnih teles.

(9)

V obdobju 2012–2015 je uporaba dušika iz hlevskega gnoja na Nizozemskem znašala 416 000 ton, kar je 4,4 % manj kot v obdobju 2008–2011 (8). Uporaba kemičnega dušikovega gnojila na Nizozemskem se je v obdobju 2012–2015 povečala za 4,3 % v primerjavi z obdobjem 2008–2011 (9).

(10)

Glede na znanstveno podlago, ki so jo predložili nizozemski organi, sta za podnebje na Nizozemskem značilna enakomerno razporejena količina padavin čez leto in relativno nizek razpon temperatur, kar spodbuja dolgo rastno sezono trave, ki traja 250 dni na leto.

(11)

Podatki, ki so jih predložili nizozemski organi v okviru prejšnjega odstopanja, odobrenega z Izvedbenim sklepom 2014/291/EU, kažejo, da odstopanje ni povzročilo poslabšanja nizozemskih vodnih teles. Na primer koncentracija nitratov v vodi, ki izteka iz območij korenin na spremljanih kmetijskih gospodarstvih, vključenih v dovoljenja, se je od leta 2006 zmanjšala in je bila med letoma 2015 in 2016 v povprečju nižja od 50 mg/l.

(12)

Podatki, ki jih je Nizozemska sporočila v skladu s členom 10 Direktive 91/676/EGS, kažejo, da je bila v obdobju 2012–2015 povprečna koncentracija nitratov na približno 88 % merilnih postaj podzemne vode na Nizozemskem pod 50 mg/l, 79 % teh merilnih postaj pa je imelo povprečno koncentracijo nitratov pod 25 mg/l. Podatki tudi kažejo, da je bila v obdobju 2012–2015 povprečna koncentracija nitratov na približno 99 % merilnih postaj površinske vode na Nizozemskem pod 50 mg/l, 96 % teh merilnih postaj pa je imelo povprečno koncentracijo nitratov pod 25 mg/l. Podatki kažejo, da koncentracija nitratov v podzemni in površinski vodi v primerjavi z obdobjem 2008–2011ostaja enaka ali se zmanjšuje. V obdobju poročanja 2012–2015 je bilo kljub temu 60 % sladke vode evtrofne, 13 % potencialno evtrofne, 27 % sladke vode pa ni bilo evtrofne.

(13)

Po preučitvi zahtevka Nizozemske v skladu s tretjim pododstavkom odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS ter glede na 6. nizozemski akcijski program in izkušnje, pridobljene z odstopanjem iz Izvedbenega sklepa 2014/291/EU, Komisija meni, da količina gnoja pašne živine, ki jo je predlagala Nizozemska, tj. 230 kg dušika na hektar letno na kmetijah z vsaj 80 % travinja na južnih in osrednjih peščenih tleh ter puhličastih tleh ter 250 kg dušika na hektar letno na kmetijah z vsaj 80 % travinja na drugih vrstah tal, ne bo posegala v doseganje ciljev Direktive 91/676/EGS, če bo Nizozemska izpolnjevala nekatere stroge pogoje, in je utemeljena na podlagi objektivnih meril.

(14)

Nizozemska bi morala zagotoviti, da se pritisk na vodna telesa zaradi povečanja glav živine in s tem povezane proizvodnje gnoja ne bo povečal. V ta namen bi morala Nizozemska zagotoviti, da celotna proizvodnja gnoja, kar zadeva dušik in fosfor, ne preseže ravni iz leta 2002. Nova zakonodaja za izvajanje 6. nizozemskega akcijskega programa bi morala zato predvideti zavezujočo zgornjo mejo proizvodnje gnoja, ki se je ne sme preseči in se lahko po potrebi uveljavlja zoper posamezne kmete.

(15)

Za dovoljenja za posamezne kmete veljajo določeni pogoji, katerih cilj je zagotoviti, da gnojenje na ravni kmetij temelji na potrebah posevkov, ter zmanjšati in preprečiti izpiranje dušika in fosforja v vodo. Ti pogoji bi morali zato vključevati zahteve, kot so priprava načrta gnojenja na ravni kmetije, vodenje evidence gnojenja s pomočjo bilanc gnojenja, izvajanje periodičnih analiz tal, nanašanje travne ruše po koruzi pozimi, izpolnjevanje posebnih določb o oranju trave, prepoved vnašanja gnoja pred oranjem trave, upoštevanje prispevka stročnic pri prilagoditvi gnojenja ter prepoved vnašanja fosfata iz kemičnih gnojil.

(16)

V zadnjih letih je imela Nizozemska težave z izvajanjem politike ravnanja z gnojem ter s skladnostjo z Izvedbenim sklepom 2014/291/EU, kar je pripeljalo do pomislekov glede morebitnih goljufij. Te izredne okoliščine od Nizozemske zahtevajo okrepitev prizadevanj za preprečevanje goljufij pri izvajanju politike na področju gnoja. Čeprav 6. akcijski program že določa ukrepe za okrepitev nadzora in inšpekcijskih pregledov, namenjene izboljšanju splošne skladnosti s pravili nizozemske politike na področju gnoja, so potrebna dodatna prizadevanja, ki bi pospešila učinkovito izvajanje in popolno skladnost s pravili. Ta prizadevanja bi morala vključevati vzpostavitev okrepljene strategije izvrševanja ter upoštevati tudi določbe Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10). Strategija bi morala temeljiti na neodvisnih ocenah skladnosti s pravili nizozemske politike na področju gnoja ter vsebovati posebne ukrepe za nadaljnjo okrepitev inšpekcijskih pregledov in nadzora ter jasno metodologijo za vzpostavitev dovolj odvračilnih kazni in sankcij. Zato je upravičeno omejiti trajanje odstopanja, tako da preneha veljati 31. decembra 2019, da se Nizozemski omogoči polna vzpostavitev okrepljenega izvrševanja strategije. Nizozemska lahko v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS predloži zahtevek za novo odstopanje za poznejše obdobje.

(17)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (11) določa celovit, čezmejni pristop za varstvo voda na vodnih območjih, katerega cilj je doseči dobro stanje evropskih vodnih teles. Zmanjšanje količine hranil je sestavni del navedenega cilja. Odobritev odstopanja v skladu s tem sklepom ne posega v določbe Direktive 2000/60/ES in ne izključuje možnosti, da bodo morda za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz Direktive, potrebni dodatni ukrepi.

(18)

Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12) določa splošna pravila za vzpostavitev infrastrukture za prostorske informacije v Uniji za namene okoljskih politik Unije ter politik ali dejavnosti Unije, ki lahko vplivajo na okolje. Prostorske informacije, zbrane v okviru tega sklepa, morajo biti, kjer je primerno, skladne z določbami navedene direktive. Da bi zmanjšala upravno breme in izboljšala skladnost podatkov, bi morala Nizozemska pri zbiranju potrebnih podatkov v skladu s tem sklepom, kjer je to primerno, uporabiti informacije, pridobljene v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, vzpostavljenega na podlagi poglavja II naslova V Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(19)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za nitrate, ki je bil ustanovljen v skladu s členom 9 Direktive 91/676/EGS –

1.

„travniška kmetija“ pomeni kmetijsko gospodarstvo, kjer vsaj 80 % površine, primerne za gnojenje, pokriva trava;

2.

„pašna živina“ pomeni govedo (razen telet, rejenih za meso), ovce, koze, konje, osle, jelenjad in vodne bivole;

3.

„kmetijsko zemljišče“ pomeni površino, ki jo ima kmet v lasti, v najemu ali z njo upravlja na podlagi pisne individualne pogodbe, in za katero ima neposredno odgovornost upravljanja;

4.

„trava“ pomeni trajno travinje ali začasno travinje, ki se vzdržuje manj kot pet let;

5.

„načrt gnojenja“ pomeni izračun načrtovane uporabe in razpoložljivosti hranil;

6.

„bilanca gnojenja“ pomeni bilanco hranil na podlagi dejanske uporabe in vnosa hranil;

7.

„južna in osrednja peščena tla“ pomeni tla, opredeljena kot južna in osrednja peščena tla v nizozemski zakonodaji za izvajanje direktive o nitratih;

8.

„puhličasta tla“ pomeni tla, opredeljena kot puhličasta tla v nizozemski zakonodaji za izvajanje direktive o nitratih.

1.

Nizozemska nadzoruje količino proizvedenega gnoja in zagotovi, da proizvodnja gnoja, kar zadeva dušik in fosfor, na nacionalni ravni ne bo presegla ravni iz leta 2002, tj. 504,4 milijona kg dušika in 172,9 milijona kg fosfata.

2.

Nizozemska vzpostavi okrepljeno strategijo izvrševanja, katere namen je povečati skladnosti s pravili nizozemske politike na področju gnoja ter zagotoviti, da se v primeru neskladnosti ustrezno ukrepa.

Okrepljena strategija izvrševanja vključuje vsaj naslednje elemente: