točka (a): predlagana pot povezuje štiri države članice in Srbijo;

točka (b): za izvajanje predlagane glavne poti koridorja

bi se na večini njene dolžine uporabljale proge, ki so, kar zadeva vključene države članice, del osrednjega omrežja TEN-T, kar zadeva Srbijo pa del informativnega jedrnega omrežja (3). Drugi odseki, predvideni za izvajanje glavne poti, so del celovitega omrežja. Poleg tega osrednji del koridorja RNE C11 vključuje glavno pot predlaganega železniškega tovornega koridorja od Salzburga do bolgarsko-turške meje;

točka (e): predlagani koridor bo dopolnjeval obstoječe železniške tovorne koridorje v jugovzhodni Evropski regiji, zlasti z zagotavljanjem dostopa do regij, ki do zdaj niso bile zajete v omrežje železniških tovornih koridorjev. Zagotavljal bo tudi alternativno pot dvema obstoječima železniškima tovornima koridorjema (vzhodni/vzhodnosredozemski koridor in koridor Ren–Donava), s čimer se bodo z dodatnimi obvoznimi potmi povečale možnosti za spopadanje z nepredvidljivimi okoliščinami, kar bo povečalo odpornost železniškega tovornega prometa, zlasti v primeru večjih motenj;

točka (f): predlagana pot je ključna železniška os za tovorni promet v regiji Zahodnega Balkana. V preteklosti je bil po koridorju odpremljen znatno večji obseg tovora od ocenjenega trenutnega obsega tovora na najbolj obremenjenih odsekih. Potencial za razvoj železniškega tovornega prometa je dejansko zelo velik in vključuje spremembo vrste prevoza ali povečanje celotnega obsega prevoza na podtrgih, ki ju povezuje železniški tovorni koridor Alpe–Zahodni Balkan: to zadeva po eni strani tovorni promet znotraj regij, ki ju neposredno povezuje koridor, ter med tema regijama in drugimi deli Evrope, po drugi strani pa tovorni promet, ki je v tranzitu po celotni dolžini koridorja. Koridor zlasti lahko zadosti velikemu povpraševanju po intermodalnih storitvah železniškega tovornega prometa med Unijo in Turčijo;

točka (g): koridor bo osnova za boljšo medsebojno povezanost držav članic in evropskih tretjih držav, saj bo vključeval Srbijo in omogočal povezavo s Turčijo na bolgarsko-turški meji, s čimer bo nudil neposredno povezavo med Zahodno/Srednjo Evropo in Turčijo;

točka (h): posvetovanja z morebitnimi prosilci o ustanovitvi železniškega tovornega koridorja Alpe–Zahodni Balkan so bila opravljena poleti 2017. 20 podjetij je izrazilo podporo, kot je dokumentirano v Prilogi III k pismu o nameri. Med navedenimi podjetji je 13 prevoznikov v železniškem prometu, trije intermodalni prevozniki, trije špediterji in en lastnik vozila;

točka (i): predlagani koridor zagotavlja neposreden dostop do glavnih terminalov v zadevnih državah članicah. Intermodalni vmesniki z Donavo in Savo so zagotovljeni na različnih lokacijah. Poleg tega je dostop do morskih pristanišč, zlasti pristanišč Koper in Reka, zagotovljen s povezavo z drugimi železniškimi tovornimi koridorji.