31.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 87/1

(1)

Direktiva 2014/65/EU določa okvir za regulativno ureditev finančnih trgov v Uniji, ki ureja pogoje poslovanja za investicijska podjetja pri opravljanju investicijskih storitev in, če je primerno, pomožnih storitev in investicijskih dejavnosti; organizacijske zahteve za investicijska podjetja, ki opravljajo take storitve, in izvajalce storitev sporočanja podatkov; zahteve v zvezi s poročanjem o poslih s finančnimi instrumenti; omejitve pozicij in nadzor upravljanja pozicij pri izvedenih finančnih instrumentih na blago; zahteve glede preglednosti za posle s finančnimi instrumenti.

(2)

Direktiva 2014/65/EU pooblašča Komisijo, da sprejme več delegiranih aktov. Pomembno je, da vsi natančni dopolnilni predpisi v zvezi z dovoljenjem, tekočim poslovanjem, preglednostjo in celovitostjo trgov, kar so neločljivo povezani vidiki, ključni za začetek izvajanja in izvajanje storitev in dejavnosti iz Direktive 2014/65/EU, začnejo veljati istočasno kot Direktiva 2014/65/EU, tako da se lahko nove zahteve začnejo učinkovito izvajati. Za zagotovitev skladnosti in za omogočanje celovitega pregleda nad določbami in enotnega dostopa do njih za osebe, za katere veljajo navedene obveznosti, vključno z vlagatelji, je zaželeno, da se vsi delegirani akti, povezani z zgoraj navedenimi predpisi, vključijo v to uredbo.

(3)

Nadalje je treba opredeliti merila za določitev, v katerih okoliščinah je treba fizično poravnati pogodbe v zvezi z veleprodajnimi energetskimi proizvodi za namene omejitve področja uporabe iz oddelka C(6) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU. Za zagotovitev, da je področje uporabe te izjeme omejeno na preprečevanje zakonodajnih vrzeli, morajo takšne pogodbe zahtevati, da imata tako kupec kot prodajalec sorazmerne ureditve za dobavo ali prevzem zadevnega blaga ob izteku pogodbe. Da bi se preprečile zakonodajne vrzeli v primeru bilančnih pogodb z operaterjem prenosnega sistema na področju elektrike in plina, bi bilo treba takšne bilančne ureditve obravnavati kot sorazmerne ureditve le, če za stranki v ureditvi velja obveznost fizične dobave elektrike ali plina. V pogodbah morajo biti prav tako jasno določene obveznosti za fizično dobavo, ki jih ni mogoče medsebojno izravnati, pri čemer se priznava, da oblik operativnega pobota, kot so opredeljene v Uredbi (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) ali nacionalni zakonodaji, ne bi smeli šteti za izravnavo. Pogodbe, ki jih je treba fizično poravnati, bi moralo biti mogoče izvršiti z več različnimi metodami, vendar bi morale vse metode vključevati določeno obliko prenosa lastninskih pravic za zadevno osnovno blago ali ustrezno količino tega blaga.

(4)

Za razjasnitev, kdaj mora biti pogodba v zvezi z veleprodajnimi energetskimi proizvodi fizično poravnana, je treba dodatno opredeliti, kdaj so prisotne nekatere okoliščine, kot je višja sila ali pristni razlogi za nezmožnost izpolnjevanja določb, ki pa ne bi smele spremeniti označitve teh pogodb kot pogodb, ki jih je treba fizično poravnati. Prav tako je pomembno razjasniti, kako bi bilo treba za namene oddelka C6 Priloge I k Direktivi 2014/65/EU obravnavati izvedene finančne instrumente na energente, ki se nanašajo na nafto in premog. V tem kontekstu se pogodbe, ki se nanašajo na naftni skrilavec, ne bi smele razumeti kot izvedeni finančni instrumenti na energente, ki se nanašajo na premog.

(5)

Pogodba o izvedenem finančnem instrumentu bi se morala šteti kot finančni instrument v skladu z oddelkom C(7) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU samo, če se nanaša na blago in izpolnjuje merila za določitev, ali se lahko zanjo šteje, da ima značilnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov in da ni za komercialne namene. To bi moralo vključevati pogodbe, ki so standardizirane in se z njimi trguje na mestih trgovanja, ali tem ustrezne pogodbe, kadar so vsi pogoji iz teh pogodb enaki pogojem pogodb, s katerimi se trguje na mestih trgovanja. V tem primeru bi bilo treba pogoje teh pogodb obravnavati, kot da vključujejo določbe, kot so določbe glede kakovosti blaga ali mesta dobave.

(6)

Za razjasnitev opredelitev pogodb v zvezi z osnovnimi spremenljivkami, določenimi v oddelku C(10) Direktive 2014/65/EU, bi bilo treba zagotoviti merila v zvezi z njihovimi pogoji in osnovnimi spremenljivkami v teh pogodbah. Vključitve aktuarske statistike na seznam osnov se ne bi smelo razumeti kot razširitve področja uporabe teh pogodb na zavarovanje in pozavarovanje.

(7)

Direktiva 2014/65/EU določa splošen okvir za regulativno ureditev za finančne trge v Uniji ter v oddelku C Priloge I navaja seznam zajetih finančnih instrumentov. Oddelek C(4) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU vključuje finančne instrumente v zvezi z valuto, ki zato spadajo v področje uporabe te direktive.

(8)

Za zagotovitev enotne uporabe Direktive 2014/65/EU je treba pojasniti opredelitve iz oddelka C(4) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU za druge pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki se nanašajo na valute, ter pojasniti, da promptne pogodbe v zvezi z valutami niso drugi izvedeni finančni instrumenti za namene oddelka C(4) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU.

(9)

Za večino glavnih valut sta za promptne pogodbe dva dneva ali manj sprejemljivo obdobje za poravnavo, vendar je treba v primerih, ko to ni tržna praksa, sprejeti določbo, ki dopušča poravnavo v skladu z običajno tržno prakso. V takih primerih fizična poravnava ne zahteva uporabe papirnatega denarja in lahko vključuje elektronsko poravnavo.

(10)

Za izvedbo plačila se lahko uporabljajo tudi pogodbe na tujo valuto, vendar teh pogodb ne bi smeli šteti za finančne instrumente, če se z njimi ne trguje na mestu trgovanja. Zato je kot promptne pogodbe primerno obravnavati tiste pogodbe na tujo valuto, ki se uporabljajo za izvedbo plačila za finančne instrumente, kadar je obdobje poravnave za te pogodbe več kot dva in manj kot pet trgovalnih dni. Prav tako je kot plačilno sredstvo mogoče obravnavati tiste pogodbe na tujo valuto, ki se sklenejo zaradi zagotavljanja gotovosti glede ravni plačil za blago, storitve in realne naložbe. Posledično se bodo iz opredelitve finančnih instrumentov izključile pogodbe na tujo valuto, ki jih sklenejo nefinančna podjetja, ki za izvoz opredeljivega blaga in storitev sprejemajo plačila v tuji valuti, ter nefinančna podjetja, ki za uvoz specifičnega blaga in storitev plačujejo v tuji valuti.

(11)

Pobot plačil je bistven za uspešno in učinkovito delovanje sistemov valutne poravnave in zato razvrstitev pogodbe, izražene v tuji valuti, med promptne posle ne bi smela zahtevati, da se vsaka promptna pogodba, izražena v tuji valuti, poravna neodvisno.

(12)

Nestandardizirane terminske pogodbe brez dejanske poravnave („non-deliverable forwards“) so pogodbe za razliko med predhodno dogovorjenim menjalnim tečajem in dejanskim promptnim tečajem ob zapadlosti in se zato ne bi smele šteti kot promptne pogodbe, ne glede na njihovo obdobje poravnave.

(13)

Pogodbe za menjavo ene valute za drugo se ne bi smelo obravnavati kot pogodbe v zvezi z neposredno in brezpogojno menjavo teh valut. V primeru pogodbe z več menjavami, bi bilo treba vsako menjavo obravnavati ločeno. Vendar opcije na valuto ali valutne zamenjave ne bi smeli obravnavati kot pogodbe za prodajo ali menjavo valute in zato ne bi smela predstavljati promptne pogodbe ali načina plačila ne glede na trajanje zamenjave ali opcije in ne glede na to, ali se z njo trguje na trgovalnem mestu ali ne.

(14)

Svetovanje o finančnih instrumentih, naslovljenega na splošno javnost, se ne bi smelo obravnavati kot osebno priporočilo za namene opredelitve investicijskega svetovanja v Direktivi 2014/65/EU. Glede na vse večje število posrednikov, ki ponujajo osebna priporočila prek distribucijskih kanalov, bi bilo treba razjasniti, da se priporočilo, podano, tudi ekskluzivno, prek distribucijskih kanalov, kot je internet, lahko šteje za osebno priporočilo. Zato lahko okoliščine, v katerih se uporablja, na primer, elektronska korespondenca za zagotavljanje osebnih priporočil določeni osebi, namesto da bi se informacije naslovile na javnost na splošno, predstavljajo investicijsko svetovanje.

(15)

Splošno svetovanje o vrsti finančnega instrumenta se ne šteje za investicijsko svetovanje za namene Direktive 2014/65/EU. Če investicijsko podjetje stranki nudi splošno svetovanje o vrsti finančnega instrumenta, za katero meni, da je primerno za to stranko oziroma temelji na upoštevanju okoliščin zadevne stranke, vendar pa to svetovanje dejansko ni primerno za stranko ali ne temelji na upoštevanju njenih okoliščin, je verjetno, da podjetje deluje v nasprotju s členom 24(1) ali (3) Direktive 2014/65/EU. Zlasti je verjetno, da bi podjetje, ki stranki nudi tako svetovanje, lahko kršilo zahtevo iz člena 24(1), da mora ravnati pošteno, pravično in profesionalno v skladu z najboljšimi interesi stranke. Podobno ali drugače bi lahko tako svetovanje kršilo zahtevo iz člena 24(3), da morajo biti informacije, ki jih podjetje naslovi na stranko, poštene, jasne in ne zavajajoče.

(16)

Dejanja, ki jih opravi investicijsko podjetje kot pripravo na zagotavljanje investicijske storitve ali opravljanje investicijske dejavnosti, bi se morala šteti za sestavni del navedene storitve ali dejavnosti. To na primer obsega zagotavljanje splošnih nasvetov investicijskih podjetij strankam ali potencialnim strankam pred ali med investicijskim svetovanjem ali katero koli drugo investicijsko storitvijo ali dejavnostjo.

(17)

Zagotavljanje splošnega priporočila o poslu s finančnim instrumentom ali vrsto finančnega instrumenta predstavlja opravljanje pomožne storitve iz oddelka B(5) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, zaradi tega se za zagotavljanje navedenega priporočila uporabljajo Direktiva 2014/65/EU in njene zaščite.

(18)

Za zagotovitev objektivne in učinkovite uporabe opredelitve sistematičnih internalizatorjev v Uniji v skladu s členom 4(1)(20) Direktive 2014/65/EU bi bilo treba zagotoviti dodatne podrobnosti o vnaprej določenih omejitvah, ki se uporabljajo pri določanju, kaj predstavlja pogosto sistematično in obsežno trgovanje izven organiziranega trga (OTC). Vnaprej določene omejitve bi morale biti določene na ustrezni ravni, da se zagotovi, da zajemajo trgovanje OTC v obsegu, ki ima pomemben vpliv na oblikovanje cen, ter hkrati izključujejo trgovanje OTC v tako majhnem obsegu, da bi bilo nesorazmerno zahtevati izpolnjevanje zahtev, ki veljajo za sistematične internalizatorje.

(19)

V skladu z Direktivo 2014/65/EU sistematičnemu internalizatorju ne bi smelo biti dovoljeno, da združuje nakupne in prodajne interese tretjih oseb na funkcionalno enak način kot mesto trgovanja. Sistematični internalizator ne bi smel vsebovati notranjega sistema za povezovanje naročil za nakup z naročili za prodajo (matching), ki izvršuje naročila strank na večstranski osnovi, kar je dejavnost, ki zahteva dovoljenje za večstranski sistem trgovanja. Notranji sistem za povezovanje naročil za nakup z naročili za prodajo v tem kontekstu je sistem povezovanja naročil strank, katerega rezultat je, da investicijsko podjetje opravlja trgovanje s hkratnim nakupom in prodajo za svoj račun redno in ne občasno.

(20)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti ter za zagotovitev enotne uporabe je primerno zagotoviti dodatne določbe v zvezi z opredelitvami algoritemskega trgovanja, tehnik visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja in neposrednega elektronskega dostopa. Pri avtomatiziranem trgovanju se uporabljajo različne tehnične rešitve. Bistveno je pojasniti, kako je mogoče te rešitve kategorizirati v povezavi z opredelitvami algoritemskega trgovanja in neposrednega elektronskega dostopa. Postopki trgovanja, ki temeljijo na neposrednem elektronskem dostopu se ne izključujejo medsebojno s tistimi, ki vključujejo algoritemsko trgovanje ali njegov podsegment, tehniko visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja. Trgovanje osebe, ki ima neposredni elektronski dostop, se lahko torej uvršča med algoritemsko trgovanje, vključno z opredelitvijo tehnike visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja.

(21)

Algoritemsko trgovanje v skladu s členom 4(1)(39) Direktive 2014/65/EU bi moralo vključevati ureditve, pri katerih sistem sprejema odločitve, ki niso zgolj določitev mesta trgovanja ali mesta, na katerem je treba oddati naročilo, v kateri koli fazi postopkov trgovanja, tudi v fazi sprožanja, ustvarjanja, preusmerjanja in izvrševanja naročil. Zato bi bilo treba pojasniti, da se algoritemsko trgovanje, ki vključuje trgovanje brez človeškega posredovanja ali z omejenim človeškim posredovanjem, ne bi smelo nanašati samo na samodejno ustvarjanje naročil, ampak tudi na optimizacijo postopkov izvrševanja naročil z avtomatskimi sredstvi.

(22)

Algoritemsko trgovanje bi moralo vključevati pametne usmerjevalnike naročil, kadar takšne naprave uporabljajo algoritme za optimizacijo postopkov izvršitve naročila, ki določajo druge parametre naročila, kot so mesto ali mesta trgovanja, na katerih bi moralo biti naročilo oddano. Algoritemsko trgovanje ne bi smelo zajemati samodejnih usmerjevalnikov naročil, kadar takšne naprave kljub uporabi algoritmov, določajo le mesto ali mesta trgovanja, na katerih bi moralo biti naročilo oddano, brez spremembe katerega koli drugega parametra naročila.

(23)

Tehniko visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja v skladu s členom 4(1)(40) Direktive 2014/65/EU, ki je podskupina algoritemskega trgovanja, bi bilo treba nadalje opredeliti z določitvijo meril za opredelitev visokega števila dnevnih sporočil, ki predstavljajo naročila ali ponudbe ali njihove spremembe ali preklice. Uporaba absolutnih kvantitativnih pragov na podlagi števila sporočil zagotavlja pravno varnost, s tem ko podjetjem in pristojnim organom omogoča, da ocenjujejo posamezno trgovalno dejavnost podjetij. Raven in področje uporabe teh pragov bi morala biti dovolj široka, da zajemata trgovanje, ki predstavlja tehniko visokofrekvenčnega trgovanja, vključno s tistimi, ki se nanašajo na posamezne instrumente in več instrumentov skupaj.

(24)

Ker se tehnika visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja večinoma uporablja za likvidne instrumente, bi bilo treba v izračun visokega števila dnevnih sporočil vključiti zgolj instrumente, za katere obstaja likviden trg. Glede na to, da je tehnika visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja podvrsta algoritemskega trgovanja, se v izračun števila dnevnih sporočil vključijo sporočila za namene trgovanja, ki izpolnjujejo merila iz člena 17(4) Direktive 2014/65/EU. Da ne bi zajeli drugih trgovalnih dejavnosti, razen tehnik visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja, ob upoštevanju značilnosti tovrstnega trgovanja, kot so opisane v uvodni izjavi 61 Direktive 2014/65/EU, zlasti, da borzni trgovci pri tovrstnem trgovanju navadno uporabljajo lasten kapital, da bi z uporabo sofisticirane tehnologije izvajali bolj tradicionalne strategije trgovanja, kot je vzdrževanje trga ali arbitraža, bi bilo treba v izračun visokega števila dnevnih sporočil vključiti zgolj sporočila za namene trgovanja za svoj račun in ne sporočil za prejemanje in posredovanje naročil v imenu strank. Vendar bi bilo treba v izračun visokega števila dnevnih sporočil vključiti sporočila, posredovana prek drugih tehnik, kot so tiste, ki se zanašajo na trgovanje za svoj račun, kadar je gledano v celoti in ob upoštevanju vseh okoliščin izvršitev tehnike strukturirana na tak način, da se prepreči izvršitev za svoj račun, kot na primer s prenosom naročil med subjekti znotraj iste skupine. Da bi pri določanju tega, kaj predstavlja visoko število dnevnih sporočil, upoštevali identiteto stranke, ki je v ozadju dejavnosti, bi morala biti sporočila, ki jih ustvarijo stranke ponudnikov neposrednega elektronskega dostopa, izključena iz izračuna visokega števila dnevnih sporočil v povezavi s takšnimi ponudniki.

(25)

Opredelitev neposrednega elektronskega dostopa bi bilo treba podrobneje določiti. Opredelitev neposrednega elektronskega dostopa ne bi smela zajemati nobene druge dejavnosti razen zagotavljanja neposrednega dostopa do trga in sponzoriranega dostopa. Zato bi bilo treba razlikovati med ureditvami, pri katerih člani ali udeleženci mesta trgovanja naročil strank ne posredujejo prek elektronskih sredstev, kot so spletno posredništvo, in ureditvami, pri katerih imajo stranke neposreden elektronski dostop do mesta trgovanja.

(26)

V primeru posredovanja naročila vlagatelji naročil nimajo zadostnega nadzora nad parametri ureditve za dostop do trga in se zato ne bi smeli uvrščati na področje uporabe neposrednega elektronskega dostopa. Zato se ureditve, ki strankam dopuščajo, da naročila investicijskemu podjetju posredujejo v elektronski obliki, kot je spletno posredništvo, ne bi smele obravnavati kot neposredni elektronski dostop, če te stranke ne morejo določiti točnega delčka sekunde vnosa naročila ter obdobja veljavnosti naročila znotraj tega časovnega okvira.

(27)

Ureditve, pri katerih stranka člana ali udeleženca mesta trgovanja, vključno s stranko neposrednih strank organiziranih sistemov trgovanja, odda svoja naročila prek ureditev za optimizacijo postopkov izvršitve naročila, ki določajo druge parametre naročila, kot je mesto ali mesta, na katera bi bilo treba oddati naročilo prek pametnih usmerjevalnikov naročil, vgrajenih v infrastrukturo izvajalca naročil in ne v infrastrukturo stranke, bi bilo treba izključiti iz pojma neposrednega elektronskega dostopa, ker stranka izvajalca storitev nima nadzora nad časom predložitve naročila in njegovim trajanjem. Opredelitev neposrednega elektronskega dostopa pri uporabi pametnih usmerjevalnikov naročil bi zato morala biti odvisna od tega, ali je pametni usmerjevalnik naročil vgrajen v sisteme strank in ne v sistem izvajalca storitev.

(28)

Pravila za izvajanje ureditve, ki ureja organizacijske zahteve za investicijska podjetja, ki profesionalno opravljajo investicijske storitve ter, kjer je primerno, pomožne storitve in investicijske dejavnosti na reguliranih trgih, ter za izvajalce storitev sporočanja podatkov, morajo biti skladna s ciljem Direktive 2014/65/EU. Oblikovana bi morala biti tako, da zagotovijo visoko stopnjo integritete, kompetentnosti in stabilnosti med investicijskimi podjetji ter subjekti, ki upravljajo regulirane trge, MTF ali OTF, ter bi se morala izvajati na enoten način.

(29)

Treba je določiti jasne organizacijske zahteve in postopke za investicijska podjetja, ki opravljajo take storitve ali dejavnosti. Zlasti je treba uvesti stroge postopke za zadeve, kot so skladnost, obvladovanje tveganj, reševanje pritožb, osebni posli, zunanje izvajanje ter ugotavljanje, obvladovanje in razkrivanje nasprotij interesov.

(30)

Organizacijske zahteve in pogoji za izdajo dovoljenja investicijskim podjetjem bi morali biti določeni v obliki sklopa pravil, ki zagotavljajo enotno uporabo ustreznih določb Direktive 2014/65/EU. To je potrebno, da se investicijskim podjetjem zagotovijo enake možnosti za enak dostop na vse trge v Uniji in odstranijo ovire, povezane s postopki izdaje dovoljenj, za čezmejne dejavnosti na področju investicijskih storitev.

(31)

Pravila za izvajanje ureditve, ki določa pogoje poslovanja za opravljanje investicijskih in pomožnih storitev ter investicijskih dejavnosti, bi morala odražati cilj, ki je podlaga za tako ureditev. Oblikovana bi morala biti tako, da bi zagotovila visoko stopnjo zaščite vlagateljev, ki bi se uporabljala na enoten način z uvedbo jasnih standardov in zahtev, ki urejajo odnos med investicijskim podjetjem in njegovo stranko. Po drugi strani, kar zadeva zaščito vlagateljev, zlasti pa zagotavljanje informacij vlagateljem ali pridobivanje informacij od vlagateljev, bi bilo treba upoštevati naravo zadevne stranke ali potencialne stranke, in sicer, ali je neprofesionalna ali profesionalna stranka.

(32)

Za zagotovitev enotne uporabe različnih zadevnih določb Direktive 2014/65/EU je treba določiti usklajen sklop organizacijskih zahtev in pogojev poslovanja za investicijska podjetja.

(33)

Investicijska podjetja se med sabo precej razlikujejo po velikosti, strukturi in naravi poslovanja. Regulativna ureditev bi morala biti prilagojena tej raznolikosti, hkrati pa bi morala določati nekatere temeljne regulativne zahteve, ki so primerne za vsa podjetja. Regulirani subjekti bi morali izpolnjevati obveznosti na visoki ravni in zasnovati ter sprejeti ukrepe, ki so najbolj primerni za njihovo posebno naravo in okoliščine.

(34)

Primerno je določiti skupna merila za oceno, ali oseba izvaja naložbeno storitev priložnostno med opravljanjem poklicne dejavnosti, da bi se zagotovilo usklajeno in dosledno izvajanje izvzetja, ki ga omogoča Direktiva 2014/65/EU. Izvzetje bi se moralo uporabljati samo, če je naložbena storitev neločljivo povezana z glavno poklicno dejavnostjo in je tej podrejena.

(35)

Organizacijske zahteve iz Direktive 2014/65/EU ne bi smele posegati v sisteme, določene z nacionalno zakonodajo, ki jih pristojni organi ali podjetja uporabljajo za registracijo ali nadzor posameznikov, ki delajo v investicijskih podjetjih.

(36)

Zaradi zahteve, da investicijska podjetja vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo primerno politiko obvladovanja tveganj, bi morala tveganja v zvezi z dejavnostmi podjetja, procesi in sistemi vključevati tveganja, povezana z zunanjim izvajanjem kritičnih ali pomembnih funkcij. Taka tveganja bi morala vključevati tveganja, povezana z razmerjem med podjetjem in ponudnikom storitev, ter potencialna tveganja, ki nastanejo, ko so funkcije, ki jih več investicijskih podjetij ali drugih reguliranih subjektov odda v zunanje izvajanje, koncentrirane pri omejenem številu izvajalcev.

(37)

Dejstvo, da funkcijo obvladovanja tveganj in funkcijo za zagotavljanje skladnosti s predpisi opravlja ista oseba, ne ogroža nujno neodvisnega delovanja posamezne funkcije. Pri malih investicijskih podjetjih ni potrebno, da so pogoji, da osebe, ki se ukvarjajo s funkcijo za zagotavljanje skladnosti s predpisi, ne bi smele opravljati tudi funkcij, ki jih nadzorujejo, in da metoda določanja prejemkov takih oseb ne bi smela ogroziti njihove objektivnosti, sorazmerni. Za večja podjetja pa bi bili nesorazmerni samo v izjemnih okoliščinah.

(38)

Strankam ali potencialnim strankam bi bilo treba omogočiti, da v interesu zaščite vlagateljev in za izboljšanje izpolnjevanja obveznosti s strani investicijskih podjetij izrazijo svoje nezadovoljstvo z investicijskimi storitvami, ki jih zagotavljajo investicijska podjetja. V okviru funkcije za upravljanje pritožb bi bilo treba pritožbe strank ali potencialnih strank obravnavati učinkovito in neodvisno. V skladu z načelom sorazmernosti bi to funkcijo lahko opravljala funkcija za zagotavljanje skladnosti s predpisi.

(39)

Investicijska podjetja morajo zbirati in hraniti informacije v zvezi s strankami in storitvami, ki se izvajajo za stranke. Kadar te zahteve vključujejo zbiranje in obdelavo osebnih podatkov, bi bilo treba zagotoviti spoštovanje pravice do varstva osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), ki urejata obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja pri uporabi te direktive. Obdelovanje osebnih podatkov, ki ga opravlja Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) v okviru izvajanja te uredbe, ureja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(40)

Uvesti bi bilo treba opredelitev prejemkov za zagotovitev učinkovitega in doslednega izvajanja zahtev v zvezi z nasprotji interesov in poslovanjem na področju prejemkov, ta pa bi morala vključevati vse oblike finančnih ali nefinančnih koristi ali plačil, ki jih podjetja posredno ali neposredno zagotovijo zadevnim osebam za opravljanje naložbenih ali pomožnih storitev strankam, kot so denarna sredstva, delnice, opcije, preklic posojil zadevnim osebam ob odpustu, pokojninski prispevki, prejemki od tretjih oseb, na primer prek spodbujevalnih provizij, povišanja plač ali napredovanja, zdravstveno zavarovanje, popusti ali posebni dodatki, radodarno povračilo poslovnih stroškov ali seminarji v eksotičnih krajih.

(41)

Za zagotovitev, da interesi strank niso ogroženi, bi morala investicijska podjetja oblikovati in izvajati politike prejemkov za vse osebe, ki bi lahko vplivale na opravljeno storitev ali ravnanje podjetja, vključno z osebjem, ki dela s strankami, prodajno ali drugo osebje, ki posredno sodeluje pri izvajanju investicijskih ali pomožnih storitev. Osebe, ki nadzorujejo prodajno osebje, kot so njihovi neposredno nadrejeni, ki imajo morda razlog, da pritiskajo na prodajno osebje, ali finančni analitiki, katerih dokumente prodajno osebje morda uporablja za spodbujanje strank k sprejemanju naložbenih odločitev, ali osebe, ki sodelujejo pri reševanju pritožb ali pri oblikovanju in razvoju produkta, bi morale biti prav tako vključene med zadevne osebe, za katere veljajo pravila o prejemkih. Zadevne osebe bi morale vključevati tudi vezane zastopnike. Pri določanju prejemkov za vezane zastopnike, bi morala podjetja upoštevati poseben status vezanih zastopnikov in ustrezne nacionalne posebnosti. Vendar bi v takšnih primerih morala podjetja v svojih politikah in praksah glede prejemkov še vedno opredeliti ustrezna merila, ki jih je treba uporabljati za ocenjevanje dela zadevnih oseb, vključno s kvalitativnimi merili, ki zadevne osebe spodbujajo, da delajo v najboljšem interesu stranke.

(42)

Če se zaporedni osebni posli opravijo v imenu osebe po njenih predhodnih navodilih, obveznosti v zvezi z osebnimi posli ne bi smele veljati ločeno za vsak tak zaporedni posel, če navedena navodila ostanejo veljavna in nespremenjena. Podobno navedene obveznosti ne bi smele veljati za prenehanje veljavnosti ali umik takih navodil, če kateri koli finančni instrument, ki je bil pred tem kupljen v skladu z navodili, ni prodan hkrati s prenehanjem veljavnosti ali umikom navodil. Vendar pa bi morale te obveznosti veljati za osebni posel ali za začetek zaporednih osebnih poslov, ki se izvedejo v imenu iste osebe, če se navedena navodila spremenijo ali če se izdajo nova navodila.

(43)

Pristojni organi ne bi smeli izdati dovoljenja za zagotavljanje investicijskih storitev ali dejavnosti, za katere velja splošna prepoved zunanjega izvajanja ene ali več kritičnih ali pomembnih funkcij. Investicijska podjetja bi morala imeti dovoljenje za oddajo tovrstnih funkcij v zunanje izvajanje, če ureditve za zunanje izvajanje, ki jih vzpostavi podjetje, izpolnjujejo nekatere pogoje.

(44)

Zunanje izvajanje investicijskih storitev ali dejavnosti ali kritičnih in pomembnih funkcij lahko predstavlja bistveno spremembo pogojev za izdajo dovoljenja investicijskemu podjetju, kakor je določeno v členu 21(2) Direktive 2014/65/EU. Če naj bi se taki dogovori o zunanjem izvajanju sklenili potem, ko investicijsko podjetje pridobi dovoljenje v skladu s poglavjem I naslova II Direktive 2014/65/EU, mora biti pristojni organ o navedenih dogovorih obveščen, če to zahteva člen 21(2) navedene direktive.

(45)

Okoliščine, za katere se šteje, da bi lahko pripeljale do nasprotja interesov, bi morale vključevati primere, v katerih obstaja nasprotje med interesi podjetja ali nekaterih s podjetjem ali skupino podjetij povezanih oseb in dolžnostjo, ki jo ima podjetje do stranke; ali med različnimi interesi dveh ali več strank, do katerih ima podjetje dolžnost. Zgolj to, da lahko podjetje pridobi korist, ni dovolj, če to ne predstavlja tudi morebitne škode za stranko, kot tudi ne, da ena lahko stranka, do katere ima podjetje dolžnost, pridobi korist ali prepreči izgubo, ne da bi to povzročilo morebitno izgubo drugi taki stranki.

(46)

Nasprotja interesov bi se morala urejati samo, če investicijsko ali pomožno storitev opravlja investicijsko podjetje. Status stranke, za katero se opravlja storitev, in sicer ali gre za neprofesionalno stranko, profesionalno stranko ali primerno nasprotno stranko, za ta namen ne bi smel biti pomemben.

(47)

Pri izpolnjevanju svoje obveznosti, da na podlagi Direktive 2014/65/EU vzpostavi politiko obvladovanja nasprotij interesov, v kateri opredeli okoliščine, ki predstavljajo ali bi lahko povzročile nasprotje interesov, investicijsko podjetje nameni posebno pozornost dejavnostim investicijskih raziskav in svetovanja, trgovanja za svoj račun, upravljanja portfeljev in dejavnosti podjetniškega financiranja, vključno z izvedbo prve prodaje finančnih instrumentov ali prodajo v okviru ponudbe vrednostnih papirjev ter svetovanja na področju združitev in prevzemov. Taka posebna pozornost je zlasti primerna, če podjetje ali oseba, ki je z njim neposredno ali posredno povezana prek nadzora, hkrati opravlja dve ali več navedenih dejavnosti.

(48)

Cilj investicijskih podjetij bi moral biti ugotavljanje in preprečevanje ali upravljanje nasprotij interesov, ki nastanejo v zvezi z različnimi poslovnimi dejavnostmi in dejavnostmi skupine, na podlagi izčrpne politike obvladovanja nasprotij interesov. Kadar člen 23(2) Direktive 2014/65/EU zahteva razkritje specifičnih nasprotij interesov, bi to moralo biti skrajno sredstvo, ki se uporabi samo, kadar organizacijske in administrativne ureditve, ki jih je investicijsko podjetje vzpostavilo za preprečevanje ali obvladovanje nasprotij interesov v skladu s členom 23(1) Direktive 2014/65/EU, ne zadoščajo za zagotavljanje s primerno stopnjo verjetnosti, da je nevarnost škodovanja interesom strank preprečena. Prekomerno zanašanje na razkritje brez ustreznega upoštevanja, kako je nasprotja mogoče ustrezno preprečiti ali obvladovati, ne bi smelo biti dovoljeno. Investicijsko podjetje, ki razkrije nasprotja interesov, ne bi smelo biti izvzeto iz obveznosti ohranjanja in upravljanja učinkovitih organizacijskih in administrativnih ureditev, ki jih zahteva člen 16(3) Direktive 2014/65/EU.

(49)

Podjetja bi vedno morala upoštevati pravila glede spodbud iz člena 24 Direktive 2014/65/EU, vključno pri storitvah plasiranja. Zlasti bi morala biti nadomestila, ki jih prejmejo investicijska podjetja, ki plasirajo finančne instrumente, izdane za njihove investicijske stranke, v skladu s temi določbami, praksi plačevanja nesorazmerno visokih nadomestil za nepovezane storitve, ki jih zagotovi investicijsko podjetje (t.i. „laddering“), ter dodeljevanja dela izdaje finančnih instrumentov višjemu izvršnemu ali vodstvenemu delavcu obstoječe ali potencialne stranke, ki je izdajatelj, kot nadomestilo za prihodnjo ali preteklo dodelitev poslov podjetniškega financiranja (t.i. „spinning“), pa bi se morali šteti za zlorabo.

(50)

Investicijske raziskave bi morale biti podkategorija tiste vrste informacij, ki so v Uredbi (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (uredba o zlorabi trga) opredeljene kot priporočilo.

(51)

Ukrepi in ureditve, ki jih sprejme investicijsko podjetje za obvladovanje nasprotij interesov, ki bi lahko nastala pri pripravi in razširjanju gradiva, predstavljenega kot investicijska raziskava, morajo biti ustrezni za varstvo objektivnosti in neodvisnosti finančnih analitikov in investicijskih raziskav, ki jih pripravijo. Navedeni ukrepi in ureditve bi morali finančnim analitikom zagotoviti ustrezno stopnjo neodvisnosti od interesov oseb, katerih odgovornosti ali poslovni interesi bi se lahko utemeljeno obravnavali, kot da prihajajo v nasprotje z interesi oseb, ki prejemajo investicijske raziskave.

(52)

Osebe, za katere se lahko utemeljeno šteje, da bi lahko njihove odgovornosti ali poslovni interesi prišli v navzkrižje z interesi oseb, ki prejmejo investicijsko raziskavo, bi morale vključevati zaposlene, ki se ukvarjajo s podjetniškim financiranjem, in osebe, ki se v imenu strank ali podjetja ukvarjajo s prodajo in trgovanjem.

(53)

Izjemne okoliščine, v katerih lahko finančni analitiki in druge osebe, povezane z investicijskim podjetjem, ki se ukvarjajo z izdelavo investicijskih raziskav, s predhodnim dovoljenjem opravljajo osebne posle z instrumenti, na katere se nanaša raziskava, bi morale vključevati tiste okoliščine, v katerih mora finančni analitik ali druga oseba likvidirati pozicijo iz osebnih razlogov, ki izhajajo iz finančnih težav.

(54)

Nadomestila, provizije, denarne in nedenarne koristi, ki jih prejme podjetje, ki zagotavlja investicijske raziskave, od katere koli tretje osebe, so sprejemljive samo, kadar se zagotovijo v skladu s členom 24(9) Direktive 2014/65/EU in členom 13 Delegirane direktive Komisije (EU) 2017/593 (7).

(55)

Pojem razširjanja investicijskih raziskav strankam ali javnosti ne bi smel vključevati razširjanja izključno osebam znotraj skupine investicijskega podjetja. Za tekoča priporočila bi se morala šteta tista priporočila, ki so vsebovana v investicijskih raziskavah, ki niso bila umaknjene in niso prenehale veljati. Za večjo spremembo investicijske raziskave, ki jo pripravi tretja oseba, bi morale veljati enake zahteve kot za pripravo raziskave.

(56)

Finančni analitiki ne bi smeli sodelovati v drugih dejavnostih kot je priprava investicijskih raziskav, če tako sodelovanje v dejavnostih ni skladno z ohranjanjem objektivnosti navedene osebe. To vključuje sodelovanje v dejavnostih investicijskega bančništva, kot so dejavnosti podjetniškega financiranja in izvedba prve prodaje finančnih instrumentov, sodelovanje pri oglaševanju novih poslov ali predstavitvah novih izdaj finančnih instrumentov; ali drugo sodelovanje pri pripravi trženja izdajatelja.

(57)

Zaradi posebnosti storitev izvedbe prve prodaje in plasiranja finančnih instrumentov ter morebitnih nasprotij interesov, ki nastanejo v zvezi s takimi storitvami, bi bilo treba v tej uredbi opredeliti podrobnejše in prilagojene zahteve. Zlasti bi morale takšne zahteve zagotoviti, da se postopek izvedbe prve prodaje finančnih instrumentov in plasiranja upravlja na način, ki spoštuje interese različnih udeležencev. Investicijska podjetja bi morala zagotoviti, da njihovi interesi ali interesi drugih strank ne vplivajo neprimerno na kakovost storitev, ki se zagotavljajo stranki, ki je izdajatelj. Takšne ureditve bi bilo treba pojasniti stranki, skupaj z drugimi relevantnimi informacijami o postopku ponudbe, preden podjetje sprejme izvedbo ponudbe.

(58)

Investicijska podjetja, ki opravljajo dejavnosti izvedbe prve prodaje finančnih instrumentov ali plasiranja, bi morala imeti ustrezne ureditve za zagotovitev, da postopek oblikovanja cen, vključno z zbiranjem naročil, ne škoduje interesom izdajatelja.

(59)

Postopek plasiranja vključuje presojo, ki jo opravi investicijsko podjetje, glede alokacije izdaje, in temelji na specifičnih dejstvih in okoliščinah ureditev, ki vodijo do pomislekov glede nasprotij interesov. Podjetje bi moralo imeti vzpostavljene učinkovite organizacijske zahteve za zagotovitev, da razdelitve v okviru postopka plasiranja ne povzročijo, da bi imel interes podjetja prednost pred interesi stranke, ki je izdajatelj, ali interesi ene od investicijskih strank pred interesi druge investicijske stranke. Zlasti bi morala podjetja v politiki razdelitve izdaj jasno opredeliti postopek za pripravo priporočil za razdelitev.

(60)

Zahteve, ki jih določa ta uredba, vključno s tistimi, ki se nanašajo na osebne posle, ravnanje na podlagi investicijske raziskave ter pripravo in razširjanje investicijskih raziskav, bi se morale uporabljati brez poseganja v zahteve Direktive 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 596/2014 ter njihove ukrepe za izvajanje.

(61)

Ta uredba določa zahteve glede informacij, naslovljenih na stranke ali potencialne stranke, vključno s tržnimi komunikacijami, za zagotovitev, da so take informacije v skladu s členom 24(3) Direktive 2014/65/EU poštene, jasne in nezavajajoče.

(62)

Nobena določba v tej uredbi ne zahteva, da pristojni organi odobrijo vsebino in obliko tržnih sporočil. Vendar jim tega tudi ne preprečuje, če vsaka taka predhodna odobritev temelji samo na izpolnjevanju obveznosti iz Direktive 2014/65/EU, da morajo biti informacije za stranke ali potencialne stranke, vključno s tržnimi komunikacijami, poštene, jasne in nezavajajoče.

(63)

Določiti je treba zahteve po informacijah, ki bodo upoštevale status stranke kot neprofesionalne stranke, profesionalne stranke ali primerne nasprotne stranke. Eden od ciljev Direktive 2014/65/EU je zagotoviti sorazmerno ravnovesje med zaščito vlagateljev in obveznostmi razkritja, ki veljajo za investicijska podjetja. V ta namen je ustrezno določiti manj stroge zahteve po določenih informacijah v zvezi s profesionalnimi strankami, kot veljajo za neprofesionalne stranke.

(64)

Investicijska podjetja bi morala strankam ali potencialnim strankam zagotoviti potrebne informacije o naravi finančnih instrumentov in tveganjih povezanih z vlaganjem v te instrumente, tako da so njihove stranke ustrezno obveščene. Informacije, ki jih je treba predložiti, so lahko različno natančne glede na to, ali je stranka neprofesionalna ali profesionalna stranka ter naravo in profil tveganja finančnih instrumentov, ki se ponujajo, vedno pa bi morale vključevati vse bistvene elemente. Države članice lahko določijo natančne pogoje ali vsebino opisa tveganj, kot zahteva ta uredba, pri čemer upoštevajo zahteve po informacijah, določene v Uredbi (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(65)

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati informacije, ki jih investicijska podjetja naslovijo na stranke in potencialne stranke, in sicer da so poštene, jasne in nezavajajoče, bi morali veljati za sporočila, namenjena neprofesionalnim ali profesionalnim strankam na način, ki je primeren in sorazmeren, na primer ob upoštevanju komunikacijskih sredstev in informacij, ki naj bi jih sporočilo posredovalo strankam ali potencialnim strankam. Zlasti ne bi bilo primerno uporabljati takih pogojev za tržna sporočila, ki vsebujejo samo eno ali več izmed naslednjega: naziv družbe, logotip ali drugo podobo, povezano s podjetjem, kontaktno osebo, vrste investicijskih storitev, ki jih opravlja družba.

(66)

Da bi izboljšali doslednost informacij, ki jih prejmejo vlagatelji, bi morala investicijska podjetja zagotoviti, da so informacije, ki se predložijo vsaki stranki, dosledno podane v istem jeziku za vse oblike informacij in tržnega gradiva, zagotovljenega za navedeno stranko. Vendar pa to ne bi smelo pomeniti zahteve za podjetja, da prevedejo prospekte, pripravljene v skladu z Direktivo 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9) ali Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10), ki se predložijo strankam.

(67)

Da bi zagotovili pošteno in uravnoteženo predstavitev koristi in tveganj, bi investicijska podjetja vedno morala jasno in poudarjeno navesti vsa relevantna tveganja, vključno s slabostmi in pomanjkljivostmi, kadar navajajo potencialne koristi storitve ali finančnega instrumenta.

(68)

Informacije bi bilo treba šteti za zavajajoče, če bi lahko zavajale osebo ali osebe, na katere so naslovljene ali ki jih bodo verjetno prejele, ne glede na to, ali oseba, ki pošilja informacije, meni, da so zavajajoče, ali jih pripravi z namenom zavajanja.

(69)

V primerih, ko se od investicijskega podjetja zahteva, da vlagatelju zagotovi informacije pred opravljanjem storitve, se vsak posel za isto vrsto finančnega instrumenta ne bi smel šteti kot opravljanje nove ali drugačne storitve.

(70)

Podrobne informacije o tem, ali se investicijsko svetovanje zagotavlja neodvisno, o obsežni ali omejeni analizi različnih vrst instrumentov in o uporabljenem izbirnem postopku bi morale strankam pomagati, da ocenijo področje uporabe prejetega nasveta. Strankam bi bilo treba zagotoviti dovolj podrobnosti o več finančnih instrumentih, ki so jih analizirala podjetja. Število in raznolikost finančnih instrumentov, ki jih je treba upoštevati, razen tistih, ki jih zagotovijo investicijsko podjetje ali subjekti, ki so blizu podjetju, bi morala biti sorazmerna s področjem uporabe danega nasveta ter željami in potrebami stranke. Vendar bi morale, ne glede na razpon ponujenih storitev, vse ocene temeljiti na ustreznem številu finančnih instrumentov, ki so na voljo na trgu, da bi se lahko ustrezno upoštevalo, kaj je na voljo na trgu kot alternativa.

(71)

Razpon nasveta, ki ga podajo investicijska podjetja na neodvisni osnovi, lahko sega od širokega in splošnega do strokovnega in specifičnega. Za zagotovitev, da področje uporabe nasveta omogoča pošteno in primerno primerjavo med različnimi finančnimi instrumenti, bi morali investicijski svetovalci, ki se specializirajo za določene kategorije finančnih instrumentov in osredotočajo na merila, ki ne temeljijo na tehnični strukturi samega instrumenta, kot so zelene ali etične naložbe, izpolnjevati nekatere pogoje, če se predstavljajo kot neodvisni svetovalci.

(72)

Če bi se istemu svetovalcu omogočilo, da zagotavlja tako neodvisno svetovanje kot svetovanje, ki ni neodvisno, bi to lahko stranko zmedlo. Za zagotovitev, da stranke razumejo naravo in podlago za investicijsko svetovanje, bi bilo treba določiti tudi nekatere organizacijske zahteve.

(73)

Če investicijsko podjetje stranki zagotovi izvod prospekta, ki je bil sestavljen in objavljen v skladu z Direktivo 2003/71/ES, se to ne bi smelo šteti, kot da je podjetje stranki zagotovilo informacije za namene pogojev poslovanja v skladu z Direktivo 2014/65/EU, ki se nanašajo na kakovost in vsebino takih informacij, če podjetje na podlagi navedene direktive ni odgovorno za informacije, navedene v prospektu.

(74)

Direktiva 2014/65/EU krepi obveznosti investicijskih podjetij, da razkrijejo informacije o vseh stroških in dajatvah, ter razširja te obveznosti na odnose s profesionalnimi strankami in primernimi nasprotnimi strankami. Za zagotovitev, da imajo vse kategorije strank koristi od takšne povečane preglednosti stroškov in dajatev, bi moralo biti investicijskim podjetjem dovoljeno, da se v nekaterih okoliščinah pri opravljanju investicijskih storitev profesionalnim strankam ali primernim nasprotnim strankam s temi strankami dogovorijo o omejitvi natančnih zahtev, določenih v tej uredbi. Vendar to ne bi smelo voditi v neizvajanje obveznosti, ki jih za investicijska podjetja določa člen 24(4) Direktive 2014/65/EU. V zvezi s tem bi investicijska podjetja morala obvestiti profesionalne stranke o vseh stroških in dajatvah, kot so določeni v tej uredbi, kadar se jim zagotavljajo storitve investicijskega svetovanja ali upravljanja portfelja ali kadar, ne glede na opravljeno investicijsko storitev, zadevni finančni instrumenti zajemajo izvedeni finančni instrument. Investicijska podjetja bi morala prav tako obvestiti primerne nasprotne stranke o vseh stroških in dajatvah, kot so določeni v tej uredbi, kadar zadevni finančni instrument ne glede na opravljeno investicijsko storitev zajema izvedeni finančni instrument in je namenjen za razdelitev njihovim strankam. Vendar se lahko v drugih primerih pri opravljanju investicijskih storitev profesionalnim strankam ali primernim nasprotnim strankam investicijska podjetja na zahtevo zadevne stranke na primer dogovorijo, da ne bodo predložila prikaza kumulativnega učinka stroškov na donos ali navedbe zadevne valute in veljavnih menjalnih tečajev ter stroškov, kadar je kateri koli del skupnih stroškov in dajatev izražen v tuji valuti.

(75)

Ob upoštevanju splošne obveznosti ravnanja v skladu z najboljšimi interesi strank in pomembnosti predhodnega obveščanja strank o vseh stroških in dajatvah bi morala biti v sklicu na finančne instrumente, ki se priporočajo ali tržijo, navedena zlasti investicijska podjetja, ki opravljajo storitve investicijskega svetovanja ali upravljanja portfelja, podjetja, ki zagotavljajo splošna priporočila o finančnih instrumentih ali pri opravljanju investicijskih in pomožnih storitev stranki promovirajo nekatere finančne instrumente. To bi na primer veljalo za investicijska podjetja, ki s proizvajalcem produkta ali njegovim izdajateljem sklenejo sporazume za distribucijo ali plasiranje.

(76)

V skladu s splošno obveznostjo, da ravnajo v skladu z najboljšimi interesi strank in ob upoštevanju obveznosti, ki izhajajo iz posebne zakonodaje Unije, ki ureja nekatere finančne instrumente (zlasti enote v kolektivnih naložbenih podjemih ter paketne naložbene produkte za male vlagatelje in zavarovalne naložbene produkte (PRIIP)), bi morala investicijska podjetja razkriti in združiti vse stroške in dajatve, vključno s stroški finančnega instrumenta, v vseh primerih, v katerih so obvezana, da stranki zagotovijo informacije o stroških finančnega instrumenta v skladu z zakonodajo Unije.

(77)

Če investicijska podjetja ne tržijo ali priporočijo finančnega instrumenta ali jim v skladu z zakonodajo Unije strankam ni treba zagotoviti informacij o stroških finančnega instrumenta, morda niso v položaju, da bi lahko upoštevala vse stroške, povezane s tem finančnim instrumentom. Tudi v teh preostalih primerih bi morala investicijska podjetja predhodno obvestiti stranke o stroških in dajatvah, povezanih z investicijsko storitvijo, in ceni pridobitve zadevnega finančnega instrumenta. [Poleg tega bi investicijska podjetja morala izpolnjevati vse druge obveznosti glede zagotavljanja ustreznih informacij o tveganjih zadevnega finančnega instrumenta v skladu s členom 24(4)(b) Direktive 2014/65/EU ali glede naknadne predložitve strankam ustreznih poročil o storitvah, opravljenih v skladu s členom 25(6) Direktive 2014/65/EU, vključno s stroškovnimi elementi.

(78)

Da bi zagotovili, da so stranke seznanjene s stroški in dajatvami, ki bodo nastali, kot tudi, da se takšne informacije ocenijo in primerjajo z različnimi finančnimi instrumenti in/ali investicijskimi storitvami, bi morala investicijska podjetja strankam pravočasno pred opravljanjem storitve zagotoviti jasne in razumljive informacije o vseh stroških in dajatvah. Predhodne informacije o stroških, povezanih s finančnim instrumentom ali pomožno storitvijo, je mogoče zagotoviti na podlagi predvidenega zneska naložbe. Vendar bi morali razkriti stroški in dajatve predstavljati stroške, ki bi jih stranka dejansko imela na podlagi predvidenega zneska naložbe. Na primer, če investicijsko podjetje ponuja vrsto tekočih storitev z različnimi dajatvami, povezanimi s posamezno storitvijo, bi moralo razkriti stroške, povezane s storitvijo, ki jo je stranka naročila. Za naknadna razkritja bi morale informacije v zvezi s stroški in dajatvami odražati dejanski znesek naložbe v času, ko se razkritje pripravi.

(79)

Za zagotovitev, da vlagatelji prejmejo informacije o vseh stroških in dajatvah v skladu s členom 24(4) Direktive 2014/65/EU, bi bilo treba osnovno tržno tveganje razumeti, kot da se nanaša samo na gibanja v vrednosti vloženega kapitala, ki jih povzročijo neposredno gibanja v vrednosti sredstev, ki predstavljajo osnovo. Stroški poslov in tekoče dajatve v zvezi s finančnimi instrumenti bi zato prav tako morali biti vključeni v zahtevano združitev stroškov in dajatev ter bi morali biti ocenjeni na podlagi razumnih predpostavk, čemur se priloži razlaga, da takšne ocene temeljijo na predpostavkah in lahko odstopajo od stroškov in dajatev, ki bodo dejansko nastali. Za dosego istega cilja, torej polnega razkritja, praks, pri katerih pride do pobota stroškov, ne bi smeli izključiti iz obveznosti zagotavljanja informacij o stroških in dajatvah. Razkritje stroškov in dajatev podpira načelo, da je treba razkriti vsako razliko med ceno pozicije za podjetje in ustrezno ceno za stranko, vključno s pribitki in odbitki.

(80)

Medtem ko bi morala investicijska podjetja združiti vse stroške in dajatve v skladu s členom 24(4) Direktive 2014/65/EU in strankam zagotoviti skupne stroške, izražene kot denarni znesek in kot odstotek, bi investicijskim podjetjem moralo biti poleg tega tudi dovoljeno, da strankam ali potencialnim strankam zagotovijo ločene podatke, ki zajemajo združene začetne stroške in dajatve, tekoče stroške in dajatve ter združene izstopne stroške.

(81)

Investicijska podjetja, ki razdeljujejo finančne instrumente, v zavezi s katerimi ni na voljo dovolj informacij o stroških in dajatvah, bi morala dodatno obvestiti svoje stranke o teh stroških ter o vseh drugih stroških in povezanih dajatvah v zvezi z opravljanjem investicijskih storitev v povezavi s temi finančnimi instrumenti, da se zaščitijo pravice strank do polnega razkritja stroškov in dajatev. To bi na primer veljajo za investicijska podjetja, ki distribuirajo enote v kolektivnih naložbenih podjemih, za katere na primer oddelki v podjetjih za upravljanje KNPVP niso predložili stroškov poslovanja. V takih primerih bi morala investicijska podjetja za pridobitev ustreznih informacij stopiti v stik s podjetji za upravljanje KNPVP.

(82)

Da bi se za stranke sčasoma izboljšala preglednost nad povezanimi stroški njihovih naložb in donosnostjo njihovih naložb glede na povezane stroške in dajatve, bi bilo prav tako treba zagotoviti redna naknadna razkritja, kadar investicijska podjetja imajo ali so imela med letom tekoče razmerje s stranko. Naknadno razkritje vseh ustreznih stroškov in dajatev bi moralo biti prilagojeno posameznemu primeru. Naknadna redna razkritja se lahko opravijo na podlagi obstoječih obveznosti poročanja, kot so obveznosti za podjetja, ki zagotavljajo izvršitev naročil, ki niso upravljanje portfelja, upravljanje portfelja ali imetništvo finančnih instrumentov ali sredstev stranke.

(83)

Informacije, ki jih mora dati investicijsko podjetje strankam v zvezi s stroški in povezanimi dajatvami, vključujejo informacije o ureditvah za plačilo ali za izvajanje sporazuma za opravljanje investicijskih storitev ali katerega koli drugega sporazuma v zvezi s finančnim instrumentom, ki se ponuja. Za ta namen bo ureditev za plačilo ponavadi pomembna takrat, ko se pogodba o finančnem instrumentu zaključi z denarno poravnavo. Ureditev za izvajanje je ponavadi pomembna, če ob zaključku finančni instrument zahteva izročitev delnic, obveznic, nakupnega bona, plemenite kovine ali drugega instrumenta ali blaga.

(84)

Določiti je treba različne zahteve za izvedbo presoje primernosti iz člena 25(2) Direktive 2014/65/EU in presoje ustreznosti iz člena 25(3) navedene direktive. Ti preskusi imajo različno področje uporabe, kar zadeva investicijske storitve, na katere se nanašajo, ter različne funkcije in značilnosti.

(85)

Investicijska podjetja bi morala v poročilo o primernosti vključiti in stranke opozoriti na informacije o tem, ali je verjetno, da bodo priporočene storitve ali instrumenti od neprofesionalne stranke zahtevali, da zaprosi za redni pregled njihovih ureditev. To vključuje situacije, ko bo stranka verjetno želela nasvet za uskladitev portfelja naložb s prvotno priporočeno porazdelitvijo, kadar obstaja verjetnost, da bi portfelj lahko odstopal od ciljne porazdelitve sredstev.

(86)

Da bi se upošteval razvoj trga in zagotovila ista raven zaščite vlagateljev, bi bilo treba razjasniti, da bi investicijska podjetja morala ostati odgovorna za izvedbo presoj primernosti, kadar se storitve investicijskega svetovanja ali upravljanja portfelja v celoti ali delno opravljajo prek avtomatiziranega ali polavtomatiziranega sistema.

(87)

V skladu z zahtevo po presoji primernosti iz člena 25(2) Direktive 2014/65/EU, bi bilo treba pojasniti, da bi investicijska podjetja morala opraviti presojo primernosti ne le v povezavi s priporočili za nakup finančnega instrumenta, ampak za vse odločitve glede trgovanja, vključno glede nakupa, zadržanja ali prodaje naložbe.

(88)

Za namene člena 25(2) Direktive 2014/65/EU je posel lahko neprimeren za stranko ali potencialno stranko zaradi tveganj povezanih finančnih instrumentov, vrste posla, značilnosti naročila ali pogostosti trgovanja. Številni posli so lahko primerni, kadar se obravnavajo posamezno, medtem ko postanejo neprimerni, če se priporočila ali odločitve za trgovanje sprejemajo tako pogosto, da to ni v najboljšem interesu stranke. Pri upravljanju portfelja je posel lahko neprimeren tudi, če bi zaradi njega postal neprimeren portfelj.

(89)

Priporočilo ali zahtevek ali nasvet, ki ga upravitelj portfelja da stranki, naj ta podeli ali spremeni pooblastilo upravitelja portfelja, v katerem so določene omejitve glede uporabe lastne presoje upravitelja portfelja, bi se moralo šteti kot priporočilo v smislu člena 25(2) Direktive 2014/65/EU.

(90)

Da se zagotovi pravna varnost in strankam omogoči boljše razumevanje narave opravljenih storitev, bi morala investicijska podjetja, ki opravljajo investicijske ali pomožne storitve strankam, s stranko podpisati osnovni pisni sporazum, v katerem so določene osnovne pravice in obveznosti podjetja in stranke.

(91)

Ta uredba ne bi smela zahtevati, da pristojni organi odobrijo vsebino osnovnega sporazuma med investicijskim podjetjem in njegovimi strankami. Hkrati pa jim tega tudi ne preprečuje, če je za vsako tako odobritev dovolj, da podjetje izpolnjuje obveznosti iz Direktive 2014/65/EU glede poštenega, pravičnega in strokovnega poslovanja v skladu z najboljšimi interesi strank, ter da pripravi dokument, v katerem so navedene pravice in obveznosti investicijskih podjetij in njihovih strank ter drugi pogoji, po katerih bodo podjetja opravljala storitve za stranke.

(92)

Evidence, ki jih mora hraniti investicijsko podjetje, bi morale biti prilagojene vrsti poslovanja in razponu opravljenih investicijskih storitev in dejavnosti, če so izpolnjene obveznosti vodenja evidenc iz Direktive 2014/65/EU, Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (11), Uredbe (EU) št. 596/2014, Direktive 2014/57/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12) ter te uredbe ter so pristojni organi zmožni izpolnjevati svoje nadzorne naloge in izvajati izvršilne ukrepe, da bi zagotovili tako zaščito vlagateljev kot celovitost trga.

(93)

Glede na pomen poročil in rednih sporočil vsem strankam in razširitev člena 25(6) Direktive 2014/65/EU na odnos s primernimi nasprotnimi strankami bi zahteve glede poročanja iz te uredbe morale veljati za vse kategorije strank. Ob upoštevanju narave stikov s primernimi nasprotnimi strankami bi moralo biti investicijskim podjetjem dovoljeno, da sklepajo sporazume, ki določajo vsebino in časovni razpored poročanja, ki se razlikujeta od tistih, ki veljajo za neprofesionalne in profesionalne stranke.

(94)

V primerih, ko se od investicijskega podjetja, ki opravlja storitve upravljanja portfelja, zahteva, da strankam ali potencialnim strankam zagotovi informacije o vrstah finančnih instrumentov, ki se lahko vključijo v portfelj stranke, in o vrstah poslov, ki se lahko opravljajo s takimi instrumenti, mora biti v teh informacijah ločeno navedeno, ali bo investicijsko podjetje pooblaščeno za vlaganje v finančne instrumente, ki niso uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu, izvedene finančne instrumente ali v nelikvidne ali zelo nestanovitne instrumente; ali za izvajanje kratkih prodaj, nakupov z izposojenimi sredstvi, poslov financiranja z vrednostnimi papirji ali katerih koli drugih poslov, ki vključujejo dodatna plačila, deponiranje zavarovanja s premoženjem ali valutno tveganje.

(95)

Stranke bi morale biti obveščene o uspešnosti njihovega portfelja in zmanjšanju vrednosti njihovih začetnih naložb. Pri upravljanju portfelja bi moral biti ta sprožilec določen pri 10-odstotnem zmanjšanju vrednosti in pozneje pri večkratnikih 10 % skupne vrednosti celotnega portfelja ter ne bi smel veljati za posamezne deleže.

(96)

Za namene obveznosti poročanja v zvezi z upravljanjem portfelja bi moral posel s pogojnimi obveznostmi zajemati vsakršno dejansko ali potencialno obveznost za stranko, ki presega stroške nakupa instrumenta.

(97)

Za namene določb o poročanju strankam se sklic na vrsto naročila razume kot sklic na njegov status kot naročilo z omejitvijo, tržno naročilo ali druga posebna vrsta naročila.

(98)

Za namene določb o poročanju strankam se sklic na vrsto naročila razume kot sklic na naročila za vpis vrednostnih papirjev ali za uveljavljanje pravic iz opcije ali podobno naročilo stranke.

(99)

Pri določanju politike izvrševanja naročil v skladu s členom 27(4) Direktive 2014/65/EU bi investicijsko podjetje moralo določiti relativen pomen dejavnikov iz člena 27(1) navedene direktive ali vsaj vzpostaviti postopek, po katerem določa relativen pomen teh dejavnikov, tako da lahko svojim strankam zagotovi najboljše možne rezultate. Za uresničitev navedene politike bi investicijsko podjetje moralo izbrati mesta izvrševanja, ki mu omogočajo trdno podlago za doseganje najboljšega možnega rezultata pri izvrševanju naročil strank. Za izpolnitev pravne obveznosti najboljše izvršitve investicijska podjetja pri uporabi meril za najboljšo izvršitev za profesionalne stranke za posle financiranja z vrednostnimi papirji navadno ne bodo uporabila istega mesta izvrševanja kot za druge posle. To pa zato, ker se posli financiranja z vrednostnimi papirji uporabljajo kot vir financiranja, za katerega velja obveznost, da bo posojilojemalec na določen datum v prihodnosti vrnil vrednostne papirje enake vrednosti, poleg tega pogoje poslov financiranja z vrednostnimi papirji navadno dvostransko določita nasprotni stranki pred izvršitvijo. Zato je izbira mest izvrševanja za posle financiranja z vrednostnimi papirji bolj omejena kot za druge posle, saj je odvisna od posebnih pogojev, ki jih vnaprej določita nasprotni stranki, ter od tega, ali na teh mestih izvrševanja obstaja specifično povpraševanje po zadevnih finančnih instrumentih. Posledično bi bilo treba pri politiki izvrševanja naročil, ki jo vzpostavijo investicijska podjetja, upoštevati zlasti značilnosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji, poleg tega bi bilo treba ločeno navesti mesta izvrševanja, ki se uporabljajo za posle financiranja z vrednostnimi papirji. Investicijsko podjetje bi moralo uporabljati politiko izvrševanja naročil za vsako naročilo stranke, ki ga izvede, da bi doseglo najboljše možne rezultate za stranko v skladu z navedeno politiko.

(100)

Za zagotovitev, da investicijska podjetja, ki posredujejo ali oddajajo naročila strank v izvršitev drugim subjektom, delujejo v najboljšem interesu svojih strank v skladu s členom 24(1) Direktive 2014/65/EU in členom 24(4) Direktive 2014/65/EU, v skladu s katerim morajo strankam zagotoviti ustrezne informacije o podjetju in njegovih storitvah, bi morala investicijska podjetja strankam zagotoviti ustrezne informacije o najboljših petih subjektih za vsak razred finančnih instrumentov, za katerega posredujejo ali oddajajo naročilo stranke, ter informacije o kakovosti izvrševanja v skladu s členom 27(6) Direktive 2014/65/EU in ustreznimi izvedbenimi ukrepi. Investicijska podjetja, ki naročila posredujejo ali oddajajo v izvršitev drugim subjektom, lahko izberejo zgolj en subjekt za izvrševanje samo, če lahko dokažejo, da jim to omogoča stalno zagotavljanje najboljšega možnega rezultata za njihove stranke, in če lahko utemeljeno pričakujejo, da jim bo izbrani subjekt omogočil rezultate za stranke, ki so vsaj enako dobri kot rezultati, ki bi jih lahko utemeljeno pričakovali pri uporabi drugih subjektov za izvrševanje. Ta razumna pričakovanja bi morala biti podprta z ustreznimi podatki, objavljenimi v skladu s členom 27 Direktive 2014/65/EU, ali notranjimi analizami, ki jih opravijo ta investicijska podjetja.

(101)

Za zagotovitev, da investicijsko podjetje pri izvrševanju naročila neprofesionalne stranke brez posebnih navodil stranke doseže za stranko najboljši možni rezultat, bi moralo podjetje upoštevati tudi vse dejavnike, ki mu bodo omogočali doseči najboljši možni rezultat glede na skupno nadomestilo, ki je sestavljeno iz cene finančnega instrumenta in stroškov, povezanih z izvršitvijo. Hitrost, verjetnost izvršitve in poravnave, velikost in narava naročila, učinek trga in vsi drugi implicitni stroški posla imajo lahko prednost pred neposredno ceno in stroški samo, če so nujni za doseganje najboljšega možnega rezultata za neprofesionalno stranko z vidika upoštevanja vseh dejavnikov.

(102)

Če investicijsko podjetje izvrši naročilo po specifičnih navodilih stranke, bi se moralo šteti, da je izpolnilo svoje obveznosti najboljše izvršitve samo za tisti del ali vidik naročila, na katerega se nanašajo navodila stranke. Če je stranka dala specifična navodila, ki zajemajo samo en del ali vidik naročila, se ne bi smelo šteti, da je investicijsko podjetje zaradi tega oproščeno obveznosti najboljše izvršitve za kateri koli drugi del ali vidik naročila stranke, ki ni zajet v taka navodila. Investicijsko podjetje stranke ne bi smelo pripraviti do tega, da mu da navodilo, naj izvrši naročilo na določen način, s tem da stranki izrecno navede ali implicitno predlaga vsebino navodila, kadar bi se moralo to podjetje utemeljeno zavedati, da mu tako navodilo verjetno ne bo omogočilo doseči najboljših možnih rezultatov za navedeno stranko. Vendar pa to podjetju ne bi smelo preprečiti, da stranko pozove, naj izbere med dvema ali več navedenimi mesti trgovanja, če so navedena mesta skladna s politiko podjetja za izvrševanje naročil.

(103)

Poslovanje investicijskega podjetja s strankami za svoj račun bi se moralo šteti kot izvrševanje naročil strank, zato zanj veljajo zahteve iz Direktive 2014/65/EU in te uredbe, zlasti pa obveznosti v zvezi z najboljšo izvršitvijo. Če pa investicijsko podjetje stranki zagotovi ponudbo in navedena ponudba izpolnjuje obveznosti investicijskega podjetja iz člena 27(1) Direktive 2014/65/EU ter če podjetje ponudbo izvrši takrat, ko je ta predložena, potem bi moralo podjetje izpolnjevati te iste obveznosti, če svojo ponudbo izvrši potem, ko jo stranka sprejme, pod pogojem, da ob upoštevanju spremenljivih pogojev na trgu in časa, ki je potekel od predložitve ponudbe do sprejetja ponudbe, ponudba ni očitno zastarela.

(104)

Obveznost doseganja najboljših možnih rezultatov pri izvrševanju naročil strank velja za vse vrste finančnih instrumentov. Glede na razlike v strukturah trga ali strukturi finančnih instrumentov je morda težko določiti in uporabljati enoten standard in postopek za najboljšo izvršitev, ki bi bil veljaven in učinkovit za vse razrede instrumentov. Obveznosti najboljše izvršitve bi torej morale veljati na način, ki upošteva različne okoliščine, povezane z izvrševanjem naročil za posebne vrste finančnih instrumentov. Na primer, posli v zvezi s po meri prilagojenimi finančnimi instrumenti OTC, ki se opravljajo na podlagi enkratnega pogodbenega razmerja, prilagojenega okoliščinam stranke in investicijskega podjetja, z vidika najboljše izvršitve morda niso primerljivi s posli, povezanimi z delnicami, s katerimi se trguje na centraliziranih mestih izvrševanja. [Ker velja obveznost najboljše izvršitve za vse finančne instrumente ne glede na to, ali se z njimi trguje na mestih trgovanja ali na prostem trgu (OTC), bi morala investicijska podjetja zbrati ustrezne podatke o trgu, da bi preverila, ali je stranki ponujena cena na prostem trgu poštena in izpolnjuje obveznost najboljše izvršitve.

(105)

Določbe te uredbe v zvezi s politiko izvrševanja naročil ne posegajo v splošno obveznost investicijskega podjetja iz člena 27(7) Direktive 2014/65/EU, ki določa, da mora podjetje spremljati učinkovitost svoje ureditve izvrševanja naročil in politike izvrševanja naročil ter redno ocenjevati mesta izvrševanja iz politike izvrševanja naročil.

(106)

Ta uredba ne bi smela zahtevati podvajanja prizadevanj za najboljšo izvršitev med investicijskim podjetjem, ki opravlja storitev sprejemanja in posredovanja naročila ali upravljanja portfelja, in katerim koli investicijskim podjetjem, kateremu navedeno investicijsko podjetje posreduje svoja naročila za izvršitev.

(107)

Obveznost najboljše izvršitve iz Direktive 2014/65/EU zahteva, da investicijska podjetja sprejmejo vse zadostne ukrepe, da dosežejo najboljši možni rezultat za svoje stranke. Kakovost izvršitve, ki vključuje vidike, kot sta hitrost in verjetnost izvršitve (kot je stopnja izpolnitve) ter razpoložljivost in pogostost izboljšanja cen, je pomemben dejavnik pri doseganju najboljše izvršitve. Razpoložljivost, primerljivost in konsolidacija podatkov o kakovosti izvršitve, ki se opravi na različnih mestih izvršitve, so ključne pri omogočanju investicijskim podjetjem in vlagateljem, da opredelijo tista mesta izvršitve, ki zagotavljajo najboljšo kakovost izvršitve za svoje stranke. Da bi stranki zagotovila najboljšo izvršitev, bi investicijska podjetja morala primerjati in analizirati zadevne podatke, vključno s podatki, ki so jih v skladu s členom 27(3) Direktive 2014/65/EU dala na razpolago javnosti, ter s tem povezane izvedbene ukrepe.

(108)

Investicijska podjetja, ki izvršujejo naročila, bi lahko v svojo politiko vključila eno samo mesto izvrševanja samo, kadar lahko dokažejo, da jim to ves čas omogoča najboljše izvrševanje za njihove stranke. Investicijska podjetja bi morala izbrati eno samo mesto izvrševanja samo, kadar lahko razumno pričakujejo, da jim bo izbrano mesto izvrševanja omogočilo, da za stranke dosežejo rezultate, ki so vsaj tako dobri kot rezultati, ki jih lahko razumno pričakujejo na drugih mestih izvrševanja. Ta razumna pričakovanja morajo biti podprta z ustreznimi podatki, objavljenimi v skladu z določbami člena 27 Direktive 2014/65/EU, ali drugimi notranjimi analizami, ki jih opravijo podjetja.

(109)

Ponovna alokacija poslov bi se morala obravnavati kot škodljiva za stranko, če bi zaradi navedene ponovne alokacije investicijsko podjetje ali katera koli stranka dobila nepošteno prednost.

(110)

Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 596/2014 se naročil strank za namene določb te uredbe v zvezi z obravnavanjem naročil strank ne bi smelo obravnavati kot sicer primerljivih, če so prejeta prek različnih medijev in jih ne bi bilo mogoče obravnavati zaporedoma. Če investicijsko podjetje kakor koli uporabi informacije v zvezi s tekočim naročilom stranke za poslovanje za svoj račun s finančnimi instrumenti, na katere se nanaša naročilo stranke, ali s sorodnimi finančnimi instrumenti, se šteje, da so informacije zlorabljene. Samo dejstvo, da se vzdrževalci trga ali organi, pooblaščeni, da nastopajo kot nasprotne stranke, omejijo na opravljanje svojih zakonitih dejavnosti kupovanja in prodaje finančnih instrumentov, ali da se osebe, pooblaščene za izvrševanje naročil v imenu tretjih oseb, omejijo na vestno izvajanje naročil, se samo po sebi ne bi smelo šteti kot zloraba informacij.

(111)

Pri presoji, ali trg izpolnjuje zahteve iz točke (a) člena 33(3) Direktive 2014/65/EU, da je vsaj 50 % izdajateljev, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na tem trgu, malih in srednjih podjetij (MSP), bi morali pristojni organi uporabiti prožen pristop za trge brez predhodne zgodovine delovanja, novo ustanovljene MSP, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje manj kot tri leta, in izdajatelje izključno nelastniških finančnih instrumentov.

(112)

Glede na raznolikost operativnih modelov obstoječih MTF, ki so osredotočeni na MSP v Uniji, ter za zagotovitev uspešnosti nove kategorije zagonskega trga MSP je primerno zagonskim trgom MSP odobriti ustrezno stopnjo prožnosti pri ocenjevanju ustreznosti izdajateljev, ki jih bodo uvrstili na svoje mesto. V vsakem primeru zagonski trg MSP ne bi smel imeti pravil, ki nalagajo večja bremena izdajateljem, kot jih pravila, ki veljajo za izdajatelje na reguliranih trgih.

(113)

V zvezi z vsebino dokumenta o uvrstitvi, ki ga mora izdajatelj predložiti ob začetni uvrstitvi njegovih vrednostnih papirjev v trgovanje na zagonskem trgu MSP, kadar zahteva po objavi prospekta v skladu z Direktivo 2003/71/ES ne velja, je primerno, da pristojni organi ohranijo diskrecijo za presojo, ali pravila, ki jih je določil upravljavec zagonskega trga MSP, zadevajo ustrezne informacije vlagateljev. Medtem ko bi za informacije, navedene v dokumentu o uvrstitvi, moral biti v celoti odgovoren izdajatelj, bi moral upravljavec zagonskega trga MSP opredeliti, kako ustrezno pregledati dokument o uvrstitvi. To ne bi smelo nujno zajemati uradne odobritve s strani pristojnega organa ali upravitelja.

(114)

Objava letnih in polletnih računovodskih poročil, ki jih objavijo izdajatelji, predstavlja ustrezen minimalni standard preglednosti, ki je skladen s prevladujočo najboljšo prakso na obstoječih trgih, osredotočenih na MSP. Glede vsebine računovodskih poročil bi moral imeti upravljavec zagonskega trga MSP pravico, da predpiše, da morajo izdajatelji, s katerih finančnimi instrumenti se trguje na njegovem mestu, uporabljati mednarodne standarde računovodskega poročanja ali standarde računovodskega poročanja, ki jih dovoljujejo lokalni zakoni in predpisi, ali oboje. Roki za objavo finančnih poročil bi morali biti manj strogi, kot so roki, ki jih predpisuje Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13), saj so manj strogi finančni okviri primernejši za potrebe in okoliščine MSP.

(115)

Ker bi pravila o razširjanju informacij o izdajateljih na reguliranih trgih iz Direktive 2004/109/ES preveč obremenjevala izdajatelje na zagonskih trgih MSP, je primerno, da spletno mesto upravljavca zagonskega trga MSP postane stičišče za vlagatelje, ki iščejo informacije o izdajateljih, s katerih instrumenti se trguje na tem mestu. Objava na spletnem mestu upravljavca zagonskega trga MSP se lahko izvede z zagotovitvijo neposredne povezave do spletnega mesta izdajatelja, kadar so informacije objavljene tam, če povezava vodi neposredno na ustrezni del spletnega mesta izdajatelja, kjer lahko vlagatelji enostavno najdejo zakonsko predpisane informacije.

(116)

Potrebno je dodatno opredeliti, kdaj bi začasna ustavitev trgovanja s finančnim instrumentom ali njegov umik iz trgovanja verjetno precej škodovala interesu vlagatelja ali pravilnemu delovanju trga. Konvergenca na tem področju je potrebna za zagotovitev, da udeleženci na trgu v državah članicah, kjer je bilo trgovanje s finančnimi instrumenti začasno ustavljeno ali so bili finančni instrumenti umaknjeni, niso v slabšem položaju v primerjavi z udeleženci na trgu v drugi državi članici, kjer trgovanje še vedno poteka.

(117)

Za zagotovitev potrebne ravni konvergence je primerno pripraviti seznam okoliščin, ki predstavljajo precejšnjo škodo za interes vlagatelja in za pravilno delovanje trga, ki bi lahko bile podlaga za odločitev nacionalnih pristojnih organov, upravljavca trga, ki upravlja reguliran trg, investicijskega podjetja ali upravljavca trga, ki upravlja MTF ali OTF, da ne zahtevajo začasne ustavitve trgovanja s finančnim instrumentom ali njegovega umika iz trgovanja oziroma da ne upoštevajo obvestila o tem. Primerno je, da takšen seznam ni izčrpen, saj bo tako nacionalnim pristojnim organom zagotovil okvir za uporabo lastne presoje ter jim bo puščal potrebno stopnjo prožnosti pri presoji posameznih primerov.

(118)

Člena 31(2) in 54(2) Direktive 2014/65/EU zahtevata, da investicijska podjetja in upravljavci trga, ki upravljajo MTF ali OTF, ter upravljavci reguliranih trgov v določenih okoliščinah nemudoma obvestijo svoje pristojne nacionalne organe. Ta zahteva je namenjena za zagotovitev, da lahko nacionalni pristojni organi izpolnijo svoje regulativne naloge in so pravočasno obveščeni o zadevnih incidentih, ki bi lahko imeli negativen učinek na delovanje in celovitost trgov. Informacije, prejete od upravljavcev mest trgovanja, bi nacionalnim pristojnim organom morale omogočiti, da prepoznajo in ocenijo tveganja za trge in njihove udeležence ter se ustrezno odzovejo in po potrebi ukrepajo.

(119)

Primerno je pripraviti neizčrpen seznam pomembnih okoliščin, v katerih je mogoče predpostavljati večje kršitve pravil mesta trgovanja, pogoje trgovanja, ki motijo delovanje trga, ali motnje v sistemu v zvezi s finančnim instrumentom, kar torej sproži obveznost za upravljavce mest trgovanja, da nemudoma obvestijo svoje pristojne organe, kot je določeno v členih 31(2) in 54(2) Direktive 2014/65/EU. V ta namen bi bilo treba sklic na „pravila mesta trgovanja“ razumeti v širšem smislu in bi moral zajemati vsa pravila, stališča in odredbe kot tudi splošne pogoje pogodbenih sporazumov med mestom trgovanja in njegovimi udeleženci, v katerih so navedeni pogoji za trgovanje in uvrstitev na mesto trgovanja.

(120)

V zvezi z ravnanjem, ki lahko kaže na nesprejemljivo ravnanje v okviru Uredbe (EU) št. 596/2014, je prav tako primerno pripraviti neizčrpen seznam znakov trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije, ki bi jih upravljavec mesta trgovanja moral upoštevati pri preverjanju poslov ali naročil za trgovanje, da bi ugotovil, ali velja obveznost obveščanja zadevnega nacionalnega pristojnega organa, kot je določeno v členih 31(2) in 54(2) Direktive 2014/65/EU. V ta namen bi moral sklic na „naročilo za trgovanje“ zajemati vse vrste naročil, vključno z začetnimi naročili, spremembami, posodobitvami in preklici naročil, ne glede na to, ali so bila izvršena, in ne glede na sredstva, ki so bila uporabljena za dostop do mesta trgovanja.

(121)

Seznam znakov trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije ne bi smel biti niti izčrpen niti ne bi smel nujno kazati na zlorabo trga ali poskus zlorabe trga, saj ni nujno, da bi vsak od znakov sam po sebi pomenil zlorabo trga ali poskus zlorabe trga. Posle ali naročila za trgovanje, ki kažejo enega ali več znakov, se lahko izvaja iz upravičenih razlogov ali v skladu s pravili mesta trgovanja.

(122)

Za zagotovitev preglednosti zainteresiranim stranem na trgu, pri čemer se hkrati preprečuje zloraba trga in ohranja zaupnost identitete imetnikov pozicij, bi zahteva po objavi tedenskega poročila s skupnimi pozicijami za pozicije iz člena 58(1)(a) Direktive 2014/65/EU morala veljati le za pogodbe, s katerimi trguje določeno število oseb, nad določenim obsegom, kot je določeno v tej uredbi.

(123)

Za zagotovitev, da se podatki o trgu zagotovijo ob razumnih poslovnih pogojih in na enoten način po vsej Uniji, ta uredba določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati APA in CTP. Ti pogoji temeljijo na cilju zagotoviti, da je obveznost zagotavljanja podatkov o trgu ob razumnih poslovnih pogojih dovolj jasna, da omogoči učinkovito in enotno uporabo, pri čemer se upoštevajo različni modeli poslovanja in strukture stroškov ponudnikov podatkov.

(124)

Za zagotovitev, da so nadomestila za podatke o trgu določena na razumni ravni, je za izpolnitev obveznosti zagotovitve podatkov o trgu ob razumnih poslovnih pogojih potrebno, da so cene v razumnem obsegu sorazmerne s stroški priprave in razširjanja teh podatkov. Zato bi ponudniki podatkov morali, brez poseganja v izvajanje pravil o konkurenci, določiti svoja nadomestila na podlagi svojih stroškov, pri čemer se jim omogoči, da prejmejo razumno maržo na podlagi dejavnikov, kot so stopnja dobička iz poslovanja, donos glede na stroške, donos iz poslovnih sredstev in donos iz kapitala. Kadar imajo ponudniki podatkov skupne stroške za zagotavljanje podatkov in opravljanje drugih storitev, lahko stroški zagotavljanja podatkov vključujejo ustrezen delež stroškov, ki izhajajo iz drugih povezanih opravljenih storitev. Ker je specifikacija točnih stroškov zelo kompleksna, bi bilo namesto tega potrebno opredeliti metodologije dodeljevanja in razporejanja stroškov ter pustiti, da o specifikaciji teh stroškov presodijo ponudniki podatkov o trgu.

(125)

Podatki o trgu bi morali biti zagotovljeni na nediskriminatorni podlagi, ki zahteva, da se vsem strankam, ki se uvrščajo v isto kategorijo glede na objavljena objektivna merila, ponudi tako enaka cena kot tudi enaki drugi pogoji.

(126)

Da bi se uporabnikom podatkov omogočilo, da pridobijo podatke o trgu, ne da bi morali kupiti druge storitve, bi bilo treba podatke o trgu ponuditi ločeno od drugih storitev. Za preprečitev, da se uporabnikom podatkov več kot enkrat zaračuna za iste podatke o trgu, kadar kupujejo podatke pri različnih distributerjih podatkov o trgu, bi bilo treba podatke o trgu ponuditi za vsakega uporabnika posebej, razen če bi bilo to nesorazmerno s stroški takšne prakse z vidika razpona in obsega podatkov o trgu, ki jih zagotavljata APA in CTP.

(127)

Da se uporabnikom podatkov in pristojnim organom omogoči, da učinkovito presodijo, ali se podatki o trgu zagotavljajo ob razumnih poslovnih pogojih, je treba javnosti razkriti vse bistvene pogoje za njihovo zagotavljanje. Ponudniki podatkov bi zato morali razkriti informacije o svojih nadomestilih in vsebini podatkov o trgu kot tudi o metodologijah obračunavanja stroškov, ki jih uporabijo za opredelitev svojih stroškov, ne da bi pri tem razkrili svoje dejanske stroške.

(128)

Primerno je določiti merila za določanje, kdaj so dejavnosti reguliranega trga, MTF ali OTF v državi članici gostiteljici znatnega pomena, da bi preprečili nastanek obveznosti za mesto trgovanja, da sodeluje z več kot enim pristojnim organom, ali da ga nadzira več kot en pristojni organ, kadar to ne bi bilo nujno v skladu z Direktivo 2014/65/EU. Za MTF in OTF je primerno, da se samo MTF in OTF s precejšnjim tržnim deležem obravnavajo kot znatno pomembni, tako da vsaka premestitev ali pridobitev gospodarsko nepomembnega MTF ali OTF samodejno ne sproži vzpostavitve ureditev sodelovanja iz člena 79(2) Direktive 2014/65/EU.

(129)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in načela, priznane v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Zato bi bilo treba to uredbo razlagati in uporabljati v skladu s pravicami in načeli, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude, pravico do varstva potrošnikov ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča. Pri vsaki obdelavi osebnih podatkov na podlagi te uredbe bi se morale spoštovati temeljne pravice, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja in pravico do varstva osebnih podatkov iz členov 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, taka obdelava pa mora biti v skladu z Direktivo 95/46/ES in Uredbo (ES) št. 45/2001.

(130)

Z ESMA, ustanovljeno z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (14), je bilo opravljeno posvetovanje za strokovno svetovanje.

(131)

Da se pristojnim organom in investicijskim podjetjem omogoči dovolj časa za prilagoditev na nove zahteve iz te uredbe, da jih bodo lahko učinkovito uporabljali, bi bilo treba začetek uporabe te uredbe uskladiti z datumom začetka uporabe Direktive 2014/65/EU –

1.

„zadevna oseba“ v zvezi z investicijskim podjetjem pomeni:

2.

„finančni analitik“ pomeni zadevno osebo, ki pripravlja vsebino investicijske raziskave;

3.

„zunanje izvajanje“ pomeni dogovor v kakršni koli obliki med investicijskim podjetjem in ponudnikom storitev, v skladu s katerim ponudnik storitev v imenu investicijskega podjetja izvaja proces, storitev ali dejavnost, ki bi jo sicer investicijsko podjetje izvajalo samo;

3a.

„oseba, s katero je zadevna oseba v sorodstvenem razmerju“ pomeni:

4.

„posel financiranja z vrednostnimi papirji“ pomeni posel financiranja z vrednostnimi papirji, kot je opredeljen v členu 3(11) Uredbe (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta (16);

5.

„prejemek“ pomeni vse oblike plačil oziroma finančnih ali nefinančnih koristi, ki jih podjetja neposredno ali posredno zagotovijo zadevnim osebam pri izvajanju investicijskih ali pomožnih dejavnosti za stranke;

6.

„blago“ pomeni kakršno koli blago zamenljivega značaja, ki ga je možno izročiti, vključno s kovinami ter njihovimi rudami in zlitinami, kmetijskimi proizvodi in viri energije, kot je električna energija.

(a)

je zagotavljanje informacij na navedenem nosilcu podatkov primerno glede na okoliščine, v katerih poteka ali bo potekalo poslovanje med podjetjem in stranko; in

(b)

če ima oseba, ki se ji morajo zagotoviti informacije, možnost izbire med informacijami na papirju ali na navedenem drugem trajnem nosilcu podatkov ter izrecno izbere informacije na navedenem drugem nosilcu.

(a)

zagotavljanje informacij v navedeni obliki je primerno glede na okoliščine, v katerih poteka ali bo potekalo poslovanje med podjetjem in stranko;

(b)

stranka se mora izrecno strinjati z zagotavljanjem informacij v navedeni obliki;

(c)

stranka mora biti elektronsko obveščena o naslovu spletne strani ter mestu na spletni strani, kjer ima dostop do informacij;

(d)

informacije morajo biti redno posodobljene;

(e)

informacije morajo biti ves čas dostopne prek navedene spletne strani toliko časa, kot se razumno pričakuje, da jih bo stranka potrebovala.

(a)

med poklicno dejavnostjo in zagotovitvijo investicijske storitve isti stranki obstaja tesna in dejanska povezava, tako da se lahko investicijska storitev obravnava kot pomožna storitev pri glavni poklicni dejavnosti;

(b)

namen zagotavljanja investicijskih storitev strankam glavne poklicne dejavnosti ni biti sistematičen vir prihodkov za osebo, ki zagotavlja poklicno dejavnost; in

(c)

oseba, ki zagotavlja poklicno dejavnost, niti ne trži niti drugače ne promovira svoje sposobnosti zagotavljanja investicijskih storitev, razen kadar se te strankam predstavijo kot pomožne storitve h glavni poklicni dejavnosti.

(a)

proizvod vsebuje določbe, ki zagotavljajo, da imata pogodbeni stranki vzpostavljene sorazmerne ureditve, da lahko dobavita ali prevzameta osnovno blago; bilančna pogodba z operaterjem prenosnega sistema na področju elektrike in plina se šteje za sorazmerno ureditev, kadar morata pogodbeni stranki zagotoviti fizično dobavo elektrike ali plina;

(b)

v zvezi s proizvodom so vzpostavljene brezpogojne, neomejene in izvršljive obveznosti pogodbenih strank glede dobave in prevzema osnovnega blaga;

(c)

proizvod nobeni od strank ne omogoča, da fizično dobavo nadomesti z denarnim plačilom;

(d)

obveznosti iz pogodbe se ne morejo izravnati z obveznostmi iz drugih pogodb med zadevnima strankama brez poseganja v pravice pogodbenih strank, da pobotata medsebojne obveznosti v zvezi z denarnimi plačili.

(a)

fizično dobavo samega zadevnega blaga;

(b)

izročitev dokumenta, ki podeljuje lastninske pravice do zadevnega blaga ali zadevne količine tega blaga;

(c)

druge metode prenosa lastninskih pravic v zvezi z zadevno količino blaga brez njegove fizične dobave, vključno z obvestilom, načrtovanjem ali imenovanjem operaterja omrežja za dobavo električne energije, ki prejemniku daje pravico do zadevne količine blaga.

(a)

izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(b)

pogodba je standardizirana, tako da so cena, serija, datum izročitve in drugi pogoji določeni v glavnem na podlagi redno objavljenih cen, standardnih serij ali standardnih datumov dobave.

(a)

v dveh trgovalnih dneh;

(b)

v obdobju, ki je na trgu splošno sprejeto kot standardni rok za izročitev za to blago, sredstvo ali pravico.

(a)

poravna se z denarnimi sredstvi ali se lahko poravna z denarnimi sredstvi po izbiri ene ali več strank iz razlogov, ki niso neizpolnjevanje obveznosti ali drugi razlogi za prenehanje;

(b)

z njo se trguje na reguliranem trgu, v MTF, v OTF ali na mestu trgovanja v tretji državi, ki opravlja podobno funkcijo kot regulirani trg, MTF ali OTF;

(c)

v zvezi s pogodbo so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 1.

(a)

sklene se z operaterjem ali upraviteljem oziroma jo sklene operater ali upravitelj energetskega prenosnega omrežja, mehanizma za energetsko ravnovesje ali plinovodnega omrežja;

(b)

potrebna je za ohranjanje ravnovesja med dobavo in porabo energije v danem trenutku, vključno s primeri, ko se rezervne zmogljivosti, ki jih je pridobil s pogodbo operater prenosnega sistema za električno energijo, kot je opredeljen v členu 2(4) Direktive 2009/72/ES, prenesejo od enega predhodno kvalificiranega ponudnika storitev za izravnavo k drugemu s privolitvijo zadevnega operaterja prenosnega sistema.

(a)

telekomunikacijsko pasovno širino;

(b)

zmogljivosti za shranjevanje blaga;

(c)

prenosne ali transportne zmogljivosti v zvezi z blagom, ne glede na to, ali so to kabelske, cevovodne ali druge zmogljivosti, z izjemo pravic do prenosa v zvezi s prenosnimi zmogljivostmi za prenos električne energije med trgovalnimi območji, kadar pogodbe na primarnem trgu sklene oziroma se sklenejo z operaterjem prenosnega sistema ali katero koli drugo osebo, ki deluje kot izvajalec storitev v njihovem imenu, in za namene alokacije prenosnih zmogljivosti;

(d)

nadomestilo, dobropis, dovoljenje, pravico ali podobno sredstvo, ki je neposredno povezano z dobavo, distribucijo ali potrošnjo energije iz obnovljivih virov, razen če je pogodba že zajeta v področje uporabe oddelka (C) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

(e)

geološko, okoljsko ali drugo fizično spremenljivko, razen če se pogodba nanaša na kakršne koli enote, za katere je ugotovljeno, da so skladne z zahtevami Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (19);

(f)

katero koli drugo sredstvo ali pravico zamenljivega značaja (razen pravice do prejemanja storitve), ki ju je možno prenesti;

(g)

indeks ali mero, povezano s ceno, vrednostjo ali količino poslov s katerim koli sredstvom, pravico, storitvijo ali obveznostjo;

(h)

indeks ali mero, ki temelji na aktuarskih statistikah.

(a)

nakup, prodajo, vpis, zamenjavo, odkup oz. izplačilo, imetništvo ali izvedbo prve prodaje določenega finančnega instrumenta;

(b)

uveljavljanje ali neuveljavljanje kakršnih koli pravic, ki izhajajo iz določenega finančnega instrumenta za nakup, prodajo, vpis, zamenjavo ali odkup oz. izplačilo finančnega instrumenta.

(a)

promptna pogodba v smislu odstavka 2 tega člena;

(b)

plačilno sredstvo, ki:

(a)

v dveh trgovalnih dneh za vse pare glavnih valut, ki so navedene v odstavku 3;

(b)

za vse pare valut, pri katerih vsaj ena od valut ni glavna valuta, v dveh delovnih dneh ali v obdobju, ki je na trgu splošno sprejeto kot standardni rok za izročitev za ta par valut, odvisno od tega, katero obdobje je daljše;

(c)

če je glavni cilj pogodbe o zamenjavi navedenih valut prodaja ali nakup prenosljivega vrednostnega papirja ali enote v kolektivnem naložbenem podjemu, v obdobju, ki je na trgu pri poravnavi tega prenosljivega vrednostnega papirja ali enote v kolektivnem naložbenem podjemu splošno sprejeto kot standardni rok za izročitev, ali v petih trgovalnih dneh, odvisno od tega, katero obdobje je krajše.

(a)

izmenjava navedenih valut vključuje njuno pretvorbo prek navedene tretje valute za namene likvidnosti;

(b)

standardni rok za izročitev pri izmenjavi navedenih valut se navezuje na jurisdikcijo navedene tretje valute.

(a)

njihovo vrednost je mogoče kadar koli določiti;

(b)

niso izvedeni finančni instrumenti;

(c)

njihov rok zapadlosti ob izdaji je 397 dni ali manj.

(a)

redno in sistematično za finančni instrument, za katerega obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih:

(b)

redno in sistematično za izvedeni finančni instrument, za katerega ne obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(b) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih pri izvrševanju naročil strank v povprečju dnevno izvajalo posle OTC za svoj račun;

(c)

v znatnem obsegu za finančni instrument, pri čemer je obseg poslovanja z OTC, ki ga je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zadnjih šestih mesecih, enak ali večji od:

(a)

redno in sistematično za obveznico, za katero obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih:

(b)

redno in sistematično za obveznico, za katero ne obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih pri izvrševanju naročil strank v povprečju enkrat tedensko izvajalo posle OTC za svoj račun;

(c)

v znatnem obsegu za obveznico, pri čemer je obseg poslovanja z OTC, ki ga je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zadnjih šestih mesecih, enak ali večji od enega od naslednjega:

(a)

redno in sistematično za strukturiran finančni produkt, za katerega obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih:

(b)

redno in sistematično za strukturiran finančni produkt, za katerega ne obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih pri izvrševanju naročil strank v povprečju enkrat tedensko izvajalo posle OTC za svoj račun;

(c)

v znatnem obsegu za strukturiran finančni produkt, pri čemer je obseg poslovanja z OTC, ki ga je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zadnjih šestih mesecih, enak ali večji od enega od naslednjega:

(a)

redno in sistematično za izvedeni finančni instrument, za katerega obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih:

(b)

redno in sistematično za izvedeni finančni instrument, za katerega ne obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih pri izvrševanju naročil strank v povprečju enkrat tedensko izvajalo posle OTC za svoj račun v zvezi z zadevnim razredom izvedenih finančnih instrumentov;

(c)

v znatnem obsegu za izvedeni finančni instrument, pri čemer je obseg poslovanja z OTC, ki ga je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zadnjih šestih mesecih, enak ali večji od enega od naslednjega:

(a)

redno in sistematično za pravice do emisije, za katere obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih:

(b)

redno in sistematično za pravice do emisije, za katere ne obstaja likviden trg, kot je opredeljen v členu 2(1)(17)(a) Uredbe (EU) št. 600/2014, pri čemer je v zadnjih šestih mesecih pri izvrševanju naročil strank v povprečju enkrat tedensko za svoj račun izvajalo posle OTC v zvezi z zadevno vrsto pravic do emisije;

(c)

v znatnem obsegu za pravice do emisije, pri čemer je obseg poslovanja z OTC, ki ga je izvedlo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank v zadnjih šestih mesecih, enak ali večji od enega od naslednjega:

(a)

vsaj dveh sporočil na sekundo v zvezi s katerim koli posameznim finančnim instrumentom, s katerim se trguje na mestu trgovanja;

(b)

vsaj štirih sporočil na sekundo v zvezi z vsemi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na mestu trgovanja.

(a)

vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo postopke odločanja ter organizacijsko strukturo, ki jasno in na dokumentiran način določa linije poročanja ter dodeljuje funkcije in odgovornosti;

(b)

zagotovijo, da se njihove zadevne osebe zavedajo, katere postopke morajo upoštevati za pravilno opravljanje svojih dolžnosti;

(c)

vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo primerne mehanizme notranjega nadzora, katerih namen je zagotavljanje skladnosti z odločitvami in postopki na vseh ravneh investicijskega podjetja;

(d)

zaposlijo osebe s kvalifikacijami, znanjem in strokovnostjo, ki so potrebni za opravljanje dodeljenih odgovornosti;

(e)

vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo učinkovito notranje poročanje ter sporočanje informacij na vseh ustreznih ravneh investicijskega podjetja;

(f)

vzdržujejo ustrezne in urejene evidence v zvezi s svojim poslovanjem in notranjo organizacijo;

(g)

zagotovijo, da zadevnim osebam v primeru, da opravljajo več funkcij, to ne preprečuje in ne bo preprečevalo opravljanja posamezne funkcije na preudaren, pošten in strokoven način.

(a)

trajno spremljati in redno ocenjevati primernost in učinkovitost ukrepov, politik in postopkov, vzpostavljenih v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1, ter ukrepov, sprejetih za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti pri izpolnjevanju obveznosti podjetja;

(b)

svetovati in pomagati ustreznim osebam, pristojnim za izvajanje investicijskih storitev in dejavnosti, za potrebe izpolnjevanja obveznosti podjetja v skladu z Direktivo 2014/65/EU;

(c)

vsaj letno poročati upravljalnemu organu o izvajanju in učinkovitosti splošnega nadzornega okolja za investicijske storitve in dejavnosti, o ugotovljenih tveganjih ter o poročanju v zvezi z reševanjem pritožb kot tudi o ukrepih, ki so bili oziroma se morajo sprejeti;

(d)

spremljati delovanje postopka za reševanje pritožb in obravnavati pritožbe kot vir relevantnih informacij v okviru njegovih splošnih odgovornosti v zvezi z nadzorom.

(a)

funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi ima potrebne pristojnosti, vire, strokovno znanje in dostop do vseh relevantnih informacij;

(b)

upravljalni organ imenuje in zamenja odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti s predpisi, ki je pristojna za funkcijo zagotavljanja skladnosti ter vsako poročanje v zvezi s skladnostjo z zahtevami na podlagi Direktive 2014/65/EU in člena 25(2) te uredbe;

(c)

funkcija zagotavljanja skladnosti s predpisi poroča na ad hoc podlagi neposredno upravljalnemu organu, če ugotovi, da obstaja pomembno tveganje, da podjetje ne bo izpolnjevalo svojih obveznosti v skladu z Direktivo 2014/65/EU;

(d)

zadevne osebe, vključene v funkcijo zagotavljanja skladnosti s predpisi, se ukvarjajo z opravljanjem storitev ali dejavnosti, ki jih spremljajo;

(e)

metoda določanja prejemkov zadevnih oseb, pristojnih za funkcijo zagotavljanja skladnosti s predpisi, ne sme vplivati na njihovo objektivnost, niti ne sme biti verjetno, da lahko vpliva nanjo.

(a)

vzpostavijo, izvajajo in vzdržujejo primerno politiko obvladovanja tveganj in postopke za ugotavljanje tveganj v zvezi z dejavnostmi, procesi in sistemi podjetja in po potrebi določijo raven tveganja, ki jo podjetje še dovoljuje;

(b)

sprejmejo učinkovite ureditve, procese in mehanizme za obvladovanje tveganj v zvezi z dejavnostmi, procesi in sistemi podjetja glede na navedeno raven dovoljenega tveganja;

(c)

spremljajo naslednje:

(a)

izvajanje politike in postopkov iz odstavka 1;

(b)

priprava poročil in svetovanje višjemu vodstvu v skladu s členom 25(2).

(a)

vzpostavitev, izvajanje in vzdrževanje revizijskega načrta za pregled in ocenjevanje primernosti in učinkovitosti sistemov, mehanizmov notranje kontrole in ureditev investicijskega podjetja;

(b)

izdajanje priporočil na podlagi rezultatov dela, opravljenega v skladu s točko (a), ter preverjanje izvajanja navedenih priporočil;

(c)

poročanje o zadevah v zvezi z notranjo revizijo v skladu s členom 25(2).

(a)

zadevna oseba deluje izven okvira dejavnosti, ki jih izvaja v svoji poklicni funkciji;

(b)

trgovanje se opravlja za račun ene od naslednjih oseb:

(a)

navedeni osebi je prepovedano sklepanje tovrstnih poslov na podlagi Uredbe (EU) št. 596/2014;

(b)

vključujejo zlorabo ali nepravilno razkritje navedenih zaupnih informacij;

(c)

so v nasprotju ali bodo verjetno v nasprotju z obveznostjo investicijskega podjetja na podlagi Direktive 2014/65/EU.

(a)

sklenila posel s finančnimi instrumenti, ki bi ga, če bi šlo za osebni posel zadevne osebe, zajemala odstavka 2 ali 3, člen 37(2)(a) oziroma (b) ali člen 67(3);

(b)

svetovala ali naročila drugi osebi, naj sklene tak posel.

(a)

vsaka zadevna oseba, ki jo zajemajo odstavki 1, 2, 3 in 4, pozna omejitve v zvezi z osebnimi posli in ukrepe, ki jih je investicijsko podjetje določilo v zvezi z osebnimi posli in razkritji, v skladu z odstavki 1, 2, 3 in 4;

(b)

se podjetje takoj obvesti o vsakem osebnem poslu, ki ga sklene zadevna oseba, z uradnim obvestilom o takem poslu ali z drugimi postopki, ki podjetju omogočajo identifikacijo takih poslov;

(c)

se vodi evidenca za osebni posel, o katerem je podjetje obveščeno ali ga identificira, vključno z dovoljenji ali prepovedmi v zvezi s takim poslom.

(a)

osebne posle, opravljene v okviru storitve diskrecijskega upravljanja portfeljev brez predhodne komunikacije v zvezi s poslom med upravljavcem portfeljev in zadevno osebo ali drugo osebo, za račun katere je izveden posel;

(b)

osebne posle v kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ali alternativnih investicijskih skladih, ki se nadzorujejo v skladu z zakonodajo države članice, ki za njihovo premoženje zahteva enakovredno stopnjo razpršitve tveganja, kadar zadevna oseba in katera koli druga oseba, za katere račun se izvedejo posli, ne sodelujeta v upravljanju tega podjema.

(a)

zagotavljanje svetovalnih storitev podjetju in drugih storitev, ki niso del investicijskih dejavnosti podjetja, vključno z zagotavljanjem pravnega svetovanja podjetju, usposabljanjem zaposlenih podjetja, storitvami izdajanja računov ter varovanjem prostorov in zaposlenih podjetja;

(b)

nakup standardiziranih storitev, vključno s storitvami zagotavljanja tržnih informacij in aktualnih cen.

(a)

oddajanje teh funkcij v zunanje izvajanje ne povzroči prenosa odgovornosti višjega vodstva na zunanjega izvajalca;

(b)

razmerje in obveznosti investicijskega podjetja do njegovih strank v skladu s pogoji Direktive 2014/65/EU se ne spremenijo;

(c)

izpolnjevanje pogojev, ki jih mora izpolnjevati investicijsko podjetje, da pridobi dovoljenje v skladu s členom 5 Direktive 2014/65/EU in da ga ohrani, ni ogroženo;

(d)

nobeden od drugih pogojev, ki jih je moralo podjetje izpolniti, da je pridobilo dovoljenje, ni odpravljen ali spremenjen.

(a)

izvajalec storitev ima sposobnost, zmogljivost, zadostne vire in ustrezno organizacijsko strukturo za podporo izvajanju funkcij, oddanih zunanjemu izvajalcu, ter vsa dovoljenja, ki so v skladu z zakonodajo potrebna za zanesljivo in strokovno izvajanje funkcij, oddanih zunanjemu izvajalcu;

(b)

izvajalec storitev oddane storitve izvaja učinkovito in v skladu z veljavno zakonodajo ter regulativnimi zahtevami, podjetje pa je v ta namen vzpostavilo metode in postopke za ocenjevanje kakovosti dela izvajalca storitev in za stalno preverjanje storitev, ki jih zagotavlja;

(c)

izvajalec storitev ustrezno nadzoruje izvajanje funkcij, oddanih v zunanje izvajanje, in v zadostnem obsegu upravlja tveganja, povezana z zunanjim izvajanjem;

(d)

sprejmejo se ustrezni ukrepi, če je videti, da izvajalec storitev funkcij ne izvaja učinkovito in v skladu z veljavnimi zakoni in regulativnimi zahtevami;

(e)

investicijsko podjetje učinkovito nadzoruje funkcije ali storitve, oddane v zunanje izvajanje, upravlja tveganja, povezana z zunanjim izvajanjem, ter v ta namen ohranja potrebno strokovno znanje in vire za učinkovito nadzorovanje oddanih funkcij in upravljanje navedenih tveganj;

(f)

izvajalec storitev je investicijskemu podjetju razkril vse dogodke, ki bi lahko pomembno vplivali na njegovo zmožnost izvajanja funkcij, oddanih v zunanje izvajanje, na učinkovit način in v skladu z veljavnimi zakoni in regulativnimi zahtevami;

(g)

investicijsko podjetje je po potrebi zmožno prekiniti dogovor o zunanjem izvajanju s takojšnjim učinkom, če je to v interesu njegovih strank, brez posledic za neprekinjeno izvajanje in kakovost njegovih storitev za stranke;

(h)

izvajalec storitev sodeluje s pristojnimi organi investicijskega podjetja v zvezi s funkcijami, oddanimi v zunanje izvajanje;

(i)

investicijsko podjetje, njegovi revizorji in zadevni pristojni organi morajo imeti učinkovit dostop do podatkov, ki se nanašajo na funkcije, oddane v zunanje izvajanje, in do ustreznih poslovnih prostorov izvajalca storitev, če je to potrebno za učinkovit nadzor v skladu s tem členom, pristojni organi pa lahko uveljavijo navedeno pravico do dostopa;

(j)

izvajalec storitev varuje vse zaupne informacije, ki zadevajo investicijsko podjetje in njegove stranke;

(k)

investicijsko podjetje in izvajalec storitev imata vzpostavljene, izvajata in ohranjata krizni načrt za vnovično vzpostavitev delovanja po katastrofi ter redno testirata rezervno infrastrukturo, če je to potrebno ob upoštevanju funkcije, storitve ali dejavnosti, ki je oddana v zunanje izvajanje;

(l)

investicijsko podjetje zagotovi, da se neprekinjeno izvajanje in kakovost funkcij ali storitev, oddanih v zunanje izvajanje, ohrani tudi v primeru prenehanja oddajanja v zunanje izvajanje, in sicer tako, da oddane funkcije ali storitve prenese na tretjo osebo ali jih izvede samo.

(a)

izvajalec storitev ima dovoljenje ali je registriran v matični državi za izvajanje navedene storitve, nadzoruje pa ga pristojni organ v navedeni tretji državi;

(b)

med pristojnim organom investicijskega podjetja in nadzornim organom izvajalca storitev je sklenjen ustrezen dogovor o sodelovanju.

(a)

na zahtevo pridobijo informacije, potrebne za izvajanje nadzornih nalog v skladu z Direktivo 2014/65/EU in Uredbo (EU) št. 600/2014;

(b)

pridobijo dostop do dokumentov, relevantnih za izvajanje njihovih nadzornih nalog, ki se hranijo v tretji državi;

(c)

od nadzornega organa v tretji državi prejmejo informacije takoj, ko je mogoče, za namene preiskave očitnih kršitev zahtev Direktive 2014/65/EU in njenih izvedbenih ukrepov ter Uredbe (EU) št. 600/2014;

(d)

sodelujejo pri izvrševanju v skladu z nacionalnim in mednarodnim pravom, ki se uporablja za nadzorni organ tretje države in pristojne organe v Uniji v primeru kršitve zahtev Direktive 2014/65/EU in njenih izvedbenih ukrepov ter relevantne nacionalne zakonodaje.

(a)

podjetje ali navedena oseba bo verjetno ustvarila finančni dobiček ali se izognila finančni izgubi na račun stranke;

(b)

podjetje ali navedena oseba ima interes v zvezi z rezultati storitve, ki se opravlja za stranko, ali posla, ki se izvede v imenu stranke, ki je drugačen od interesa stranke v zvezi s temi rezultati;

(c)

podjetje ali navedena oseba ima finančno ali drugo spodbudo, da interesu druge stranke ali skupine strank da prednost pred interesom stranke;

(d)

podjetje ali navedena oseba opravlja isto poslovno dejavnost kot stranka;

(e)

podjetje ali navedena oseba prejme ali bo prejela od osebe, ki ni stranka, spodbudo v zvezi s storitvijo, ki se opravlja za stranko, v obliki denarnih ali nedenarnih koristi ali storitev.

(a)

v zvezi s specifičnimi investicijskimi storitvami in dejavnostmi ter pomožnimi storitvami, ki jih opravlja investicijsko podjetje ali se opravljajo v njegovem imenu, mora določiti okoliščine, ki predstavljajo ali zaradi katerih lahko pride do nasprotja interesov, ki predstavlja tveganje škodovanja interesom ene ali več strank;

(b)

navajati mora postopke, ki jim je treba slediti, in ukrepe, ki jih je treba sprejeti za preprečevanje ali obvladovanje takih nasprotij.

(a)

učinkovite postopke za preprečevanje ali nadziranje izmenjave informacij med zadevnimi osebami, ki opravljajo dejavnosti s tveganjem nasprotij interesov, če bi lahko izmenjava takih informacij škodovala interesom ene ali več strank;

(b)

ločen nadzor zadevnih oseb, katerih glavne funkcije vključujejo izvajanje dejavnosti v imenu strank ali opravljanje storitev za stranke, katerih interesi bi lahko bili v nasprotju ali ki kako drugače predstavljajo drugačne interese, ki bi lahko bili v nasprotju, vključno z interesi podjetja;

(c)

odstranitev vsake neposredne povezave med prejemki zadevnih oseb, ki se ukvarjajo predvsem z eno dejavnostjo, in prejemki ali ustvarjenimi prihodki drugih zadevnih oseb, ki se ukvarjajo predvsem z drugo dejavnostjo, kadar bi lahko v zvezi s temi dejavnostmi prišlo do nasprotja interesov;

(d)

ukrepe za preprečevanje ali omejevanje tveganja, da katera koli oseba izvaja neustrezen vpliv na način, na katerega zadevna oseba opravlja investicijske ali pomožne storitve ali dejavnosti;

(e)

ukrepe za preprečevanje ali nadziranje hkratnega ali naknadnega ukvarjanja zadevne osebe z ločenimi investicijskimi ali pomožnimi storitvami ali dejavnostmi, če lahko slednje ovira ustrezno obvladovanje nasprotij interesov.

(a)

raziskave ali informacije so označene ali opisane kot investicijska raziskava ali podobno, oziroma so sicer predstavljene kot objektivna ali neodvisna obrazložitev zadev, vsebovanih v priporočilu;

(b)

če bi investicijsko podjetje zadevno poročilo dalo stranki, to ne bi predstavljajo investicijskega svetovanja za namene Direktive 2014/65/EU.

(a)

finančni analitiki in druge zadevne osebe ne izvajajo osebnih poslov ali trgovanja, razen kot vzdrževalci trga, ki delujejo v dobri veri in v okviru običajnega vzdrževanja trga ali izvajanja nezahtevanih naročil strank, v imenu katere koli druge osebe, vključno z investicijskim podjetjem, s finančnimi instrumenti, na katere se nanaša investicijska raziskava, ali s katerimi koli povezanimi finančnimi instrumenti, če poznajo verjeten čas ali vsebino navedene investicijske raziskave, ki ni javno objavljena ali na voljo strankam in je ni mogoče zlahka sklepati na podlagi informacij, ki so tako na voljo, dokler prejemniki investicijske raziskave nimajo razumne priložnosti, da ukrepajo na podlagi le-te;

(b)

v okoliščinah, ki niso zajete v točki (a), finančni analitiki in druge zadevne osebe, ki sodelujejo pri pripravi investicijske raziskave, ne izvajajo osebnih poslov s finančnimi instrumenti, na katere se nanaša investicijska raziskava, ali s katerimi koli drugimi povezanimi finančnimi instrumenti, v nasprotju s tekočimi priporočili, razen v izjemnih okoliščinah in na podlagi predhodne odobritve člana pravne funkcije ali funkcije zagotavljanja skladnosti s predpisi podjetja;

(c)

finančni analitik, ki sodeluje pri pripravi investicijske raziskave, in druge zadevne osebe, katerih odgovornosti ali poslovni interesi bi lahko bili v nasprotju z interesi oseb, ki se jim predloži investicijska raziskava, so fizično ločeni ali pa, če se to ne šteje za primerno glede na velikost in organiziranost podjetja ter naravo, obseg in kompleksnost njegovega poslovanja, so vzpostavljene in se izvajajo druge ustrezne informacijske prepreke;

(d)

investicijska podjetja sama, finančni analitiki in druge zadevne osebe, ki sodelujejo pri pripravi investicijskih raziskav, ne sprejemajo spodbud od oseb, ki imajo pomembne interese v zadevi, ki je predmet investicijske raziskave;

(e)

investicijska podjetja sama, finančni analitiki in druge zadevne osebe, ki sodelujejo pri pripravi investicijskih raziskav, izdajateljem ne obljubljajo ugodne obravnave v raziskavi;

(f)

pred objavo oz. predložitvijo investicijske raziskave izdajatelji, zadevne osebe, ki niso finančni analitiki, in vse druge osebe ne smejo pregledati osnutka investicijske raziskave za namene preverjanja točnosti dejstev, navedenih v raziskavi, ali za kateri koli drugi namen razen preverjanja skladnosti s pravnimi obveznostmi podjetja, če osnutek vsebuje priporočilo ali ciljno ceno.

(a)

oseba, ki pripravlja investicijsko raziskavo, ni član skupine, ki ji pripada investicijsko podjetje;

(b)

investicijsko podjetje bistveno ne spremeni priporočil v okviru investicijske raziskave;

(c)

investicijsko podjetje ne predstavi investicijske raziskave kot raziskave, ki jo je pripravilo samo;

(d)

investicijsko podjetje preveri, ali se za osebo, ki je pripravila raziskavo, uporabljajo zahteve, enakovredne zahtevam iz te uredbe, v zvezi s pripravo navedene raziskave, ali pa ima ta vzpostavljeno politiko, ki določa take zahteve.

(a)

različnih oblikah financiranja, ki so na voljo pri podjetju, ter o znesku nadomestil za izvedbo posla, plačljivih v zvezi z vsako alternativo;

(b)

časovnem okviru in postopku v zvezi s podjetniškim finančnim svetovanjem glede cenovnega elementa ponudbe;

(c)

časovnem okviru in postopku v zvezi s podjetniškim finančnim svetovanjem glede plasiranja ponudbe;

(d)

podrobnostih o ciljnih vlagateljih, katerim namerava podjetje ponuditi finančne instrumente;

(e)

nazivih delovnih mest in oddelkov, v katerih so zaposleni zadevni posamezniki, vključeni v podjetniško finančno svetovanje glede cene in alokacije finančnih instrumentov vlagateljem; in

(f)

ureditvah podjetja za preprečevanje ali obvladovanje nasprotij interesov, do katerih lahko pride, če podjetje plasira zadevne finančne instrumente svojim strankam, ki so vlagatelji, ali v portfelj finančnih instrumentov, s katerimi trguje za svoj račun.

(a)

cena ponudbe ne podpira interesov drugih strank ali samega podjetja na način, ki je v nasprotju z interesi stranke, ki je izdajatelj, in

(b)

zagotovljeno je preprečevanje in obvladovanje primerov, v katerih osebe, odgovorne za izvajanje storitev za stranke podjetja, ki so vlagatelji, neposredno sodelujejo pri odločitvah v zvezi s podjetniškim finančnim svetovanjem glede cen stranki, ki je izdajatelj.

(a)

alokacija finančnih instrumentov med kupce, namenjena spodbujanju k plačilu nesorazmerno visokih nadomestil za nepovezane storitve, ki jih zagotovi investicijsko podjetje (t.i. „laddering“), kot so nesorazmerno visoke opravnine in provizije, ki jih plača stranka, ki je vlagatelj, ali nesorazmerno velik obseg poslov po normalnih provizijah, ki ga zagotovi vlagatelj kot nadomestilo za alokacijo dela izdaje;

(b)

alokacija finančnih instrumentov višjemu izvršnemu ali vodstvenemu delavcu obstoječe ali potencialne stranke, ki je izdajatelj, kot nadomestilo za prihodnjo ali preteklo dodelitev poslov podjetniškega financiranja (t.i. „spinning“);

(c)

alokacija finančnih instrumentov, ki je izrecno ali implicitno pogojena s prejemom prihodnjih naročil ali nakupom katere koli druge storitve od investicijskega podjetja s strani stranke, ki je vlagatelj, ali subjekta, v katerem je vlagatelj vodstveni delavec.

(a)

informacije vključujejo naziv investicijskega podjetja;

(b)

informacije so točne ter vedno pošteno in vidno prikazujejo vsa relevantna tveganja pri navajanju vseh potencialnih koristi investicijske storitve ali finančnega instrumenta;

(c)

v informacijah je za navedbo relevantnih tveganj uporabljena velikost pisave, ki je vsaj enaka prevladujoči velikosti pisave, ki se uporablja v vseh zagotovljenih informacijah, postavitev besedila pa zagotavlja, da je taka navedba vidna;

(d)

informacije zadostujejo in so predstavljene tako, da jih bo verjetno razumel povprečen pripadnik skupine, ki so ji namenjene ali za katero je verjetno, da jih bo prejela;

(e)

informacije ne prikrivajo, zmanjšujejo pomena ali zamegljujejo pomembnih dejstev, izjav ali opozoril;

(f)

informacije so predstavljene dosledno v istem jeziku v vseh oblikah informativnih in tržnih gradiv, ki se zagotovijo vsaki stranki, razen če se je stranka strinjala, da prejme gradivo v več kot enem jeziku;

(g)

informacije so aktualne in relevantne za uporabljeno sredstvo obveščanja.

(a)

primerjava je smiselna in predstavljena na pošten in uravnotežen način;

(b)

navedeni so viri informacij, uporabljeni za primerjavo;

(c)

vključena so ključna dejstva in predpostavke, uporabljene za primerjavo.

(a)

taka navedba ni najbolj viden element sporočila;

(b)

informacije morajo vsebovati ustrezne informacije o uspešnosti, ki zajemajo predhodnih pet let ali celotno obdobje, za katero je bil ponujen finančni instrument, vzpostavljen finančni indeks ali zagotovljena investicijska storitev, če je to obdobje krajše od petih let, ali tako daljše obdobje, kot ga lahko določi podjetje, v vsakem primeru pa morajo navedene informacije o uspešnosti temeljiti na polnih 12-mesečnih obdobjih;

(c)

referenčno obdobje in vir informacij sta jasno navedena;

(d)

informacije vsebujejo jasno opozorilo, da se podatki nanašajo na preteklost in da pretekla uspešnost ni zanesljiv kazalnik prihodnjih rezultatov;

(e)

kadar se navedba opira na podatke, izražene v valuti, ki ni valuta države članice, v kateri prebiva neprofesionalni vlagatelj ali potencialni neprofesionalni vlagatelj, sta ta valuta in opozorilo, da se lahko donosi povečajo ali zmanjšajo zaradi valutnih nihanj, jasno navedena;

(f)

kadar navedba temelji na bruto rezultatu, se razkrijejo učinki provizij, opravnin in drugih stroškov.

(a)

simulacija pretekle uspešnosti temelji na dejanski pretekli uspešnosti enega ali več finančnih instrumentov ali finančnih indeksov, ki so enaki oziroma skoraj enaki kakor zadevni finančni instrument ali so njegova osnova oz. podlaga;

(b)

za dejansko preteklo uspešnost iz točke (a) so izpolnjeni pogoji iz točk (a) do (c), (e) in (f) odstavka 4;

(c)

informacije vsebujejo jasno opozorilo, da se podatki nanašajo na simulacijo pretekle uspešnosti in da pretekla uspešnost ni zanesljiv kazalnik prihodnje uspešnosti.

(a)

informacije ne temeljijo na simulaciji pretekle uspešnosti oziroma se ne sklicujejo nanjo;

(b)

informacije temeljijo na razumnih predpostavkah, ki jih podpirajo objektivni podatki;

(c)

kadar informacije temeljijo na bruto rezultatu, se razkrijejo učinki provizij, opravnin in drugih stroškov;

(d)

informacije temeljijo na scenarijih uspešnosti v različnih tržnih razmerah (negativnih in pozitivnih scenarijih) ter odražajo naravo in tveganja specifičnih vrst instrumentov, vključenih v analizo;

(e)

informacije vsebujejo jasno opozorilo, da take napovedi niso zanesljiv kazalnik prihodnje uspešnosti.

(a)

kot profesionalno ali neprofesionalno stranko, če bi se taka stranka sicer lahko razvrstila kot primerna nasprotna stranka v skladu s členom 30(2) Direktive 2014/65/EU;

(b)

kot neprofesionalno stranko, če se taka stranka obravnava kot profesionalna stranka na podlagi oddelka I Priloge II k Direktivi 2014/65/EU.

(a)

pogoje vsakršnega takega dogovora;

(b)

informacije, ki jih zahteva člen 47 in zadevajo navedeni dogovor ali navedene investicijske ali pomožne storitve.

(a)

ponudba za sklenitev dogovora v zvezi s finančnim instrumentom ali investicijsko oziroma pomožno storitvijo s katero koli osebo, ki odgovori na sporočilo;

(b)

vabilo vsaki osebi, ki odgovori na sporočilo, da poda ponudbo za sklenitev dogovora v zvezi s finančnim instrumentom ali investicijsko oziroma pomožno storitvijo.

(a)

naziv in naslov investicijskega podjetja ter kontaktne podatke, ki jih stranke potrebujejo, da lahko učinkovito komunicirajo s podjetjem;

(b)

jezike, v katerih lahko stranka komunicira z investicijskim podjetjem ter prejema dokumente in druge informacije od podjetja;

(c)

načine komunikacije, ki se bodo uporabljali med investicijskim podjetjem in stranko, vključno z načini pošiljanja in prejemanja naročil, če je relevantno;

(d)

izjavo, da je investicijsko podjetje pridobilo dovoljenje, ter naziv in naslov za kontakt pristojnega organa, ki je dovoljenje izdal;

(e)

če investicijsko podjetje deluje prek vezanega zastopnika, izjavo o tem, v kateri je navedena država članica, kjer je registriran vezani zastopnik;

(f)

naravo, pogostost in časovni razpored poročil o uspešnosti storitve, ki jih mora investicijsko podjetje zagotoviti stranki v skladu s členom 25(6) Direktive 2014/65/EU;

(g)

če je investicijsko podjetje imetnik finančnih instrumentov ali sredstev stranke, kratek opis ukrepov, ki jih investicijsko podjetje sprejme za njihovo zaščito, vključno s povzetkom podrobnosti o zadevni odškodninski shemi za vlagatelje ali o sistemu jamstva za vloge, ki se uporablja za podjetje zaradi njegovih dejavnosti v državi članici;

(h)

opis, lahko tudi v obliki povzetka, politike obvladovanja nasprotij interesov, ki jo podjetje vzdržuje v skladu s členom 34;

(i)

če stranka to zahteva, nadaljnje podrobne podatke o navedeni politiki obvladovanja nasprotij interesov na trajnem nosilcu podatkov ali na spletni strani (če ta ni trajen nosilec podatkov), če so izpolnjeni pogoji iz člena 3(2).

(a)

informacije o metodi in pogostosti vrednotenja finančnih instrumentov v portfelju stranke;

(b)

podrobnosti o vsakem prenosu diskrecijskega upravljanja z vsemi finančnimi instrumenti ali sredstvi ali z delom finančnih instrumentov ali sredstev v portfelju stranke;

(c)

navedbo morebitnega referenčnega merila, ki se bo uporabljalo za primerjavo uspešnosti portfelja stranke;

(d)

vrste finančnih instrumentov, ki se lahko vključijo v portfelj stranke, in vrste poslov, ki se lahko izvajajo s takimi instrumenti, vključno z morebitnimi omejitvami;

(e)

cilje upravljanja, stopnjo tveganja, ki jo mora upoštevati upravitelj portfelja pri izvajanju diskrecijskega upravljanja, ter morebitne posebne omejitve te diskrecije.

(a)

tveganja, povezana z navedeno vrsto finančnega instrumenta, vključno z obrazložitvijo finančnega vzvoda in njegovih učinkov ter tveganjem izgube celotne naložbe, kar vključuje tveganja v zvezi s plačilno nesposobnostjo izdajatelja ali povezanimi dogodki, kot je reševanje s sredstvi upnikov;

(b)

nestanovitnost cen takih instrumentov in vse morebitne omejitve na razpoložljivem trgu za take instrumente;

(c)

informacije o ovirah ali omejitvah pri odprodaji naložb, do katerih lahko na primer pride pri nelikvidnih finančnih instrumentih ali finančnih instrumentih s fiksnim naložbenim obdobjem, kar vključuje ponazoritev možnih načinov izstopa iz naložbe ter njegovih posledic, možne omejitve in ocenjeni časovni okvir za prodajo finančnega instrumenta pred povrnitvijo začetnih stroškov posla pri navedeni vrsti finančnega instrumenta;

(d)

dejstvo, da bi lahko vlagatelj zaradi poslov s takimi instrumenti poleg stroškov pridobitve instrumentov prevzel finančne in druge dodatne obveznosti, vključno s pogojnimi obveznostmi;

(e)

morebitne zahteve po kritju ali podobne obveznosti, ki se nanašajo na instrumente navedene vrste.

(a)

vse stroške in povezane dajatve, ki jih zaračunajo investicijsko podjetje ali druge osebe, če je bila stranka usmerjena k takim drugim osebam, za investicijsko storitev oz. storitve in/ali pomožne storitve, opravljene za stranko, in

(b)

vse stroške in povezane dajatve, ki se nanašajo na pripravo in upravljanje finančnih instrumentov.

(a)

kadar investicijsko podjetje priporoča ali trži finančne instrumente strankam ali

(b)

kadar mora investicijsko podjetje, ki opravlja kakršne koli investicijske storitve, v skladu z zadevno zakonodajo Unije strankam v zvezi z relevantnim finančnim instrumentom zagotoviti dokument s ključnimi podatki za vlagatelje (KIID), ki se uporablja za KNPVP, ali dokument s ključnimi informacijami (KID) o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih.

(a)

ponazoritev prikazuje učinek vseh stroškov in dajatev na donos naložbe;

(b)

ponazoritev prikazuje vsa pričakovana povišanja ali nihanja stroškov in

(c)

ponazoritev spremlja opis ponazoritve.

(a)

pogostost in obseg redne ocene primernosti in, kadar je relevantno, pogoje, ki so povod za oceno;

(b)

obseg, v katerem se bodo predhodno zbrane informacije ponovno ocenile, in

(c)

način, na katerega bo stranka obveščena o posodobljenem priporočilu.

(a)

število in raznolikost finančnih instrumentov, ki se upoštevajo, je sorazmerno z obsegom storitev investicijskega svetovanja, ki jih ponuja neodvisni investicijski svetovalec;

(b)

število in raznolikost finančnih instrumentov, ki se upoštevajo, je dovolj reprezentativno za finančne instrumente, ki so na voljo na trgu;

(c)

količina finančnih instrumentov, ki jih izdajo investicijsko podjetje samo ali subjekti, ki so tesno povezani z investicijskim podjetjem samim, je sorazmerna s skupnim številom finančnih instrumentov, ki se upoštevajo, in

(d)

merila za izbiro različnih finančnih instrumentov vključujejo vse relevantne vidike, kot so tveganja, stroški in kompleksnost, kot tudi značilnosti strank investicijskega podjetja, ter zagotavljajo, da izbira instrumentov, ki se lahko priporočijo, ni pristranska.

(a)

podjetje se trži na način, ki je namenjen pritegnitvi samo tistih strank, ki dajejo prednost navedenim kategorijam ali naboru finančnih instrumentov;

(b)

podjetje od strank zahteva, da navedejo, da jih zanima samo vlaganje v tako določeno kategorijo ali nabor finančnih instrumentov, in

(c)

pred zagotovitvijo storitve podjetje zagotovi, da je njegova storitev primerna za vsako novo stranko na podlagi dejstva, da se njegov poslovni model ujema s strankinimi potrebami in cilji, ter za nabor finančnih instrumentov, ki so primerni za stranko. Če temu ni tako, podjetje stranki ne zagotovi take storitve.

(a)

investicijsko podjetje je pravočasno pred zagotovitvijo svojih storitev na trajnem nosilcu podatkov obvestilo svoje stranke, ali bo svetovanje neodvisno ali ne, v skladu s členom 24(4)(a) Direktive 2014/65/EU in zadevnimi izvedbenimi ukrepi;

(b)

investicijsko podjetje se je predstavilo kot neodvisno v zvezi s storitvami, za katere zagotavlja investicijsko svetovanje na neodvisni podlagi;

(c)

investicijsko podjetje ima vzpostavljene zadostne organizacijske zahteve in kontrole za zagotavljanje, da sta obe vrsti storitev svetovanja in svetovalcev jasno ločeni in da je malo verjetno, da bodo stranke zmedene glede vrste svetovanja, ki ga prejemajo, ter da prejmejo vrsto svetovanja, ki je primerna za njih. Investicijsko podjetje ne dovoli fizični osebi, da zagotavlja tako neodvisno kot ne-neodvisno svetovanje.

(a)

uresničuje investicijske cilje zadevne stranke, vključno z dovoljenim tveganjem stranke;

(b)

stranki omogoča, da finančno vzdrži vsa povezana investicijska tveganja v skladu z investicijskimi cilji;

(c)

je takšen, da ima stranka potrebne izkušnje in znanje, da razume tveganja, povezana s poslom ali z upravljanjem njenega portfelja.

(a)

zagotavljanje, da se stranke zavedajo pomena predložitve točnih in aktualnih informacij;

(b)

zagotavljanje, da vsa orodja, kot so orodja za oceno profila tveganja ali orodja za oceno strankinega znanja in izkušenj, uporabljena v postopku presoje primernosti, ustrezajo namenu in so primerno zasnovana za uporabo pri strankah podjetja, pri čemer se vse omejitve opredelijo in aktivno obvladujejo tekom postopka presoje primernosti;

(c)

zagotavljanje, da bodo stranke verjetno razumele vprašanja, uporabljena pri postopku, da vprašanja natančno odražajo strankine cilje in potrebe ter zajemajo informacije, ki so potrebne za presojo primernosti, in

(d)

sprejemanje ustreznih ukrepov za zagotovitev doslednosti informacij strank, na primer preverjanje, ali so v informacijah, ki so jih predložile stranke, očitne netočnosti.

(a)

vrste storitev, poslov in finančnih instrumentov, s katerimi je stranka seznanjena;

(b)

naravo, obseg in pogostost poslov stranke s finančnimi instrumenti in obdobje, v katerem so bili izvedeni;

(c)

stopnjo izobrazbe in poklic ali zadevni nekdanji poklic stranke ali potencialne stranke.

(a)

rezultate presoje ustreznosti;

(b)

vsa opozorila strankam, kadar se je nakup investicijske storitve ali produkta ocenil za potencialno neustreznega za stranko, ali je stranka zahtevala, da se nadaljuje s poslom kljub opozorilu, in, po potrebi, ali je podjetje sprejelo zahtevo stranke po nadaljevanju posla;

(c)

vsa opozorila strankam, kadar stranka ni predložila dovolj informacij, da bi podjetje lahko izvedlo presojo ustreznosti, ali je stranka zahtevala, da se nadaljuje s poslom kljub opozorilu, ter, po potrebi, ali je podjetje ustreglo zahtevi stranke po nadaljevanju posla.

(a)

ne spada pod člen 4(1)(44)(c) ali točke (4) do (11) oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

(b)

obstajajo pogoste priložnosti za odtujitev, odkup oz. izplačilo ali drugo vrsto unovčenja navedenega instrumenta po cenah, ki so javno dostopne tržnim udeležencem in so tržne cene ali cene, dane na voljo prek sistemov vrednotenja, ki so neodvisni od izdajatelja, ali potrjene s takimi sistemi;

(c)

ne vključuje nikakršne dejanske ali potencialne obveznosti za stranko, ki presega strošek pridobitve instrumenta;

(d)

ne vključuje klavzule, pogoja ali sprožilca, ki bi lahko bistveno spremenil naravo ali tveganje naložbe ali profila izplačila, kot so naložbe, ki vključujejo pravico do konverzije instrumenta v drugo naložbo;

(e)

ne vključuje nobenih eksplicitnih ali implicitnih stroškov izstopa, zaradi katerih postane naložba nelikvidna, tudi če tehnično obstajajo pogoste priložnosti za odtujitev, odkup oz. izplačilo ali drugo vrsto unovčenja naložbe;

(f)

javno so na voljo dovolj izčrpni podatki o njegovih značilnostih, ki jih je mogoče zlahka razumeti, tako da ima povprečna neprofesionalna stranka možnost, da sprejme informirano odločitev o tem, ali naj sklene posel z navedenim instrumentom ali ne.

(a)

opis storitev in, če je relevantno, narave in obsega investicijskega svetovanja, ki se bo zagotovilo;

(b)

v primeru storitev upravljanja portfeljev, vrste finančnih instrumentov, ki se lahko kupijo ali prodajo, in vrste poslov, ki se lahko izvedejo v imenu stranke, kot tudi vse prepovedane instrumente ali posle, in

(c)

opis glavnih elementov vseh storitev iz oddelka B(1) Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, ki naj bi se opravljale, kar po potrebi vključuje vlogo podjetja pri korporacijskih dejanjih v zvezi z instrumenti stranke in pogoje, pod katerimi bodo posli financiranja z vrednostnimi papirji, ki vključujejo strankine vrednostne papirje, ustvarjali donos za stranko.

(a)

stranki na trajnem nosilcu podatkov takoj zagotovijo bistvene informacije v zvezi z izvršitvijo naročila;

(b)

stranki na trajnem nosilcu podatkov pošljejo obvestilo o potrditvi izvršitve naročila, in sicer čim prej, vendar najpozneje prvi poslovni dan po izvršitvi, oziroma, če prejme investicijsko podjetje potrdilo od tretje osebe, najpozneje prvi poslovni dan po prejemu potrdila od tretje osebe.

(a)

identifikacija podjetja, ki poroča;

(b)

ime ali druga oznaka stranke;

(c)

trgovalni dan;

(d)

trgovalni čas;

(e)

vrsta naročila;

(f)

identifikacija mesta izvršitve;

(g)

identifikacija instrumenta;

(h)

kazalnik nakupa/prodaje;

(i)

narava naročila, če ne gre za nakup/prodajo;

(j)

količina;

(k)

cena na enoto;

(l)

skupno nadomestilo;

(m)

skupna vrednost obračunanih provizij in stroškov ter, če stranka tako zahteva, razčlenitev po postavkah, po potrebi vključno z zneskom kakršnega koli pribitka ali odbitka, kadar je posel izvršilo investicijsko podjetje pri trgovanju za svoj račun in je investicijsko podjetje stranki dolžno zagotoviti izvršitev naročila ob najboljših pogojih;

(n)

menjalni tečaj, če posel vključuje pretvorbo valute;

(o)

odgovornosti stranke v zvezi s poravnavo posla, vključno z rokom za plačilo ali izročitev, kot tudi ustrezne podatke o računu, če te podrobnosti in odgovornosti stranki niso bile sporočene prej;

(p)

če je bila nasprotna stranka stranke investicijsko podjetje samo ali katera koli oseba iz skupine investicijskega podjetja ali druga stranka investicijskega podjetja, navedba tega dejstva, razen če je bilo naročilo izvršeno prek sistema trgovanja, ki omogoča anonimno trgovanje.

(a)

naziv investicijskega podjetja;

(b)

ime ali drugo oznako strankinega računa;

(c)

poročilo o vsebini in vrednotenju portfelja, vključno s podrobnimi podatki o vsakem finančnem instrumentu, njegovi tržni vrednosti ali pošteni vrednosti, če tržna vrednost ni na voljo, stanju denarnih sredstev na začetku in na koncu obdobja poročanja, ter donosnosti portfelja v obdobju poročanja;

(d)

skupni znesek opravnin in dajatev v obdobju poročanja, pri čemer se po postavkah razčlenijo vsaj skupne opravnine za upravljanje in skupni stroški, povezani z izvršitvijo, kar vključuje, če je relevantno, izjavo, da bo na zahtevo pripravljena tudi natančnejša razčlenitev;

(e)

primerjava uspešnosti v obdobju, ki ga pokriva poročilo, z referenčnim merilom za uspešnost naložbe (če obstaja), dogovorjenim med investicijskim podjetjem in stranko;

(f)

skupni znesek dividend, obresti in drugih plačil, prejetih v obdobju poročanja v zvezi s portfeljem stranke;

(g)

informacije o drugih korporativnih dejanjih, iz katerih izhajajo pravice v zvezi s finančnimi instrumenti v portfelju;

(h)

za vsak posel, izvršen v obdobju, informacije iz člena 59(4)(c) do (l), če je primerno, razen če se stranka odloči, da bo prejemala informacije o izvršenih poslih za vsak posel posebej; v tem primeru se uporablja odstavek 4 tega člena.

(a)

kadar investicijsko podjetje svojim strankam omogoča dostop do spletnega sistema, ki se šteje za trajen nosilec podatkov, v katerem je omogočen dostop do aktualnih vrednotenj in kjer ima stranka preprost dostop do informacij, ki se zahtevajo v členu 63(2), in ima podjetje dokaz, da je stranka izkoristila dostop do vrednotenj njenega portfelja vsaj enkrat v zadevnem četrtletju;

(b)

v primerih, ko se uporablja odstavek 4, se mora redno poročilo predložiti vsaj enkrat na 12 mesecev;

(c)

če pogodba med investicijskim podjetjem in stranko o opravljanju storitve upravljanja portfeljev dovoljuje vodenje portfelja s finančnim vzvodom, se mora redno poročilo poslati vsaj enkrat na mesec.

(a)

podrobne podatke o vseh finančnih instrumentih ali sredstvih, katerih imetnik je investicijsko podjetje v imenu stranke na koncu obdobja, ki ga zajema poročilo;

(b)

obseg, v katerem so se finančni instrumenti ali sredstva stranke uporabljali pri poslih financiranja z vrednostnimi papirji;

(c)

obseg vseh koristi, ki so se nabrale stranki zaradi udeležbe v morebitnih poslih financiranja z vrednostnimi papirji, podlaga, na kateri je nastala korist;

(d)

jasna navedba sredstev, za katera se uporabljajo pravila Direktive 2014/65/EU in njenih izvedbenih ukrepov, in sredstev, za katera se ne, kot so sredstva, ki so predmet sporazumov o prenosu lastniške pravice na zavarovanju;

(e)

jasna navedba, na katera sredstva vplivajo nekatere posebnosti v njihovem statusu lastništva, na primer zaradi pravice do unovčitve finančnega zavarovanja;

(f)

tržna ali ocenjena vrednost, če tržna ni na voljo, finančnih instrumentov, vključenih v poročilo, z jasno navedbo dejstva, da odsotnost tržne vrednosti verjetno kaže na pomanjkanje likvidnosti. Podjetje ocenjeno vrednost izračuna po najboljših močeh.

(a)

značilnosti stranke, vključno z razvrstitvijo stranke v kategorijo neprofesionalnih ali profesionalnih strank;

(b)

značilnosti naročila stranke, vključno z dejstvom, da naročilo vsebuje posel financiranja z vrednostnimi papirji;

(c)

značilnosti finančnih instrumentov, ki so predmet navedenega naročila;

(d)

značilnosti mest izvrševanja, na katera se lahko usmeri zadevno naročilo.

(a)

razlago relativnega pomena, ki ga investicijsko podjetje v skladu z merili iz člena 59(1) pripisuje dejavnikom iz člena 27(1) Direktive 2014/65/EU, ali procesa, na podlagi katerega podjetje določi relativni pomen navedenih dejavnikov;

(b)

seznam mest izvrševanja, ki so za podjetje zelo pomembna pri izpolnjevanju njegove obveznosti sprejetja vseh razumnih ukrepov, da bi dosledno dosegalo najboljše možne rezultate pri izvrševanju naročil strank, in navedba, katera mesta izvrševanja se uporabljajo za vsak razred finančnih instrumentov, za naročila neprofesionalnih strank, za naročila profesionalnih strank in za posle financiranja z vrednostnimi papirji;

(c)

seznam dejavnikov, ki se uporabljajo za izbiro mesta izvrševanja, kar vključuje kvalitativne dejavnike, kot so klirinški sistemi, sistemi prekinitve trgovanja, načrtovani ukrepi, oziroma vse druge relevantne vidike, kot tudi relativni pomen vsakega dejavnika. Informacije o dejavnikih, ki se uporabljajo za izbiro mesta izvrševanja, so skladne s kontrolami, ki jih podjetje uporablja za dokazovanje strankam, da je bila dosledno dosežena najboljša izvršitev, ko pregleduje ustreznost svojih politik in ureditev;

(d)

kako se dejavniki izvršitve, kot so cena, stroški, hitrost, verjetnost izvršitve in vsi drugi relevantni dejavniki, obravnavajo kot del vseh zadostnih ukrepov za doseganje najboljšega možnega rezultata za stranko;

(e)

kjer je relevantno, informacija, da podjetje izvršuje naročila zunaj mesta trgovanja, posledice tega, kot je na primer tveganje nasprotne stranke, ki izhaja iz izvrševanja naročil zunaj mesta trgovanja, in, na zahtevo stranke, dodatne informacije o posledicah tega načina izvršitve naročil;

(f)

jasno in vidno opozorilo, da lahko katera koli specifična navodila stranke podjetju preprečijo sprejetje ukrepov, ki jih je pripravilo in vključilo v svojo politiko izvrševanja naročil za doseganje najboljšega možnega rezultata pri izvrševanju teh naročil za elemente, zajete v navedenih navodilih;

(g)

povzetek postopka izbire za mesta izvrševanja, uporabljene strategije izvrševanja, postopke in procese, uporabljene za analizo dosežene kakovosti izvrševanja naročil in kako podjetja spremljajo in preverjajo, ali so bili za stranko doseženi najboljši možni rezultati.

(a)

zagotavljajo, da se naročila, ki se izvršijo v imenu strank, takoj in pravilno evidentirajo in alocirajo;

(b)

sicer primerljiva naročila stranke izvršijo v zaporednem vrstnem redu in takoj, razen če je to zaradi narave naročila ali prevladujočih tržnih pogojev praktično neizvedljivo ali če interesi stranke zahtevajo drugače;

(c)

neprofesionalno stranko obvestijo o morebitnih pomembnih težavah, ki zadevajo ustrezno izvršitev naročil, takoj ko jih zaznajo.

(a)

ni verjetno, da bo imela združitev naročil in poslov v splošnem negativne posledice za stranko, katere naročilo se bo združevalo;

(b)

vsaki stranki, katere naročilo se bo združevalo, se razkrijejo negativne posledice, ki bi jih lahko imelo združevanje v zvezi z določenim naročilom;

(c)

politika alokacije naročil, ki določa pravično alokacijo združenih naročil in poslov, je vzpostavljena in se učinkovito izvaja, vključno s tem, kako na alokacijo in obravnavo delnih izvršitev vplivata obseg in cena naročil.

(a)

investicijsko podjetje stranki zagotovi jasno pisno opozorilo o posledicah take zahteve zanjo, vključno z zaščito, ki jo lahko izgubi;

(b)

stranka pisno potrdi, da je zahtevala obravnavo kot primerna nasprotna stranka, in sicer na splošno ali v zvezi z eno ali več investicijskimi storitvami ali posli oziroma vrstami poslov ali produktov, ter da se zaveda posledic izgube zaščite, do katere lahko pride zaradi zahteve.

(a)

pristojni organ ima možnost hitrega dostopa do evidenc in rekonstrukcije vseh ključnih faz obdelave vsakega posameznega posla;

(b)

vsi popravki ali druge spremembe ter vsebina evidenc pred takimi popravki ali spremembami se lahko enostavno ugotovijo;

(c)

drugo prirejanje ali spreminjanje evidenc ni mogoče;

(d)

omogoča računalniško ali kakršno koli drugo učinkovito obdelavo, če zaradi obsega in narave podatkov njihova analiza ni preprosta, in

(e)

ureditve podjetja so v skladu z zahtevami glede vodenja evidenc ne glede na uporabljeno tehnologijo.

(a)

identifikacijo telefonskih pogovorov in elektronskih komunikacij, vključno z relevantnimi internimi telefonskimi pogovori in elektronskimi komunikacijami, za katere veljajo zahteve glede snemanja iz člena 16(7) Direktive 2014/65/EU; in

(b)

opredelitev postopkov, ki jih je treba izvesti, in ukrepov, ki jih je treba sprejeti, da podjetje zagotovi izpolnjevanje tretjega in osmega pododstavka člena 16(7) Direktive 2014/65/EU, kadar pride do izjemnih okoliščin in podjetje ne more posneti pogovora/komunikacije na napravah, ki jih izda, sprejme ali dovoljuje. Dokazi o takih okoliščinah se obdržijo in so na voljo pristojnim organom.

(a)

da se pogovori in komunikacije snemajo oz. beležijo in

(b)

da bo pet let oziroma, če to določi pristojni organ, do sedem let na zahtevo na voljo kopija takih posnetih oz. zabeleženih pogovorov in komunikacij s strankami.

(a)

datum in čas sestankov;

(b)

lokacijo sestankov;

(c)

identiteto udeležencev;

(d)

pobudnika sestankov in

(e)

relevantne informacije o naročilu stranke, kar vključuje ceno, obseg in vrsto naročila ter kdaj se bo naročilo posredovalo ali izvršilo.

(a)

končne cene delnice na prvi trgovalni dan, če so njegove delnice uvrščene v trgovanje manj kot eno leto;

(b)

zadnje končne cene delnice prvega leta trgovanja, če so njegove delnice uvrščene v trgovanje več kot eno leto, vendar manj kot dve leti;;

(c)

povprečja zadnjih končnih cen delnic vsakega od prvih dveh let trgovanja, če so njegove delnice uvrščene v trgovanje več kot dve leti, vendar manj kot tri leta.

(a)

vzpostavil je in izvaja pravila, ki zagotavljajo nepristranska in pregledna merila za začetno in nadaljnjo uvrstitev v trgovanje izdajateljev na njegovem mestu trgovanja;

(b)

ima model poslovanja, ki je primeren za izvajanje njegovih funkcij in nenehno zagotavlja pošteno in urejeno trgovanje s finančnimi instrumenti, uvrščenimi v trgovanje na njegovem mestu trgovanja;

(c)

vzpostavil je in izvaja pravila, ki od izdajatelja, ki prosi za uvrstitev njegovih finančnih instrumentov v trgovanje v MTF, zahteva, da v primerih, ko se ne uporablja Direktiva 2003/71/ES, objavi ustrezen dokument o uvrstitvi, pripravljen na odgovornost izdajatelja, v katerem je jasno navedeno, ali je bil odobren ali pregledan in če je bil, kdo ga je pregledal;

(d)

vzpostavil je in izvaja pravila, ki določajo minimalno vsebino dokumenta o uvrstitvi iz točke (c), na tak način, da vlagatelji prejmejo zadostne informacije, da lahko informirano ocenijo finančni položaj in obete izdajatelja ter pravice, povezane z njegovimi vrednostnimi papirji;

(e)

od izdajatelja zahteva, da v dokumentu o uvrstitvi iz točke (c) navede, ali po njegovem mnenju njegov obratni kapital zadošča za njegove trenutne potrebe ali ne oziroma, če ne zadošča, kako namerava zagotoviti dodatni potrebni obratni kapital;

(f)

vzpostavljene ima ureditve, v okviru katerih se lahko dokument o uvrstitvi iz točke (c) ustrezno pregleda v smislu popolnosti, doslednosti in razumljivosti;

(g)

od izdajateljev, ki izdajajo vrednostne papirje, s katerimi se trguje na njegovem mestu trgovanja, zahteva, da objavijo letna računovodska poročila v šestih mesecih po koncu vsakega poslovnega leta in polletna računovodska poročila v štirih mesecih po zaključku prvih šestih mesecev vsakega poslovnega leta;

(h)

zagotovi, da se javnosti razširjajo prospekti, pripravljeni v skladu z Direktivo 2003/71/ES, dokumenti o uvrstitvi iz točke (c), računovodska poročila iz točke (g) in informacije iz člena 7(1) Uredbe (EU) št. 596/2014, ki jih izdajatelji, ki izdajajo vrednostne papirje, s katerimi se trguje na njegovem mestu trgovanja, javno razkrijejo, tako da jih objavi na svojem spletnem mestu ali pa objavi neposredno povezavo do strani na spletnem mestu izdajateljev, na kateri so objavljeni taki dokumenti, poročila in informacije;

(i)

zagotovi, da regulativne informacije iz točke (h) in neposredne povezave vsaj pet let ostanejo na voljo na njegovem spletnem mestu.

(a)

kadar bi ustvarila sistemska tveganja, ki bi ogrozila finančno stabilnost, kot bi se zgodilo v primeru potrebe po zaprtju prevladujoče pozicije na trgu ali kadar obveznosti poravnave ne bi bile izpolnjene v pomembnem obsegu;

(b)

če je nadaljevanje trgovanja na trgu nujno za opravljanje kritičnih funkcij obvladovanja tveganj po trgovanju, kadar obstaja potreba po unovčenju finančnih instrumentov zaradi neizpolnjevanja obveznosti s strani klirinškega člana, ki je v postopku CNS zaradi neizpolnjevanja obveznosti, CNS pa bi bila pri tem izpostavljena nesprejemljivim tveganjem zaradi nezmožnosti izračuna zahtev po kritju;

(c)

kadar bi bila ogrožena finančna vzdržnost izdajatelja, na primer kadar sodeluje pri korporacijskem dejanju ali zbiranju kapitala.

(a)

pomembnostjo trga v smislu likvidnosti, kadar bodo posledice ukrepov verjetno večje na trgih, ki so pomembnejši v smislu likvidnosti, kot na drugih trgih;

(b)

naravo predvidenega ukrepa, kadar je verjetno, da bodo imeli ukrepi z dolgotrajnejšim ali trajnim učinkom na sposobnost vlagateljev za trgovanje s finančnim instrumentom na mestih trgovanja, kot so umiki, večji učinek na vlagatelje kot drugi ukrepi;

(c)

posrednimi učinki začasne ustavitve ali umika iz trgovanja na dovolj povezane izvedene finančne instrumente, indekse ali referenčna merila, pri katerih instrument, s katerim se je začasno ali dokončno prenehalo trgovati, služi kot osnova ali sestavni del;

(d)

učinki začasne ustavitve trgovanja na interese končnih uporabnikov trga, ki niso finančne nasprotne stranke, kot so subjekti, ki trgujejo s finančnimi instrumenti, da bi zavarovali poslovna tveganja.

(a)

odstopanja od običajnih vzorcev trgovanja s finančnimi instrumenti, ki so uvrščeni v trgovanje ali se z njimi trguje na mestu trgovanja, in

(b)

informacije, ki so na voljo ali dostopne upravljavcu, bodisi notranje kot del dejavnosti mesta trgovanja bodisi javno dostopne.

(a)

v dani pogodbi na danem mestu trgovanja obstaja 20 imetnikov odprtih pozicij in

(b)

absolutni znesek bruto količine dolgih ali kratkih pozicij pri vseh odprtih deležih, izražen kot število enot zadevnega izvedenega finančnega instrumenta na blago, ki štirikrat presega raven dobavljive količine istega izvedenega finančnega instrumenta na blago, izražene v številu enot.

(a)

področje uporabe in obseg podatkov o trgu, vključno s številom zajetih finančnih instrumentov in obsegom trgovanja;

(b)

uporaba podatkov o trgu s strani stranke, vključno s tem, ali jih uporablja za lastne dejavnosti trgovanja, za nadaljnjo prodajo ali za združevanje podatkov.

(a)

trenutne cenike, ki navajajo naslednje informacije:

(b)

vnaprejšnje razkritje o prihodnji spremembi cen, ki je zagotovljeno najmanj 90 dni vnaprej;

(c)

informacije o vsebini podatkov o trgu, vključno z naslednjimi informacijami:

(d)

prihodke iz objave podatkov o trgu in delež teh prihodkov glede na skupne prihodke APA ali CTP;

(e)

informacije o načinu določanja cene, vključno z uporabljenimi metodologijami obračunavanja stroškov, in informacije o specifičnih načelih, v skladu s katerimi se neposredni in variabilni skupni stroški razporedijo ter fiksni skupni stroški razdelijo med pripravo in razširjanje podatkov o trgu in druge storitve, ki jih opravljajo APA in CTP.

(a)

država članica gostiteljica je bila v preteklosti matična država članica zadevnega reguliranega trga;

(b)

zadevni regulirani trg je z združitvijo, prevzemom ali drugo obliko prenosa pridobil vse ali del poslov reguliranega trga, ki ga je pred tem upravljal upravljavec trga, ki je imel svoj statutarni sedež ali glavni sedež v državi članici gostiteljici.

(a)

preden v zvezi z MTF ali OTF nastopi ena izmed okoliščin iz odstavka 1, je imelo mesto trgovanja pri trgovanju na mestu in trgovanju kot sistematični internalizator v državi članici gostiteljici vsaj 10-odstotni tržni delež v smislu skupnega denarnega prometa, in sicer v vsaj enem razredu sredstev, za katerega velja obveznost glede preglednosti iz Uredbe (EU) št. 600/2014;

(b)

MTF ali OTF je registriran kot zagonski trg MSP.